Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, Inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.G03. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in npravništvo: Maribor, EoroSka 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, V» strani Din 260.—, Vi. strani Din 125.—s.; Mali oglasi vsaka beseda Din l.-V Borlba varnost. Oboroževanje Nemčije, ki raste od dneva do dneva ter obsega vse vrste najmodernejšega orožja na kopnem in zlasti v zraku, združeno z zakonito vpeljavo splošne vojaške obveznosti, je tudi tistim evropskim državam, ki so doslej Nemčijo gledale s prijazno-spod-budnimi pogledi, odprlo oči. Med njimi je zlasti Anglija. Strah pred nemškimi letali, ki bi mogla nekega dne strahovito zabrenčati nad Anglijo, je to državo približal Franciji, s katero je bil meseca februarja sklenjen v Londonu dogovor za organizacijo miru v Evropi. Ko je Nemčija z uzakonitvijo splošne vojaške obveznosti in večje oboro-ženosti pogazila brez ozira in brez strahu pred Evropo določbe versajske mirovne pogodbe, se je Anglija požurila, da dejansko podpre francosko politiko varnosti. Francija je v svoji politiki miru poslavljala na prvo mesto načelo varnosti. Iz tega načela je potekla francoska težnja po sklenitvi vzhodne varnostne pogodbe, ki naj bi zajamčila državam predvsem na vzhodu Evrope, da bi ne bile napadene od kakšnega kalilca miru. Ta pogodba ni naperjena proti Nemčiji, saj je bil od tistih, ki so zasnovali idejo te pogodbe, od nekdaj predviden in zaželjen pristop Nemčije. Toda narodno-socialistična Nemčija to pogodbo odklanja. To je jasno in odločno povedal Adolf Hitler angleškemu zunanjemu ministru Simonu, ki ga je nedavno obiskal v Berlinu. Iz večur-nega predavanja, ki ga je pri tej priliki imel voditelj nemškega narodnega socializma, je mogel odgovorni zastopnik angleške zunanje politike spoznati, v kako veliki meri ogrožajo zunanje politične težnje narodnega socializma mir v Evropi. Zastopnik Anglije — ne sicer Simon, marveč minister Eden — je nato obiskal Moskvo, da se uveri na lastne oči in lastna ušes-, kai tamkaj mislijo o vojni ali miru. Videl je sicer veliko rdečo armado, ki pa ima po zatrdilu boljševiških mogotcev zgolj obrambne namene. Slišal pa je v razgovoru z diktatorjem Stalinom in zun. ministrom Litvinovom, pozitivne in slovesne izjave, da boljševiška Rusija nima napadalnih namenov ne v Evropi in ne v Aziji (napram Japonski). Kar se tiče organizacije miru. podpira Rusija težnje, da se sklene vzhodna varnostna pogodba, kakor si jo je zamislila Francija. Eden je bil z uspehom, doseženim v Moskvi, jako zadovoljen. Anglija, ki je gledala doslej na boljševiško Rusijo s precejšnjim nezaupanjem, jo odslej more smatrati kot svojo pomočnico v delu za mir. Ni pa tako zadovoljen Eden s svojim obiskom v Varšavi, v poljski prestolnici. Sprejet je sicer bil z iaredno prijaznostjo, toda Poljske ni mogel pridobiti za varnostno pogodbo, kakor jo predlagata Francija in Rusija. Poljski so roke zvezane po pogodbi z Nemčijo, za katero je dala pobudo Nemčija, da se vsaj nekoliko reši osamljenosti, (ki jo duši od vseh strani. Ta pogodba ima dve strani: gospodarsko in politično. V gospodarskem oziru ima Poljska gotovo od te pogodbe ugodnosti, ker ji omogočuje izvoz kmetijskih pridelkov v Nemčijo. V političnem oziru je med Poljsko in Nemčijo sklenjeno za 10 let nekako politično premirje radi poljskega koridorja preko nemškega ozemlja do morja. Ta koridor je Nemčija vedno napadala, odkar je morala pristati na versajsko pogodbo. Nekaj let mora torej Nemčija opustiti poskuse, da uresniči to točko svojega zunanjepolitičnega programa. V NAŠI DRŽAVI. Pred volitvijo je kakor ženitvijo: bogata nevesta ima obilno snubcev, siromašna pa jih mora iskati. Tako je tudi s'kandidatnimi listami: kjer je največje upanje zmage, je toliko kandidatov, da se kar izpodrivajo med seboj (nekateri »prostovoljno« odstopajo), opozici-onalne liste pa komaj dobijo potrebne kandidate. Neprilike ima kajpada tudi bogata nevesta, ker mora izvršiti »sortiranje« med snubci, pri čemer se ji lahko zgodi maléer (nezgoda), da zadene nepravega. Opozicionalnim listam se kaj takega ni bati. Tudi to je povse naravni pojav, da med snubci ne vlada skladnost in krščanska ljubezen, marveč jeza in mržnja. Dostikrat volja: s kolom nad tekmeca! Takšen kol — kajpada papirnat — je zagrabil »Ivmetski list« (3. aprila) ter tako-le maha z njim po nekaterih kandidatih: »Volilce bi radi komandirali tudi ljudje, ki v svojem življenju še niso drugega pokazali in dokazali kakor to, da ;majo pač ostre in dclge jezike in da Z vojaško-političnega stališča je osi nemško-polj>sike pogodbe obrnjena proti Rusiji in Mali antanti. V nemških li< stih se odkrito napoveduje Ukrajina, torej velevažen del ruskega državnega ozemlja, kot cilj nemške osvajalnosti. Izmed držav Male antante bi najprva prišla na vrsto Čehoslovaška, ki bi morala odstopiti Veliki Nemčiji pokrajine, kjer prebivajo Sudetski Nemci. Namen, ki ga s takimi objavami zasledujejo nemški listi, je v tem, da na eni strani bolj priklenejo na sebe Poljsko, ki se boji Rusije, na drugi strani pa nekoliko preplašijo Čehoslovaško ter Rusijo. Kako daleč bi šla Poljska v pod piranju osvajalnih ciljev narodno-so-cialistične Nemčije, je težko reči. Želeti pa je in tudi upati, da bo tudi Poljska vodila politiko sodelovanja pri organizaciji miru v Evropi. To željo je tudi izrazil čeho3lovaški zunanji minister dr. Beneš napram Edenu, ko se ja pretekli četrtek pripeljal iz Varšave v Prago, ter hkrati izjavil, da bi Čehoslovaška sprejela vzhodno varnostno pogodbo tudi v primeru, ako bi Poljska in Nemčija zdaj še odklonili svoj pristop. so mojstri v potvarjanju resnice, pravega dela za javni blagor pa je pri takih ljudeh videti navadno bolj malo! To so zabavljači, ki znajo pač vse teptati v blato, ne znajo pa nič ustvarjati!« Prcklicali so kandidaturo na Eodže-rovi listi: Hrastnik Miha, kmet v Brst-niiku (okraj Laško); Turnšek Maks, trgovec in posestnik v Nazarju (okraj Gornjigrad); Pišek Jože, posestnik v Medlogu (okraj Celje in Konjice); Štru-celj Fran, posestnik, Brezje (okraj Gornjigrad). Imenovani so podpisali listo na podlagi napačnih informacij. Ko so izvedeli resnice, so takoj preklicali. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija hoče posnemati Hitlerja. — Kakor hitro je razglasila Hitlerjeva vlada splošno vojaško obveznost, je začutila tudi Avstrija potrebo po stalni vojski. Avstrijska vlada je sprejela -i. aprila sklep, da zaprosi države, ki s!) podpisale za njo merodajno mirovno pogodbo, da dovolijo Avstriji uvedbo stalne armade in obvezne vojaške službe. Po predlogu vlade bi štela nova avstrijska armada 2 zbora s po 4 divizijami. Bilo bi torej 8 divizij s 35 tisoč mož i, ki bi služili po dve leti. Poleg te- to ves h o teto tn njegovo naravno zdravljenje i Pomlad je tu m narava se prebuja k novemu življenju in obnavljanju. Baš v tem času jo treba prav posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem 'mogočim nevarnostim. Kakor pri-roda, tako je tudi našo telo onemoglo in so težko hrani bolezni. Zaradi tega rau moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen so priporoča narasno zdravljenje z „ P1 a n i n k a "-čajem Bahovcc, ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. i e t n e izkušnje nam potrjujejo, da je „Plar.inka" zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstveno in deloma tudi iz ljudske medicine. „PLANiNKA" zdravilni čaj jo dober icgulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi toga učinkuje 6—12 tedensko zdravljenje s „Planinka" - čajem Bahovec izredno dobro; pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotic!, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih. „PLANiNKA" zdravilni čaj [ospešujo tek. Zahtevajte v lekarnah izrecno „Planinka" - čaj Bahovcc za Din 20-— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi „Piar.inka"-čai, kadar je zaprt in plombiran ter nosi naslov: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. Reg.S.br. H212, 10.V1I.19M ga bi naj imela Avstrija še 12.000 stalno služečih plačanih vojakov in častnikov. Nova vojska bi prevzela 400 častnikov in 7000 mož od Heimwehra in raznih. drugih oboroženih organizacij. Vse dosedanje oborožene organizacije bi bile razorožene in razpuščene. Napram opisanemu sklepu vlade bode zavzel Heimvvehr odločno odklonilno stališče. Nemške priprave za organizacijo stalne vojske in letalstva. Kakor smo že poročali, je objavila Hitlerjeva vlada dne 16. marca proglas o zopetni uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Službena doba v nemški vojski bo trajala 12 mesecev, le za tehnične čete je določeno daljše vežbanje in bo trajalo pri topništvu in mornarici dve leti, pri letalstvu pa tri leta. Najprej bodo pozvani obvezniki letnika 1914. Potrjeni bodo vpoklicani letos dne 1. oktobra. Ta letnik šteje skupno 560.000 mož in od teh bo rekrutiranih do 400.000 mož. — Angleški zunanji minister Simon je priznal v parlamentu glede nemškega letalstva, da je to po izjavi Hitlerja enako letalstvu Angleške. Nemčija že ima sedaj 1800 bombnih letal. Nova vlada na Španskem. Vodja radikalne stranke Lcrroux je sestavil 2. aprila manjšinsko vlado, kateri napovedujejo le kratko življensko dobo in ji je odrekel vsako podporo vodja katoličanov Gil Robles. Nova vlada se bo predstavila zbornici dne 3. maja. Galles in usmiljenke. Calles je glavni nosilec protiikatoliške ideje v Mehiki. Z njegovim imenom je ozko zvezana zgodovina preganjanja katolicizma v Mehiki. Ni sicer več državni predsednik, niti ministrski predsednik, vendar pa je gonilna ideja in gonilna sila še vedno trajajočega nasilniškega po-kreta mehiške države proti katoliški cerkvi, njenim duhovnikom in vernikom. In Calles je obolel, potrebna je operacija. Lajiškim bolničarjem in bolničarkam g. Calles svojega telesa in njegove usode ne zaupa. Katoliških se-ster-strežnic bolnikov pa v Mehiki ni; saj so jih Callesovi kompanjoni pregnali. Kaj storiti? V bolnišnico v inozemstvo? Calles ne preudarja dolgo, za to ni časa. Odpelje se v Los Angeles — v Zedinjenih državah — ter išče pomoči v bolnišnici usmiljenih sester, ki ga prijazno sprejmejo ter mu z vzgled-110 krščansko ljubeznijo strežejo. Kmalu za njim pride v isto bolnišnico njegov sin Rudolf Calles, član sedanje Vlade. Dobil je sosedno sobo poleg sobe svojega očeta. Deležen je iste prijaznosti in skrbljivosti sester ko oče. Pre- ganjata katolicizem, njegove dobrote pa uživata. Frančiškani začeli s kinam. Film je postal dobičkanosno podjetje v službi korupcije, pohujševanja in pokvarje-vanja ljudi. V Zedinjenih državah Severne Amerike se je ustanovila »Zveza dostojnosti«, ki vodi energičen boj z-o-per nemoralen film. Ta borba, ki se poslužuje bojkota grdih filmov kot naj-izdatnejšega sredstva, je rodila že veliko uspehov. Niso pa samo amerikan-ski filmi, ki navajajo ljudi, zlasti mladino v greh in propast, tudi nemški, avstrijski in francoski niso dosti boljši. Tudi v Poljski se v vedno večjem obsegu javljajo zle posledice nemoralnih filmov, ki kvarijo mladino ter prinašajo velike gmotne dobičke židovskim Osebne vesli. Naš rojak — vseučiliščni profesor v Skopiju. Izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka na modroslov-nem vseučilišču v Skopiju je postal g. dr. Gregor Čremošnik, doma s Polzele v Savinjski dolini. kino-podjetnikom. Da bi mladino odvrnili od te velike nevarnosti, so frančiškani v mestu Lvovu zgradili dom za tretjerednike, v katerem so odprli kino. Cene so prav nizke, ker frančiškani upajo, da jih bo katoliška publika podpirala v njihovih plemenitih težnjah ter z mnogoštevilnim obiskom omogočala obstoj in prospeli katoliškega kina. Za dobiček jim ne gre, marveč edino za to, da izpodbijejo pogubni vpliv slabega kina. Katoličani so to podjetje zelo simpatično sprejeli, ker želijo takšne filme, ki jim ne bodo kvarili mladine, marveč bodo bogatili znanje ter plemenitili dušo starim in mladim. BIRMOVAN-JE V LETU 1935. V dekaniji Dravograd: V pondeljek 29. aprila pri Sv. Janezu Evg. v Dravogradu. V dekaniji Slov. Bistrica: 1. v torek 7. maja pri Sv. Filipu in Jakobu v Laporju, 2. v sredo 8. maja pri Sv. Nikolaju v Majšpergu, 3. v četrtek 9. maja pri Sv. Andreju v Makolah, 4. v soboto 11. maja pri Sv. Treh Kraljih v Studenicah, 5. v nedeljo 12. maja pri Sv. Jerneju v Slov. Bistrici, 6. v pondeljek 13. maja pri Sv. Štefanu v Spodnji Polskavi. V dekaniji Vtizenica: 1. v nedeljo 19. maja pri Sv. Nikolaju v Vuzenici, 2. v pondeljek 20. maja pri Sv. Lavrenciju v Vuliredu, 3. v torek 21. maja pri Sv. Jerneju v Ribnici n. P. V dekaniji Mežiška dolina: 1. v soboto 1. junija pri Sv. Ilju v Gu-štanju, 2. v nedeljo 2. junija pri Devici Mariji na jezeru v Prevaljah, 3. v pondeljek 3. junija pri Sv. Marjeti v Kot-ljah, 4. v torek 4. junija pri Sv. Jakobu v Mežici, 5. v sredo 5. junija pri Sv. Ož-baltu v Črni. V dekaniji Konjice: 1. v torek 11. junija pri Sv. Juriju v Konjicah, 2. v sredo 12. junija pri Sv. Egidiju v Zrečah, 3. v četrtek 13. junija pri Sv. Marjeti na Keblju, (v petek 14. junija posvetitev glavnega altarja v župnijski cerkvi na Keblju), 4. v soboto 15. junija pri Sv. Janezu Krstniku v Čadramu, 5. v nedeljo 16. junija pri Sv. Duhu v Ločah. V nedeljo dne 26. maja pri Sv. Martinu v Trbovljah. V mariborski stolnici bo sv. birma na binkoštno nedeljo in binkoštni pondeljek dne 9. in 10. junija. * Kesref«. SILOVIT POŽAR NA DRAVSKEM POLJU. Dne 2. aprila okoli 10. ure dopoldne je izbruhnil požar v hiši posestnika Antona Pleteršeka v Dobrovcih na Dravskem polju. Veter je kmalu zanesel ogenj s hiše na gospodarsko poslopje in hleve. Domačini so bili z vso vnemo pri gašenju, ki jim je že pri Ple-teršeku doneslo uspeh, ko je prenesel veter ogenj na hlev soseda Martina Je- rovšeka, kateremu sta zgorela poleg gospodarskega poslopja še hiša in hlev. Od Jerovšekove domačije se je širil požar z neugnano silo na vse strani. Popolnoma je upepeljena domačija posestnice Marije Kokolj in posestnika Srečka Golnika. Ob vse imetje so posestniki: Alojzij Čander, Martin Horvat in Franc Vohlj, Vohljal je zgorelo tudi motorno kolo, katerega je imel shranjenega na podstrešju. Ogenj je imel toliko uničevalne sile radi vetrovnosti in pomanjkanja vode. Domačinom so prihiteli na pomoč še dopoldne gasilci od Sv. Miklavža z ročno brizgalno. Ribnik z vodo je oddaljen od Dobrove 600 m in radi tega so bili šmiklavški gasilci brez moči. Tudi gasilci iz Hotinje vasi niso bili kos silovitemu razmahu požara in so pomagali pogorelcem reševati živino ter razno opremo. Šele popoldne krog 3. ure so bili telefonično poklicani na pomoč mariborski gasilci z motorko in z dovolj cevi do 600 m oddaljenega ribnika. Z Mariborčani -o pribrzeli z motor-kami gasilci s Pobrežja, Studencev in i- Dolgoš. Skupno delo motork je ogenj omejilo in obvarovalo celo vas pred popolnim upepeljenjem. Ogenj je bil za-vsem udušen ob 6. uri zvečer. Grozen zaključek opisanega požara je ta, da je ob vse imetje na domačijah 7 posestnikov, 50 ljudi je brez strehe in skupna škoda presega svoto 300 tisoč dinarjev. Vinogradso poslopje je pogorelo v Spodnjem Predbukovju v Šmartnu na Pohorju, last posestnika Antona Žerjava iz Slov. Bistrice. Smrtna nesreča pri nakladanju sadja. Na kolodvoru na Pesnici pri Mariboru ie pomagal dne 2. aprila pri nakladanju sadja Slletni delavec Janez Žohar, uslužben pri tvrdki Ivirbiš v Celju. Pri delu je zašel med dva odbijača, ki sta mu zdrobila prsni koš. Žohar je izdihnil med prevozom v mariborsko bolnico. Smrtna nesreča na žagi. V Brc-znu ob Dravi je na žagi smrtno ponesrečil Slletni delavec Konrad Kozjak. Od cir-kularke mu je priletel kos deske s tako silo v glavo, da mu je počila lobanja. Zgubil je vsled udarca vid, sluh in govor. Podlegel je poškodbi v mariborski bolnici. Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. V Veržeju je ustrelil po nesreči vsled neprevidnosti s samokresom 171etni krojaški vajenec Janez Topolovec svojo babico, 781etno Terezijo Topolovec. Podlegel poškodbam. V Košakih pri Jlariboru, pri Voilerjevem posestvu, je povozil brezvesten avtomobilist čevljarskega pomočnika Ignacija Pregelj iz Ivrčevine pri Mariboru. Povoženi je podlegel poškodbam v mariborski bolnišnici. Dva pogorelca. Sredi noči se je poja-ril rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnika Antona Damjaka v Spodnji Gorici pri Račah. Domači so bili v najtrdnejšem spanju, ko so bili obveščeni od krikov sosedov, da jim uničuje ogenj konjske hleve, skedenj, kolarnioo in gospodarske stroje. Od Damjaka je preletel rdeči petelin na gospodarsko poslopje soseda Simona Peska in ga uničil. Škoda obeh sosedov pogorelcev znaša nad 100.000 Din. Nova hiša pogorela. V Prepoljah na Dravskem polju je pogorela nova hiša posestnika Martina Draškoviča. Tudi gospodarsko poslopje je močno trpelo. Dva pogorelca v okolici Ptuja. V Va-reji pri Ptuju je zgorelo stanovanjsko poslopje posestniku Francu Polancu. V Jirsovcih je pogorela posestnica Marija Kranjc. Smrtna posledica padca z veza. Z voza je padel in so zlomila kolesa levo nogo Francu Koprivniku, 211etnemu hlapcu iz Ivriževca pri Konjicah. Nesreča je hotela, da je prišlo do zastrup-ljenja krvi, kateremu je Koprivnitk v bolnici v Celju podlegel. Električni tok nfeii konja. V okolici Šoštanja je peljal hlapec Antona Žol-nirja po cesti enovprežni voz. Preko ceste so visele potrgane telefonske žice, v katere se je zapletel konj, katerega je tok pri priči ubil, ker so prišle telefonske žice v stik z napeljavo z visoko napetostjo. Lastnik konja trpi škodo nad 3000 Din. Iz pesknsa — smrtna istina. V Celju v Krekovi ulici so našli obešenega 11-letnega dijaka realne gimnazije Ludvika Jelen. Fant je bil vesele ter šaljive narave in je gotovo poskusil za kratek čas, kako bi bilo, če oplcte okrog vratu vrv. Poskus je končal smrtno. Ko so fanta odrezali, je bilo že prepozno. Žrtev šale in nevarnega poskusa so prepeljali na Polzelo, kjer je fantov oče elek tromehan i k. Gospodarsko poslspje pogorelo. V vasi Polje pri Skaručni na Kranjskem je uničil po pastirjevi neprevidnosti zaneteni ogenj s senom ter slamo napolnjeno gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Pusiavrha, po domače: Zamude. Živino so rešili razen enega teleta. Gasilci so ogenj omejili. Gospodarsko poslopje na hribu pege-reie. Na Jelovskem hribu nad Radeča-mi pri Zidanem mostu jo upepelil požar gospodarsko poslopje g. Vinka Če-majžarja. Radi pomanjkanja vode na hribu je bilo gašenje zelo otežkočeno. Rešili so živino in hišo. Železničar smrtno ponesrečil. Na kolodvoru v Jesenicah je prišel pri premikanju s senom naloženih vagonov med dva odbijača 59!etni železniški dnevničar Janez Družnik. Odbijača sta mu tako stisnila prsni koš, da je samo bolestno kriknil ter obležal mrtev. Gospodarsko poslopje s stroji pogorelo. Na Dobruši pri Vodicah na Gorenjskem je upepelil ogenj ^uspodar-sko poslopje posestnika V. Božnarja. Z gospodarskim poslopjem so uničeni vsi poljedelski stroji. Tri slovenske kmetije pogorele na Koroškem. V Št. Janžu v Rožu pri Pod-rožci na Koroškem je upepelil ogenj v noči domačije treh slovenskih kmetov in je bila v najbolj resni nevarnosti cela vas Št. Janž v Rožu. Devet gasilskih čet je obranilo imetje ostalih 15 posestnikov v Št. Janžu. Komaj so rešili cerkev. Oblast je dognala, da gre za požig. Eazne novice. Komaj ušla strašni smrti. V duševni zmedenosti je polila 281etna žena pos. sina Menharta na Zgornji Sv. Kungoti svojo obleko s petrolejem, se zaprla v sobo in užgala. Trenutno je bila vsa v plamenih in pričela kričati. Na pomot prihiteli so strgali z nje gorečo obleko in jo spravili v mariborsko bolnico, kjer imajo upanje, da ji bodo oteli življenje kljub hudim opeklinam. Obsojen na večletni zaper — opro ščen. 251etni delavec Franc Babšek iz Stopna ja bil svojčas obsojen radi uboja posestniškega sina Cirila Šireca na i leta in 2 meseca strogega zapora. Fr Babšek je bil pri ponovni razpravi v Mariboru dne 6. aprila oproščen. Ne zamudite ugodnost cenega naku pa, katerega Vam nudi veletrgovina Anten Macnn v Mariboru, tiospaske ulica 8—SO. 41(i Sprejem v ssmerJščo co. raincriiov. Začet kom šolskega leta 1935-30 bodo sprejeti v semenišče oo. minoritov dečki, ki se želijo po svetiti duhovniškemu in redovniškemu poklicu. Sprejeti bodo otroci dobrih In krščanskih staršev, ki so ali bodo to šolsko leto končali ■/ odličnim ali prav dobrim uspehom. Tisti, k želijo biti sprejeti v I. razred gimnazije, ne smejo bit: starejši od 12 let in niti mlajši oti It let. Čas za priglasitev je do 25. aprila t. ! Provincijalat oo. minoritov, Zagreb, Sveti Duh 29. Za Velikcacč kupite gotove ženske, moške in otročje obleke, kakor tudi vse ž.Dnsko in moško perilo, po zelo znižanih cenah v tovar ni perila in oblek STERM ECKI, CELJE. Ssnaterij v Mariboru, Gosposka ulica 49 telefon 23—58 Najmodernejše urejen za spe racije. Najnnvejš' zdravilni aparati. Vodja, ■"ipscialist za kirurgijo dr. černič. Prosta iz b ra zdravnikov. 10 Važao za vse kupce. Radi izvanredno veli kega zahtevanja vzorcev poročam vsem onim ki naročujejo pri meni vzorce, da počakajo 5 do 10 dni, dokler jih druge stranke ne vrnejo STERMECKI, CELJE. Olsžalovanfa vredni sIiEČesfi. Obračun med cigani. V Dajnkovi ulici v Mariboru sta se sprla 401etna ciganka Frančiška Baranja in njen prijatelj Anton Bajs. Bajs je pograbil škarje in jih zasadil ciganki v nrsn. F"- varno ranjeno so oddali v mariborsko bolnico. Neki Jožef Horvat, ki je bil pri ranjeni ciganki na hrani, je zvedel, kaj je učinil cigan Bajs. Oborožil se je z nožem in samokresom in je iskal nasilnega cigana dne 3. aprila po bolnici. Ker v bolnici ni naletel nanj, ga je iz-taknil v ciganskem vozu poleg vagon-ske kolonije v Dajnkovi ulici. Pri sosedu si je izposodil sekiro in je obdelal z njo Bajsa tako nevarno po telesu, da so morali ranjenca odpeljati v bolnico, napadalca pa v zapor. Nočni napad s samokresom. 181etni hlapec Leopold Krojsl, zaposlen pri graščini Vurberg, je pripeljal od graščinske uprave na mariborski trg ribe. K i je ribe prodal, se je vračal s praznim vozom proti domu. Med potjo sta ga prosila dva neznanca, če bi se smela z njim peljati, kar je pa voznik odklonil. Potepuha sta se odstranila. Ko je pripeljal hlapec na cesto od Sv. Barbare proti Vurbergu, ki vodi skozi ho-sto, sta se pojavila nenadoma dva tuja moška. Eden je skočil pred konje, drugi je oddal iz samokresa pet strelov. Hlapec je še bil toliko duhaprisoten, da je pognal z vso naglico konja in ušel tolovajema, ki bi mu bila odvzela izkupiček za ribe. Hrabri voznik se je šele na Vurbergu prav zavedel, da ima prestreljeni obe nogi in mu je obtičala krogla v levi. Napad je bil izvršen v temni noči in bo izsleditev napadalcev težavna. Ranjenega voznika so oddali v bolnico v Ptuj. Samomor. V hosti v Rogozi pri Ho-čah je našel delavec ustreljenega 501et-nega strojevodjo Štefana Rancingerja. Gre za samomor. Roparski umor. Na Kozjem vrhu v občini Brezno ob Dravi je stanoval v samotni hišici 501etni urar Franc Ter-tinek. Ljudje so ga imeli ra premožnega in ravno radi tega je došlo najbrž v Naprava za rešitev hromih bolnikov v slučaju požara po večjih bolnicah v Ameriki. noči od nedelje dne 31. marca na dan 1. aprila do roparskega umora. Šele minuli teden je šel mimo Te.tinekove hiše 131etni dečko, ki je hotel prositi ura-ja za vžigalice. Ko je odprl vrata in stopil v kuhinjo, je zagledal poleg štedilnika truplo Tertineka, ki je bilo pokrito s suknjo, in z razbito glavo. Fant je poklical sosede in ti pa orožnike iz Marenberga, ki so ugotovili, da je postal samotar Tertinek žrtev roparskega umora. Grozno dejanje je močno pretreslo tolikanj mirno Dravsko dolino. Vlomilec je obiskal skozi okno v Slovenski Bistrici slikarja Ivana Kupana in mu je odnesel raznih predmetov za 2000 Din. Kurji tatovi na delu. V bližnji okolici Ptuja in do Hajdine je bilo v zadnjem času ukradenih na raznih mestih 80 kokoši v vrednosti 2000 Din. Špekulacija z zavarovanjem na zatožni klopi in zaslužena kazen. Dne 6. t. m. je dajal v Celju pred sodniki odgovor 261etni zastopnik zavarovalnice »Slavija« Franc Zupane iz Tremerjev pri Celju. Obtožnica mu je očitala, da se je hotel dokopati na ta način do denarja, da je zavaroval 601etnega posestnika Janeza Stvarnika v Tremerjih in ga je skušal dne 21. februarja t. 1. umoriti, kar pa mu ni uspelo. Zupane je bil obsojen na 7 let ječe. Vlom v blagajno. Dne 4. aprila zjutraj so odkrili v Hrastniku vlom v že- Vila v Stresi ob Lago (jezeru) Maggiore v Italiji, kjer se bodo vršila dne 11. aprila posvetovanja treh velesil: Anglije, Francije in Italije. Spomenik lansko leto smrtno ponesrečenemu belgijskemu kralju Albertu 1, lezno blagajno steklarne. Vlomilec je odprl »Wertheimerico« z dletom. Odstranil je del pločevine, napravil štiri-voglato luknjo, skozi katero je odstranil zapah in odprl blagajno. Odnesel je 10.000 Din gotovine ter zlato uro in verižico, iki sta bili shranjeni v blagajni. S svedrovcem je zginil ves papirnati in srebrni denar, pustil pa je nedotaknjen drobiž in kolekov za 1000 Din. Zastrupila se je v Ljubljani smrtno s plinom 271etna služkinja Julijana Berčko iz Kostrivnice pri Rog. Slatini. Bila je pridna služkinja in je vzrok samomora neznan. Ustrelil se je v Gabrovkih pri Sv. Križu pri Litiji v svoji podstrešni sobici vpokojeni trboveljski rudar Janez Muren. Zapustil je listek, kjer piše, da je kriva obupnega dejanja lahkomiselnost. Prosluli tolovaj na delu. V poštni urad v Koprivnici pri Rajhenburgu je bilo vlomljeno s ponarejenimi ključi. Vlomilec je odnesel iz pisarne ročno blagajno, katero je razbil na bližnjem travniku. V njej je naletel samo na 14 Din drobiža in pa za 202 Din raznih poštnih znamk. Domačini so prepričani, da je izvršil vlom že dolgo iskani tolovaj Franc Omerza'iz Blance, ki ima na vesti okoli 20 vlomov in tatvin. Tolovajska tolpa pred sodniki. Pred kazenskim senatom v Novem mestu je dajala dne 5. aprila odgovor petčlanska vlomilska družba Jožefa Štanglja. Lansko leto so izvršili tolovaji v dravski in savski banovini več drznih vlomov in napravili škode za četrt milijona dinarjev. Kolovodja Štanglj je bil obsojen na 15 let ječe, ostali pa na par-letni zapor ali ječo. Slovcnsha Krajina. Čiensovci. Orožniška stanica se je preselila s 1. aprilom iz Trnja v Črensovce v Viragovo hišo. Preje so imeli daleč do pošte, sedaj so pa tik nje. — Zankoč Andrej iz Kroda je dodeljen na stanico kot začasni orožnik. — Na Srednji Bistrici je izvoljen za »malega rihta-ra« ponovno gospod Vagner, naš vneti širitelj. — Štrki so se že vrnili in iščejo hrano po močvirnatih krajih. — Za volitve je pri nas zelo malo zanimanja. Ljudje več ničesar dobrega ne pričakujejo in pravijo, da je eden tič, drugi pa miš. — Veseli nas, da je na Bistrici najbolj razširjen »Slovenski gospodar«. Nobenega časopisa ni toliko kot »Gospodarja«. Širite našega »Slovenskega gospodarja«, dober katoliški list, ki že 69. leto brani katoliška načela. — Imeli smo silovit vihar, ki je naredil veliko škode. Turnišče. V nedeljo dne 31. marca se je vršilo zborovanje za ustanovitev cerkvenega odbora za turniško župnijo. Med župljani je bilo veliko zanimanje in so se ga udeležili v velikem številu. Iz posameznih vasi so bili izvoljeni delegati v popolnem soglasju. — Isti dan popoldne je bila na javni licitaciji oddana dograditev nove ograje okrog sejmišča. Dograditev nove ograje je bila že nujna zadeva, ker je stara ograja res v slabem stanju. Kot najcenejšemu ponudniku za dograditev ograje je bilo delo oddano Tornar Francu, po domače: Kiickecovemu. — Sever, ki je razsajal zadnje dni meseca marca s tako straišno silo, je povzročil veliko škodo. Razkril je marsikatero hišo, ki je s slamo krita. Tudi slamnate oslice je prušil marsikateremu posestniku. — Prve dni aprila so se pojavile na dimnikih oznanilke spomladi, štorklje, ali kakor jim pravijo naši ljudje: štrki. Ljudje so jih z veseljem sprejeli, ker štrke zelo cenijo. No, upamo, da bo prišlo kmalu toplo vreme in se bodo štrki počutili pri nas dobro, saj žabe že tako lepo regljajo ob večerih. Ko bi le bilo že skoro toplo! Beltinci. Naša vas je zopet doživela dva strahovita požara koncem meseca marca. Goreti je začelo okrog dveh po polnoči. Goreli sta poslopji posestnika Škafarja in njegovega soseda Balažiča. Bile co velike težave pri gašenju radi pomanjkanje vode. Brizgalke so zajemale vodo iz oddaljenega potoka, ki leži 400 m vstran. Gasilcem se je končno posrečilo omejiti ogenj. Ogenj je povzročil Škafarju okrog 200.000 Din škode. Ta škoda daleko pre- ptU» |« •ti, p* S. Br. »762 od It JU. I1H. sega zavarovalnino, za katero je bil Škafar za« varovan. Balažič trpi ogromno škodo in ni bil sploh zavarovan. S-bota. Po odhodu g. ing. Laha v Ptuj je prišel za inženerja k okrajnemu cestnemu odi boru v Soboti g. inž. Možajski Sergej. Želimo mu, da bi. se počutil dobro! — Odvetnik g. dr, Sbrizaj, ki je bil zelo priljubljen prd nas, je odišel v Konjice. Gospodu dr. Shrizaju želim« na novem mestu obilo sreče! — Na podlagi tega odloka ja dodeljena Sobota meščanski šoli v Lendavii Ta odredba se nam zdi ker Sobo-« ta radi velike oddaljenosti od Lendave in radi slabih zvez z njo teži veliko bolj k Ljutomeru. Tu imamo redni jutranji vlak. To prometne sredstvo je za nas najcenejše in tudi najugodi nejše, ker so učenci v popoldanskih urah že zopet doma iz Ljutomera v Soboti. Zveza med Lendavo in Soboto pa je samo avtobusna, ki od daleč ne prinaša teh udobnosti. Če so naši otroci za 30 Din preskrbljeni z mesečno železa niško karto, se razume, da smo prisiljeni po. šiljati učence v Ljutomer, v Lendavo nam pa to sploh ni mogoče. Zato pričakujemo, da bo ta odlok spremenjen. — Na občnem zboru obrtnikov v Soboti dne 25. marca je predsedoval g. Sukič Štefan. Okrožni odbor je za* Čudna župnija. 2000 km dolgi in 2 m široki sta skupaj obe cevi, ki prenašata petrolej iz ležišč pri Kir-kuku (Irak) v Tripo-Ii3 (Sirija) in v Ilajko (Palestina). V 20 taboriščih vzdolž teh cevi živi kakšnih 1000 delavcev in uradnikov. Zanje so na Angleškem osnovali posebno župnijo, ki jo vodi vikar Henry Moss. Ta uporablja pri obiskih svoje župnije letalo, ki ga nosi preko gorovij in puščav. V vsakem taborišču ostane približno teden dni, vso pot opravi tedaj y i meseoih in pol. Riba, ki sama lovi ribe. V globokem morju učenjaki odkrili ri- Januš Goleč: 14 Propast in dvig. Ljudska povest. Prihajači so modrovali sem ter tja v najlepšem poletnem delavniku in so seve konečno osredotočili svoje pomenke v gorke ter krepke psovke na vražje razkuževalne komisijone, ki so edini vzrok vsega po spodnjih krajih razlitega zla. Zabavljali so na gosposko in Majdak je pripomnil, da bo sedaj vzel zlodej vse ušivce, ker jim zna kuriti na vseh koncih ter krajih pod petami Lapuhov Vinko s svojimi pomagači. Kmetje so se strnili in bodo morali iz dežele najprej ušivci in za njimi še trtna uš, če res ona ugonablja to žlahtno božjo kapljo. --- » * Pogovorom potepuhov je sledil krčmar v nadi, da bo zvedel mogoče od njih kaj novega iz upornega gibanja vinogradnikov. Ker se je pa vrtela trojica le krog vsakdanjega zabavljanja, jih je glasno nahrulil: »Celo slabotne ženske te upajo opsovati ušivce v obraz, le goljatski prihajač zmerja sam zase, mesto da bi lopnil s krampom po zlodejih s hudičevim oljem! Niti eden od vas nima kaj zgubiti, ako bi pomagal upornikom. Ravno vi trije ste sigurni pred kaznijo, četudi bi spekli najvišjega ušivca na ražnju! Drugi se borijo s celimi družinami proti nezaslišanim krivicam, ki se godijo danes kmetu; prihajač samo zabavlja in pije zastonj ter za božji Ion, dokler bo še zadnja kaplja v kakem sodu!« Prihajači so zazijali pri tem poduku. Krčmarjev besede so jim očividno vzbudile zaspano vest. Spo-gledavali so se med seboj, mencali nemirno po klopi in slednjič je dvignil Majdak jezik resnega obraza: »Stric, kaj nam daste, če zagodemo ušivcem čar* daš, kakršnega jim še ni doslej nikdo!« Krčmar je zaokrenil prihajačevo ponudbo na za-vsem neverjetno stran in se odrezal: »Johan, če boš ti, Bindek in Najncig piskali ušivcem čardaš, se boste bratili pod mojo streho s celim vedrom najboljšega in se mastili z na ražnju pečenim prolenkom!« Postopači so bili zadovoljni s ponudbo. Prosili so smehljajočega krčmarja za majhen predujem na račun obljube, a jih je enostavno napodil, ker je že tudi 6topal g. Bureš Franjo. Zbornico TOI je zastopal Ceh Franc. Združba je imela v preteklem letu 44.724.14 Din izdatkov ter toliko prejemkov. Proračun za leto 1935 znaša 34.980 1) na dohodkih ter na izdatkih 29.649 Din. Sklenjeno je bilo med drugim, da se mesto tajnika in blagajnika združi v eno in to mesto se je tudi razpisalo. — Požari v našem srezu so precej pogosti. Ne vemo sicer, kaj je vzrok tem požarom: zlobna roka ali neprevidnost posestnikov. V zadnjem času je bil požar v Ivanovcih kar trikrat. Dne 15. marca je požar uničil poslopje Trplan Janezu. Škoda znaša 12.000 Din. Dne 18. marca je gorelo pri Zrin-eki Francu. Zgorela je slama in seno. Dne 19. marca je gorelo pri Koltaj Josipu. Požar je uničil krmo in poškodoval poslopje. Tudi v Kuštanovcih je zgorel skedenj posestnici Filo Terezija. K sreči eo bili vsi zavarovani in se llmiranfe Ml lisi©?. Kakšno močno in učinkovito orožje je katoliški tisk v rokah katoliškega ljudstva, dokazuje Nemčija. Nekdaj so imeli katoliški Nemci krasno razvito časopisje političnega, gospodarskega in kulturnega (prosvetnega) značaja. ,To časopisje je hila glavna opora njihovega vladujočega položaja v državi, ki povečini prebivalstva pripada pro-testantovski veri. Ko je v Nemčiji zavladal narodni socializem, je začel borbo zoper katolicizem, ki jo vodi včasih prikrito, včasih odkrito, kakršne so prilike. Cilj tej borbi je: uničiti vpliv katolicizma v javnosti, v vseh panogah javnega življenja, zlasti v področju vzgoje naroda in njegove mladine. Da bi vzela katoličanom v tem boju iz rok vsako obrambno orožje, uničuje ta po svojem bistvu pogansko-svobodomisel-na stranka katoliške liste vseh vrst. List za listom se zatira ali pa vsled škoda vsaj delno krije z zavarovalnino. — Veliko pozornost je zbudila redka žival in še dosedaj pri nas nepoznana, to je pižmarka v Stanjevcih. Po Brehmu se imenuje žival Bisamratte. Kakor je »Slovenec« poročal, so do sedaj ujeli v naši državi le 4 vzorce. Ujeta žival je bila dolga 54 cm, telo samo je merilo 31 cm in je bilo zelo ploščato. Barve je bila po trebuhu svetle, po hrbtu temnorjave. Žival je precej podobna podgani, je pa mnogo večja od naših podgan. Njena domovina je Severna Amerika, zlasti Kanada, od koder je prišla v Evropo. — Pri javnih delih, ki jih je sklenila vlada, bi tudi nas zslo veselilo, če bi padla kaka drobtina na Slovensko krajino. Tudi naše ceste čakajo temeljitih popravil in zelo nujen bi bil tudi most čez Muro na Petanjcih. Seveda, želimo si tega, toda ne vemo, če se bo to zgodilo. Upajmo! preganjanja umira. Duhovni voditelj narodno-socialistične stranke znani Rosenberg je objavil strankino glavno vodilo: »V Nemčiji ni treba drugih časopisov kot takih, ki promatrajo politiko in socialno življenje z narodno-socialističn&ga stališča.« S tem je vodilna in edina stranka v Nemčiji izrekla smrtno obsodbo nad katoliškim časopisjem. Znani nemški katoliški dnevniki, kakor »Germania« in »Kölnische Volkszeitung« še komaj životarijo, čeprav morajo proti svojemu prepričanju zagovarjati narodno-sociali-stično politiko. Listom, ki se še tolcri-rajo (trpijo), se odvzame katoliško uredništvo ter se jim vsili narodno-so-cialistično. Iz uredništva »Katoliške korespondence« so odstranjeni jezuit-je. List »Cerkev«, ki je prinašal čisto verske članke najboljših katoliških pisateljev, je ukinjen. Dovoljeno je izhajanje takšnih listov, ki niso ne krop ne voda. Katoliški Nemci so imeli odličen mladinski list pod naslovom »Mlada fronta«. Pred nekaj dnevi je bilo izhajanje lista prepovedano. To je vprav vandalsko (Vandali so bili nemško pleme, ki se je v zgodovini proslavilo s svojim divjanjem) divjanje zoper ka- toliški tisk. To je hkrati dokaz, kako se nasprotniki katolicizma bojijo katoliškega časopisja. * Prihova. Na Cvetno nedeljo bode prihovška mladina priredila krasno igro »Domen« v šestih dejanjih. Igra se začne ob treh popoldne. Brežice. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo dne 14. aprila ob 3. url popoldne v dvorani Narodnega doma Pogačnikov misterij »Slehernik«. ¿111 §1 f€ ObliUfll naročnino? Pelcr Peiefur p@ia|e poliču© p®r@cil@. Zunanja politika. Eden je hodil okrog brez uspeha. Kako pa naj bo uspeh? Iz Berlina v Moskvo samo Eden, iz Moskve v Varšavo isti Eden, iz Varšave v Prago isti Eden. Čudimo se Angležem, da niso vsaj dya poslali, da ne bi hodil okrog samo Eden! Varčevanje, ki ni na mestu! Narodni preporod na Balisom vzhodu. Na Daljnem vzhodu sta Kitajec in Japonec proglasila edinstvo in Japonec je zadovoljen imel slavnostni govor, ki ga takole končal: »V dokaz najine edinosti bova odslej skupaj orala, ti boš vlekel plug, jaz bom držal drevo, ti boš sejal, jaz bom žel!« Čudno, kako kljub temu dogovoru strada 10 milijonov Kitajcev. Volitve aa Madžarskem sc minilo. Vlada ¿e je vštela, dobila je tri poslance več, kakor je bilo določenih mest. Parlament bo poklican, ko bodo trije odmrli. * Notranja politika. Pzcefciliea jajc je posledica volitev. Kure so na neki način izvedele, da so volitve razpisane, pa so mislile, da bo veliko shodov, kjer se vendar potrebujejo jajca, da se zapečati sloga. Majdak obračal žepe narobe in se ni prikazal niti eden krajcar. Trojica jo je ubrala po cesti proti Bizeljskem. Kmalu za Janežičevim domom so sedli v senco in se razgovarjali dolgo. Glavno besedo je imel Majdak. Pred razhodom so si segli v roke in nek notranji nagon je gnal vsakega na svojo stran. « Kake tri tedne po sestanku prihajačev v Župe-levcu pri Janežiču se je zbrala pred krčmo močna žandarska patrulja z okrajnim stražmojstrom iz Brežic na čelu. Orožniki so posedli do onemoglosti utrujeni po trati. Stražmojster je stopil v hišo ter zval na ratzgovor hišnega gospodarja, s katerim sta si bila dobra znanca. Prosil ga je, naj mu pove, če ni mogoče popivala v njegovi krčmi sinoči na večer družba sumljivih ljudi. Morda je videl on ali kdo od njegovih neznance, ki so se morali v zadnjem času klatiti po okolici Župelevca, Krčmar je gledal debelo žandarskega znanca. Videti mu je bilo na obn -m, da ne razume, za kaj da gre in kako naj pomore oblasti s svojo izpovedjo. Stražmojster ga je vprašal, če mu ni nič znanega, kaj se je zgodilo snoči v noči nekako na sredini Dobrave? Gospodar je odločno odkimal. Stražmojster je potegnil iz torbe nekaj pol papirja, sedel za mizo ter čital prijatelju, kaj vse se je zgodilo v minuli noči ne daleč od Župelevca ob cesti, ki pelje res dolgo po graščinskem gozdu Dobrava proti Brežicam. Prvi žandarski zapisnik o dejanskem stanu po-nočnega zločina v Dobravi je ohranjen ter se glasi po vsebini v slovenščini tako-le: »Že bolj pozno na večer so se odpeljali 9. sept. iz Brežic v enovprežni kočiji: g. Julij Hansel iz Maribora, glavni vodja razkuževalne komisije v Posavju, Jurij Veršec, posestnik v Pišecah, in Ivan Vrstovšek, visokošolec iz Pisec. Oba slednja sta tudi vodilna člana imenovane komisije. Vozil je in sedel na kozlu Veršecev hlapec Tona Gregorevčič. G. Hansel se je pripeljal z vlakom iz Maribora. Imel je velike opravke pri okrajnem glavarstvu, kjer so mu predložili vse polno pritožb o očitih uporih kmetov proti razkuževalcem. G, Hansla sta pričakala na kolodvoru Jurij Veršec in Ivan Vrstovšek, da sta mu poročala o razkuževanju in kako bi bilo treba urediti kočljivo zadevo za bodočnost. Po zaslišanju ter prečitanju vseh mo- bo, ki živi v večni temi. Na glavi tega pre-čudnega bitja je pri-raščena nitka s posebnim trnkom in vabo. Nitka je tri- do štirikrat daljša od ribe — vaba pa je majhna svetilka. S to svetilko privabi riba manjše živalice v svojo bližino in jih pohrusta. V. višjih vodnih legah ta čudni »ribji« ribič ne more živeti, ker mu izstopijo oči in se v notranjosti telesa pre-i trga zračni mehur. Odkod prihaja »Španska hripa«? Znamenit angleški' zdravnik trdi, da pri-' haja takozvana »španska« iz Kitajske. Bacil, ki prinaša to nalezljivo in tudi lahko zelo nevarno bolezen, živi izključno y blatu Ru- Nanesle so jih vsaka po tri na dan. Zdaj pa naenkrat shodov ni in — jajc je preveč. Ponesrečena špekulacija! Nova sociialna ustanova. Ker se je prijavilo do 10.000 kandidatov, sprejetih pa bo le okrog 500, jih ostane 9500 brezposelnih. Zato se je za te ustanovila borza dela, ki se financira iz izkupička raznih afer. Dohodkov je toliko, da se jim bo bolje godilo kot pravim kandidatom, ki V3aj do volitev iz takih fondov ničesar ne sprejmejo. Novi pozdravil Zaradi vsesplošnega edinst-va, ki se zrcali tudi v tem, da so Švabi in beograjski čifuti eno z našimi domačimi kandidati, bodo vpeljali tudi nove pozdrave: Salem alejkom! Heil! No, serbus! Naročajte naše lis*e, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. _ Jarenina. Zaporedoma nas zapuščajo učenci nekdanjega tukajšnjega »vzor« učitelja. Ta naslov je zaslužil in dobil od svoje šolske oblasti g. Karel Udi, ki je svoje učence poučeval razven šolskih predmetov tudi v petju in glasbi, kar pa je bilo največ vredno: s svojim vzpodbudnim vzgledom v lepem krščanskem življenju. Zato so ga ohranili starejši Jarenin-čani v hvaležnem spom;nu. Pred Jožefovim smo pokopali tukajšnjega posestnika Jurija Deučer, nekdanjega šolskega slugo na marib. učiteljišču. Spremljal ga je na zadnji poti kot nekdanji profesor na tem zavodu monsignor Vreže, k' je omenjal pri odprtem grobu pokojnikovo zvestobo do Boga, do svojega naroda in svoje rojstne župnije, v kateri je hotel tudi počivati. Oskrbel si je pokojnik mal ličen dom blizu cerkve, da bi zamogel to pogosto obiskovati kot vrl član Apostolstva mož. Čisto primerne so bile besede govornikove, katere je zaklical pokojniku v slovo: Blagor tebi, zvesti služabnik, ker 6i bil v malem zvest, boš postavljen čez veliko! — Dne 2. aprila smo spremljali na enaki poti daleč naokrog znanega posestnika in slikarja Franca Tršavec. Bil je tudi kot pevec in godbenik iz stare šole Udl-ove. Pri adventni in majniški pobožnosti je skoraj vsako jutro sodeloval na koru. Imel je samo eno »slabost«, da je premalo računil za svoje okusno slikarsko delo. Večkrat smo mu rekli: Franc, ako bi bili računili dvakrat več, bi bilo še premalo za vaš trud! Redka izjema pri obrtnikih! Tudi tega vzornega moža ni več med nami. Danes, ko naj bi obhajal svoj god, so mu tovariši zapeli nagrobnico v slovo. Tako nas zapuščajo stare jareninske korenine. Kaki bodo njih nasledniki, to bo pokazala bodočnost. Pokojnikoma pa večni mir! Dravograd. Prošli teden srno položili k večnemu počitku g. Pungeršek Ivana, sina tukajšnjega veleposestnika. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal veličastni pogreb, v katerem smo opazili upravnika carinarnice g. Ma-nojloviča, učiteljstvo z deco, upravnika pošte, upravnika glavnega oddelka finančne kontrole, predsednika tukajšnje občine, uradništvo železniške poslaje itd. Po sv. maši v farni cerkvi, katero je bral preč. g. prošt sam, je tukajšnje pevsko društvo pod vodstvom g. šolskega upravitelja Kuraša. zapelo ganljivo žalo-stinko, istotako na pokopališču. Številni venci uglednih Dravograjčanov so pokazali, kako je bil rajni Ivan spoštovan in splošno priljubljen. Sy. Lovrenc na Dravskem pel;«. Nemila smrt je zamahnila zopet s svojo koso po mladem življenju našega nadebudnega Stankota Ivančiča (Mlinarjevega). Pri vojakih si je nakopal kal bolezni. Ves izčrpan se je še vrnil pred mesecem iz Niša v svoj rojstni kraj, m:-sleč, da bo še ozdravel. A usoda življenja je hotela drugače! Sel je iskat pomoči in zdravja v mariborsko bolnico, a bilo je vse zastonj, drugi dan po prevozu je preminul. Za vedno .je zatisnil svoje trudne oči ter odšel k svoji Gestrici Tončki, ki je v najlepšem cvetu mladosti pred par loti umrla. Od daleč so pr hi-teli ljudje v Maribor ga kropit. Njegov po- greb je pričal, da je bil priljubljen. Počivaj v miru, dragi Stanko, težko prizadeti družini Mlinarjevi naše iskreno in globoko sožalje! Sv. Bolionk v Slov. goricah. Umrli od novega leta: Kramer Jožef iz Biša, star 33 let; Cizerl Marija, vinič.rka iz Bišečkega vrha, stara 32 let; Belec Jane« iz Sovjaka, star 52 let. Umrla je tudi Marija Horvat, posestnica in goetilničarka pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. Bila je res krščanska žena in mati. Či' ia zazvonilo opoldne ali zvečer za Ave Marijo, je takoj začela v gostilniški sobi na glas mo-1 ti »Angel Gospodov«. In vsi gostje so opravili svojo versko dolžnost. Res posnemanja vredno in v zgled vsem hišnim gospodarjem, ki imajo družine in delavce. Vneta za krščanske liste je tudi bila in tudi prijateljica cerkve. Kolikokrat so bile njene cvetlice na oltarju v čast tistemu, ki ji je bil tudi v njeni težki bolezni edini tolažnik. Bogu vdano je umrla v 65. letu starosti. Naj ji bo Bog plačnik za vse dobro. Ostalim, zlasti pa sinu in hčerama naše iskreno sožalje! Bučetovci na Murskem polju. V sredo dne 27. marca je postalo nenadoma slabo Francu Cvetko starejšemu, posestniku v Bučečovcih, Poklicali so zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz bolnika v Maribor, ker je konstatiral vnetje slepiča. Bil je v resnic: takoj odpeljan z večernim vlakom v Maribor in drugi dan operiran. Po končani operaciji je želel, da ga prepeljejo domov. Naložili so ga v nedeljo dopoldne na rešilni voz in ga prepeljali opoldne domov mrtvega. Bil je veren katoličan, dober men9 reke. V Evropo ga prenašajo ladje. Rumena reka poplavlja često svoje obrežje in pušča na njem veliko blata. Ko se blato posuši, se začne razkrajati v prah in veter ga odnaša na vse strani, tudi na ladje, ki vozijo v evropska pristanišča. V dokaz navaja, da je leta 1918, v letu velike poplave kitajske reke, »španska« posebno divjala po Evropi. Poplave se ponavljajo vsakih 29-30 let, naslednja huda hripa bo torej !. 1946. Nalezljiva bolezen bi se po mnenju angleškega zdravnika dala odpraviti le, če ee Rumena reka uredi. Nova rudnina. Prof. Svjagincev s plalinovega zavoda ve- gočih poročil se je odločil g. Hansel, da si ogleda dejanski stan sam na licu mesta, se posvetuje še z ostalimi člani komisije in se loti sam pomirjevalnih poskusov s kmeti. Vsi številni in razni razgovori so se zavlekli v temo. Veršec in Vrstovšek sta resno svetovala Hanslu, naj prenočijo v Brežicah in se lotijo prevoza skozi Dobravo zgodaj zjutraj. G. Hansel je bil odločno za to, da se peljejo v noči, saj ni nikdo videl njegovega prihoda in sta načrtna zaseda ter napad v noči izključena. Če že res izza vsakega vogla prežijo nanj, potem se ga še lažje lotijo po dnevu nego v noči in ko se ga ne more nikdo nadejati. G. Hansel je zapovedal po večerji, naj voznik za-preže in so se odpeljali po cesti, ki se zgubi ne daleč za Brežicami v obsežni gozd. Srečali niso žive duše in dremali na vozu. Na sredini Dobrave prebiva ob križišču cest graščinski gozdar. Hitro za gozda:,'ivim stanom v smeri proti Globokem sta zadela konj in voz kljub luči ob nalašč nastavljen hlod. Konj se je spotaknil in padel, predna kolesa so trčila s toliko silo ob tram, da se je kočija prekucnila in pokopala pod seboj potnike. Voznika je vrglo s kozla v obcestno grabo. Komaj se je zgodila nesreča s prekucom, že so bili krog voza trije našemljeni neznanci. Eden je bil majhne postave, drugi srednje velik in tretji prava nebeška lestva. Predno so se zavedli presenečeni in vsled padca precej potolčeni potniki, kako in kaj, so jim bila usta zamašena in roke zvezane na hrbtu. Tolovajska banda je spravila na noge konja, postavila na kolesa kočijo, pobrala hlapca in ga pognala na voz. Eden od napadalcev je lopnil z gorjačo po konju, da se je vzpel kvišku in oddivjal naprej po cesti. Roparji so odgnali tri zvezane pod grožnjami z noži kar dalje, dalje v notranjost gozda, dokler niso prišli na jaso ob potočecu. Tamkaj so jih pometali na tla in neznani dolgin jim je naznanil, da bodo napra • vili iz njih Kalvarijo! Najprej so postavili krepko na noge g. Hansla. Suknjo so mu trdno zapeli. Eden je prinesel dolg ter močan kol, katerega mu je porinil pri vratu pod suknjo, predrl hlače in ga je zasadil v pripravljeno luknjo, katero je drugi tolovaj začel z vso naglico za-pehavati krog in krog. Tretji in najdaljši bandit ja razvezal g. komisarju na hrbtu zvezane roke in mu gospodar, skrben oče in vnet ter požrtvovalen gasilec, star 41 let. Pogreb se je vršil v torek dne 2. aprila ob mongoštevilni udeležbi sova-ščanov in okoličanov. Blag mu spomini Konjice. Komaj je napočil prvi spomladanski dan, nas je zapustil za vedno in šel uživat boljšo spomlad naš dobri oče in skrben gospodar Anton Bobik iz Vrhol pri Konjicah. •Dopolnil je komaj 35 let in že se je ločil od svoje žene in otrok. Bolezen si je nakopal v svetovni vojni in je že več let bolehal in se edravil, a bilo je vse zaman. Počivaj v miru, dragi Tonček, v preranem grobu! Oplotnica. Po dolgi in mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspal Martin Trunkl, dober oče 6vojih otrok in vzoren gospodar. Dosegel je starost 71 let. Dolgo let je bil naročnik »Slov. gospodarja«. Ohranimo ga v blagem spominu, rlasti sorodniki in sosedje. Naj počiva v miru! Vransko. Dve dobri družini je nedavno obiskala zopet bela žena in vzela iz njihove sredine otrokom mater in očeta. Komaj je minilo od tega dva meseca, odkar smo poročali, da je umrl v Zahomcih blagi mož Pavel Šmid, že moramo danes zopet poročati žalostno vest, da mu je sledila na njegovi poti v večnost pred enim tednom njegova žena Marija. Gotovo je žalost za rajnim dobrim možem pospešila njeno smrt. Rajna je bila vzor močne in verne Jene, ki je dala življenje 16 otrokom. Bila je dvakrat poročena in je imela v prvem zakonu tri otroke, v drugem pa 13; umrlo jih je pet, tako da jih še živi 11. Ali niso take žene dandanes vredne vsega občudovanja in spoštovanja? Rajna je bila vzorna mati vsem svojim otrokom, solnce, ki je sijalo nad Dolinšekovo hišo. Vse jo je cenilo, kar je najlepše pokazal velik pogreb. Izredno darežljiva je bila do ubogih; noben ni šel prazen od njene hiše. Vsemogočni je zdaj že gotovo dobri Dolinšekovi mamici povrnil njene darove z nebeškimi darovi rajske blaženosti. — Iz Zahomcev pa je splavala božja dekla v Čeplje v Brišnikovo hišo in zatisnila trudne oči blagemu Brišniko-,vemu ateju. Bil je i j dolgo časa bolan. Mučila ga je zlasti naduha. Tudi on je bil dvakrat .poročen in imel v obeh zakonih 10 otrok, od •katerih jih še živi sedem. Bil je vzoren kr-fičanski mož, mož dela in molitve. Želel si> je, da bi umrl na prvi petek. In Bog je izpolnil to njegovo željo: zaspal '«■ pokrepčan s Kruhom božjim na prvi petek ponoči ob 11. uri v 66. letu svoje starosti. Naj mu bo dobri Bog plačnik za njegovo zvestobo, s katero mu je služil do konca svojih dni. Otroii pa bodo imeli bogato dedščino v vzgledu, katerega jim je rajni zapustil. Počivaj sladko, dragi Brišnikov ata! Ljubečna pri Celju. Tukaj je dne 30. marca po pettedenski zelo mučni bolezni izdihnila svojo blago in plemenito dušo žena-vdova Ana Krajnc v 79. letu svoje starosti. Srčno zahvalo izrekamo vsem mnogobrojnim sosedom, ki so hodili rajnko mamico kropit in je dne 2. aprila spremljali k sv. maši zadušnici in na miro-dvor v Vojnik k večnemu počitku. Olimja pri Podčetrtku. Preminula je po dolgi in mučni bolezpi v častitljivi starosti 81 let posestnica Marija Toplišek. Vzgojila je 11 otrok, kateri še vsi žive. Bila je srčno dobra mati ter je po svoji moči pomagala, kjer je le mogla. Z ljubeznijo udani so jej bili pa tudi otroci in, čeravno že vsi starejši in preskrbljeni, jo bodo težko pogrešali. Pomagala je kaj rada tudi drugim v stiski ter je bila vobče priljubljena. Pogreb blagopokojnice se je vršil dne 2. aprila. Pred hišo žalosti se je zbralo mnogo ljudi, med njimi gospod župnik, kateri je opravil za pokojnično dušo mrtvaške litve. Cerkven: pevski zbor je zapel žalostinko »Vigred se povrne«. Nato je krenil žalni sprevod v cerkev, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica. Po 6v. maši je nadaljeval žalni sprevod z mnogim spremstvom na pokopališče, kjer je zemske ostanke sprejela mati črna zemlja v svoje okrilje. Pevci eo zapel' .^e eno žalostinko, nakar smo žalostni in potni zapustili njen poslednji dom. Naj počiva v miru in sniva sladko svoj večni sen! Remšnik. Na velikonočni pondeljek je bila vedno služba božja pri sv. Pankraciju; ljudje so rekli, da gredo v Emavs. Letos bo pa radi misijona tokrat na Remšniku, ki traja do bele nedelje, prvikrat pri sv. Pankraciju služba božja šele prvo nedeljo v majniku, letos je to 5. majnika. Vabljeni so vsi k sv. Pankraciju, ki le morejo iti na izlet, da se Avstrijce s tem opomni, da Slovenec kot Jugoslovan ljubi svojo ped zemlje! Sv. Lovrenc na Pohorju. Živimo v času požarov; zdaj tu, zdaj tam upepeli žareči element celo vas ali vsaj večjo skupino hiš. Gotovo ni nobene večje naselbine, kjer bi že ne bil pel na strehi rdeči petelin. Tudi Lovren-čani se spominjamo letos zadnjega večjega požara. Dne 16. aprila 1835 — na veliki četrtek — zvečer je v spodnjem trgu izbruhnil požar. Močni zahodni veter je nosil goreče šint-lje z ene strehe na drugo in v kratkih urah je zgorelo 15 hiš z vsemi ostalimi poslopji. Od silnega plamena je bila vsa okolica razsvetljena kot po dnevi. Tudi brez človeških žrtev ni bilo. V takratni Pižomovi hiši (sedaj štev. 65) je zgorela 751etna vdova Marija Gregorc; samo kosti, bele kakor apno, so naslednji dan našli v pogorišču. Pač žalostna Velikanoč za pogo-relce! — Ravno tega leta je šla o Petrovem na božjo pot k Sv. Neži na Brinjevi gori 551etna žena Ana Remšnikar. Nazaj grede je na planini v novo zapadlem snegu omagala in zmrznila. Marsikomu se bo neverjetno zdelo, a že mora biti res, ker takratni župnik, ki je ta dogodek v mrtvaško knjigo zapisal, gotovo ni lagal. — Iz časopisov zvemo, da bodo dne 5. maja volitve za državni zbor; v nekaterih krajih imajo baje že več kandidatov, Limbuš pri Mariboru. Redek službeni jubilej. Dne 1. aprila t. 1. je slavil v Bistrici pri Limbušu v visoki starosti svojega življenja, star skoro 81 let, gospod Ilenrik Schikert svoj 501etni, torej »zlati« službeni jubilej kot oskrbnik prostranega posestva grofa Merana na Prinčevem vrhu. Pol stoletja je oskrboval jubilant z vnemo nepretrgoma to krasno posestvo, ki slovi po svojih vzornih vinogradih, z najžlahtnejšimi trtami poraslih in po svojem izbranem vinu najrazličnejših vrst ne samo v-naši ožji domovini, ampak tudi daleč preko njenih meja. V to službo je vstopil g. Schikert dne 1. aprila 1885 ter je od tega dneva dalje posvetil vse svoje bogato strokovno znanje na polju vinorejstva in sadjarstva obdelovanju in oskrbovanju izročenih mu posestev, katera je z njemu prirojeno spretnostjo in znanostjo je stiščal pod suknjo skozi rokav preko hrbta in skozi drugi rokav kolec. Ni bil sicer več zvezan, a resnično križan, da si ni nikakor mogel pomagati z rokama, ki sta bili razpeti s pomočjo kolca ter tesno zapete suknje. Tudi z nogama je stal na tleh, vendar brez zadostne moči ter odporne sile, da bi raztrgal suknjo in se rešil podolžnega ter v zemljo vteptanega droga. Ko so opravili križanje z g. Hanslom, so mrcva-rili na isti način oba njegova spremljevalca. Ustvarili so v naprej zagroženo Kalvarijo. Oklepal sc je s hrbtom nekakega križa na sredi g. komisar, levo in desno pa Jurij Veršec ter Ivan Vrstovšek. Vpiti žrtve nečuvenega napada niso mogle, saj obvez z ust jim niso sneli. Žepov niso nobenemu pretaknili in so s tem dokazali, da ne gre v tem slučaju za roparski napad, ampak za dogovorjeno maščevanje nahujskanih kmečkih lopovov. Po opravljenem križanju so se drzneži odstranili ter zginili v noč z glasno grožnjo: »Zaenkrat ste križani radi pokončevanja vinogradov na nekrvav način; ako se ne zgubite z vsemi uživci in hudičevim oljem iz teh krajev, vas bomo pri-bili pri prvi priložnosti.* Trojica je ostala na jasi v temnem gozdu ob žu-borečem potoku čisto osamljena in prepuščena potrpljenju, dokler ne bo v beg pognani voznik poklical ter pripeljal odrešenja. Nekaj časa so se skušali otresti drogov ter kol-cev z otepanjem z nogami. Ves trud je bil zastonj. Tičali so podolžni drogi pregloboko v zemlji, skoro nove suknje so bile preveč tesno zapete in niso pri vsem brcanju popustile niti za las. Višek hudobije zlobnih maščevalcev tiči tudi v tem, da so pustili žrtvam zamašena usta, da se nisc mogli med seboj sporazumeti in ne klicati na poma-ganje! Lopovi niso zapustili nobenih posebnih sledi, iz katerih bi se dalo sklepati, kam so se skrili ter zginili po zločinu. Z udarci v beg pognani konj je drvel po voznikovi izpovedi liki ob pamet do Globokega v smeri proti Pišecam, kamor je bila namenjena cela družba in kakor je bil navajen. (Dalje sledi.) Širite „Slov. gospodarfa"! like moskovske akademije znanosti je odkril v platinovi rudi novo rudnino, ki vsebuje: i.ridij, osmij, zlato ter rutenij. — Ta rudnina ima srebrn kovinski sijaj in jo je dobiti v nepravilnih drobnih zrnih v zvezi s plati-nom. Je zelo trda in krhka ter ima naravno zelo visoko specifično težo. Moderni Japonec, višji gimnazijec, mora povsem obvladati an-gleišč no ali nemščino. Na ptičih najbogatejši kraj na celem svetu je indijska pokrajina S:kii na južnem pobočju Himalaja gorovja. V ta-mošnjih vlažnih gozdovih živi 600 različnih ptičjih vrst. spravil do te slave. Zanimivo je, da je bil sprejet elavijenec v to službo pred 50 leti še od vdove nadvojvode Ivana, grofice Meran. Jubilant je bil rojen dne 6. julija 1854 v Lipnici ter je dovršil tedanjo štajersko sadjarsko in vino-vejsko šolo v Mariboru. Nato je služboval kot mlad ekonom na več manjših posestvih, dokler ni vstopil v svojo sedanjo službo. V dolgi dot; 50 let si je pridobil g. oskrbnik Schikert ne le pri svojem odličnem gospodarju, ampak tudi v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva ne giedp na njihov stan ali narodnost, največje spoštovanje in upoštevanje. Za vse, kar je jubilant v obilni meri vsestransko dobrega storil, naj mu bo dobrotni nebeški Oče bogat plačnik igrnaj ga ohrani pri najboljšem zdravju ie mru.,a leta! Bog naj ga živi! Trniče na Dravske*» polju. Veliko slovesnost bomo imeli na dan žegnanja na velikonočni pondeljek, ko bomo obhajali slovesno blagoslovitev zvona. Na slovesnost vabimo vse od' blizu in daleč, ker bo vsestransko poskrbljeno za udobnost dobrodošlih gostov. Sv. Ecliank v Slov. goricah. Mladina, up bodočnosti, se udejstvuje v Prosvetnr.i društvu, del fantov v gasilski čet;, lepo število deklet pa v Marijini družbi. Veliki del naše mladine pa sploh ni nikjer organiziran. Eno društvo še obstoj-., sicer nikjer registrirano, a, vendar ima nedeljo za nedeljo svoj zbor. Je to namreč oni del fantov, ki so organizirani v društvu »Jeruzalemskega osla«. Naša društva eo že imela tekom meseca januarja svoje občne zbore, na katerih je bilo zelo živahno in se je pokazalo splošno zanimanje za njihov napredek. Novoletna prireditev »Carski sel« je v splošno zadovoljstvo dobro izpadla. Mladina pa se znova pripravlja k nastopu »Črne žene«, ki jo želi za Veliko noč pokazati. — V letošnjem pustu smo bili bogati tudi na ženinih in nevestah. Vse tri bivše občine so bile prav dobro zastopane. Možitve in ženitve in tem sledeče gostije so se vršile skoro v teden 6kem redu. Vrsto gostij pa je zaključil kovaški mojster iz Biša na pustno nedeljo. — Še nekaj o naši posojilnici. O njej ne moremo po ročati kaj razveseljivega. Kriva pa si tega ni sama, ampak splošno nezaupanje v denarne zavode, in še drugi činitelj'. Vendar pa zaupajmo v boljše čase; kajti če upanje zgubimo, smo vse zgubili. — Razgrnjeni občinski proračun predvideva za leto 1935—1930, da bomo izhajali s 55% dokladami na vse neposredne davke. — Službo občinskega sluge je dobil posestniški sin Ivan Roskar. Občinske ceste I. reda so bile dodeljene posameznim interesentom v oskrbo, vse drugo glavno delo na cestah pa se bo oprivilo z ljudskim delom. Raz&rižje pri Ljutomeru. V nedeljo dne 31. marca se je v naši šoli slovesno zaključila za prvi letnik kmetijsko nadaljevalna šola. Obiskovalci te šole so priredili za zaključek Cankarjevo igro »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ta slovesnost je bila obiskana tako, da nikakor ni mogla vsa publika vlesti v šolski prostor. Predstava je bila odigrana na občo zadovoljstvo občinstva, ki je med dejanji in sploh klicalo: Izvrstno! Živeli igralci! in na koncu vsega ni bilo ne konca in ne kraja ča-stitanju režiserju, upravitelju šole in glavnemu voditelju kmetijsko nadaljevalne šole g. Kocbeku in igralcem. To slovesnost so prišli obiskat naši sosedje iz Štrigove in so se pri vs"m tem tudi začeli zanimati za tako šolo, kako in kaj se začne itd. Upajmo, da se bo ta tak potrebna šola za nas kmete še bolj razširila. Igralci igre so bili kmetski možje in fantje. Osluševci. Pred kratkim smo čitali v »Slov. gospodarju*, da je bil bivši župan in posest- fflajditmejše cttdo narave je življenje samo, pa so najbolj redki oni, ki se zavedajo, da je naše telo prav za prav sestavina neštetih, kakor veriga povezanih majčkenih stanic, od kojih sposobnosti je zavisno zdravje in trajnost življenja. Če pa ta sistem staničja motijo obolenja, ki onemogočajo pravilno tvorbo krvi in zavirajo krvni obtok, je staničje, rekli bi> obsojeno, da propada vsled pomanjkanja hrane. — Vse prebavne organe držati v redu je torej najvišja naloga in zato so tolike važnosti dobre pitne kure, in treba je samo odobravati, da toliko družin, ki jii mje mar zdravje svojih članov, posebno sedaj v pomladi, pije na primer znani Planinka-čaj Bahovec, o katerem je znano, da je sestavljen iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. nik F. E. iz Polenec napaden od neznancev in pretepen. Napadeni vrli mož ej kot obč'nski predstojnik vodil skozi več let polenslco občino v splošno zadovoljnost. Tudi svoje posestvo je znal tako urediti, da je žel na njem lepe uspehe. Marsikateri siromak je imel za -to.čišče pr njem. O tem spričuje veliko sočutje, ki je zavladalo ob napadu na njega in tudi splošna želja, da kmalu popolnoma okreva Obžalovanja vredni dogodek pa se je tako izvršil: Ko se je dne 14. marca zvečer vračal od občinske seje iz Osluševec, sta ga napadla neznanca, od katerih ga je den neusmiljeno obdelal. Predrzni mu je celo iztrgal njegovo lastno palico, s katero mu je zadal mnogo hu d:h udarcev. Ko je padel na tla, se je še hotel odkupiti, ponujajoč zločincu 50 Din. Ta pa mu je odgovoril s trdovratnim molkom in tudi njegova spremljevalka. Po končanem o-činu je tiha in mirna noč nemo razgrinjala svoja črna krila nad obsodbe vrednim dogodkom, ki se je odigral v njenem objetju. Velika Nedelja. »Sirota Jerica.« Ob koncu zimske sezone so otroci tukajšnje šole podali lepo mladinsko igro »Sirota Jerica« z namenom, da ostane čisti dobiček šolski kuhinji. Priznati moramo, da so otroci od najmanjših palčkov pa do velikih vil vsi prav lepo podali svoje vloge. Ganila je vse otroška nežnost, nedolžnost in lepo ter sigurno petje. Dvorana ni bila popolnoma zasedena, deloma radi razsajajoče gripe, deloma pa radi nerazumevanja za tovrstne prireditve in si je z mladinskimi predstavami šele treba utirati pot. Vsi pa, ki eo igri prisostvovali, so šli zelo zelo zadovoljni nacl užito tiho srečo na svoje domove. Velika Nedelja, šolska kuhinja. Letos je potekla pri nas prva zima, ko je bilo mogoče nahraniti v šoli sleherno opoldne množico otrok. Vsakokrat je bilo tega deležno 200 do 210 otrok iz oddaljenejših krajev, kamor n:so mogli vsi otroci v opoldanskem odmoru dospeti na domove k toplemu obedu in to vsi otroci brez premoženjske razlike. Skupno je bilo razdeljenih nad 140.000 obedov, llrana je bila mnogovrstna. zelo okusna ter zadostno zabeljena. V tem oziru je bilo letos pri nas mnogo, da zelo mnogo storjenega. Številni dobrotniki in starši otrok so delo odbora za šolsko kuh njo in našega požrtvovalnega učiteljstva pravilno razumeli. Z mnogimi prispevki v naravi so pripomogli, da se je kuhalo vso zimo, dokler je trajal na šoli celodneven pouk. Ugodne posledice niso izostale. Gospodje učitelji nam pripovedujejo, da so otroci bolj sveži, živahni, dostopnejši za uk in bolj zdravi. Letos ni namreč nihče tožil, da mu je slabo ali ga boli želodček, kar se je prejšnje zime redao dogajalo (prazni želodci). Hvaležni smo zato č. g. t dekanu, ki je s svojo vplivno besedo in dejanji pripomogel do uresničenja te prepotreb-ne ustanove; hvaležni smo možem iz posameznih vasi, ki so zbirali potrebno blago; hvaležni številnim dadovalcem, ki so s 6vola veliko dobroto pripomogli, da je bila hrana tako mnogovrstna in dobra; hvaležni smo kuharici, ki je z vso materinsko ljubeznijo skušala uzadovoljiti lačne želodčke; posebno pa smo hvaležni našemu učiteljstvu, ki je s tolikim požrtvovanjem skrbelo, da eo bili naši malčki siti ravno ob času njihovega telesnega razvoja. Dokazali so, da razumejo tudi to delo, in zato jim bomo tudi drugo leto stali ob strani in jim pomagali, da dobi ki ustanova še večji razmah. Za vse male in velike prejete dobrote, storjene našim malim, naj bo vsem in vsakemu posebe Vsemogočni obilen plačnik! Velika Nedelja. Mohorjeve knjige. Ker ni bi' lo mogoče radi bolezni in smrti g. dekana, se obiskujejo sedaj posamezne družine. Čim več naj bo članov Mohorjeve družbe. Za borih 20 Din pet lepih knjig in vrhu tega še imenik vseh udov, to vendar ni mnogo. Z malimi žrtvami lahko sleherni veliko doseže, če pa bi naši nabiratelji članarine ne zmogli obiskati vsako hišo, pa naj dotični sam prinese naročnino v župnišče. Ljutomer. Pretekli petek je zopet gorelo na Cvenu. Smo kar že vajeni, da vsak teden kaka bajta pogori. Tokrat je vse do tal zgorelo posestniku Jakob Kolblu. Vsa sreča, da njegova hiša stoji na samem. Prav isti večer je pihal namreč strašen veter. Ako bi kje sredi Cvena nastal takrat ogenj, bi bila zgorela cela vas. Ljudje so nekoliko neprevidni. — Na letošnjo Cvetno nedeljo pred večernicami bomo imeli svetoletne procesije, da zadobimo odpustke. Z belo nedeljo se konča sveto leto. Lcka pri Žusmu. Dne 14. decembra v noči si je nekdo izposodil kolo izpred delavnice kovača Voga Antona. Ker kolo do danes še ni vrnjeno, je morda razlog v tem, ker je »izpo-sojevalec« pozabil na pot, ki vodi do delavnice. V tem primeru naj odda kolo pri občinski upravi, ali pa na žandarmerijski stanici, kjer ga čaka nagrada 200 Din. Ako mu kolo tako ugaja, da ga sploh ne misli vrn ti, naj si oskrbi prometno knjižico, da v slučaju kakšne preiskave ne bo imel neprijetnosti. Kozje. Iz naše kozjanske prestolnice se bolj redko poroča, kakor da so stari dopisniki stopili v pokoj, kakor so bili: kozjanski vseve-dež, puščavnik, novičar in drugi; mladi pa še nimajo korajže prijeti za pero in poročati te-.denske novice, ker so jim ljubše druge stvari. Vršil se je po dolgem prestanku sv. misijon cd 24. februarja do 3. marca. Vsak dan so bile štiri sv. maše in tri pridige. Udeležba je bila prav povoljna iz cele župnije. Dne 30. februarja in 2. marca sta bili procesiji za svetoletne odpustke. Sklepna procesija sv. misijona je bila v nedeljo dne 3. marca ob treh popoldan, dan slave in zahvale evharističnemu Kralju. Sklepa se je udeležilo čez 2000 vernega ljudstva. Bog bodi plačnik gg misijonarjem iz Celja za sad sv. misijona in tudi g. dekanu! — Tu JI pri nas deluje apostolstvo mož in fantov, ki imajo vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo. Daj Bog, da bi se še tisti pridružili, ki se še niso. — Kakor drugod, tako je tudi pri nc ; bila razširjena bratovščina jeruzalemskega osla; sedaj pa že precej h:ra in daj Bog. da bi popolnoma izhirala! „Slov, Gospodar" siane: celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— Politične novice. Izid volitev v Gdansku. Dne 7. aprila so se vršile volitve v deželni zbor v Gdansku, ki je pod pokroviteljstvom Društva narodov, vendar ga smatra Nemčija za ozemlje, ki je bilo po mirovni pogodbi odtrgano od njenega telesa in ga hoče nazaj. V priprave za te volitve sta posegla tudi neiflška ministra Goring in Gobels. Izid volitev je naslednji: Narodni so-cijalisti 139.043 (leta 1933 109.029); socijalni demokrati 38.050 (37.882); komunisti 7990 (14.5G6); centrum 31.525 (31.336); bivši nemški nacijo-nalci 9691 (13.596); Poljaki 8310 (6743). Narodni socijalisti so dobili 44 mandatov (leta 1933 38), socijalni demokrati 12 (13), komunisti 2 (5), centrum 9 (10), nacijonalci 3 (4), Poljaki 2 (2). Ilitlerjevci so uganjali nasilje, a vkljub temu niso dobili dvetretjinske večine, ki je potrebna za spremembo ustave v Gdanskem. Domače novice. G. min. v p. Ivan Vesenjak je poslal g. min. predsedniku Bogoljubu Jeftiču sledečo izjavo: »Podpisani preklicujem svoj podpis in pristanek na volilnem aktu za kandidaturo v srezu Murska Sobota (dravska banovina) za skupščinske volitve <*ne 5. maja 1935. leta ter izjavljam, da ne kandidiram. Maribor-Krčevina, dne 3. aprila 1935. — Ivan Vesenjak.« Zaradi preselitve trgovine prodajam vso manufakturo, srajce, nogavice po globoko znižanih cenah. 431 Kolbezen Franc, Celje c— JMJMBMroiSI '"»T iS » Vg Izjava. Z ozirom na svoječasno poročilo v listu »Jutro« se nam jz gornjegrajskega okraja poroča, da g. Martin Steblovnik, posestnik in župan v Šmartnem ob Paki, ne kandidira na nobeni listi. Hitro prijet roparski morilec. Med novicami poročamo, da je bil ubit ter izropan Franc Tertinek, SOletni samotarski urar na Kozjem vrhu pri Breznu. Orožniki iz Marenherga so zaprli Maksa Gašperja iz Šmartna, pri Slovenj gradcu, ki je priznal umor. Izpovedal je, da je udaril Tertineka trikrat s kolom po glavi in mu vzel iz predala 10 Din in srebrno uro. Daleč smo že, da ljudje ubijajo za 10 Din! Smrt vzor matere. V mariborski bolnici je umrla dne 8. april v visoki starosti 81 let Katarina Kovačec, posestnica v Juršincih pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Rajna je bila vzor krščanske žene in mati ravnatelja g. dr. Ko-vačjca v Mariboru. Pokoj njeni duši, preostalim naše sožalje! Letos za Velikonoč domače pisankel Tudi v tem pomagamo reševati kmeta iz gospodarske stiske, ako za Velikonoi opustimo nakup dra^ gih italijanskih in španskih pomaranč, pa dajemo povsod le pisanke, lepo okrašena jajčka! Barve in papirčke, s katerimi lahko jajčka lepo okrasite, dobite tudi v naših papirnicah :—i Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. Prireditve. Pevski tečaj v PrlekijL Kot priprava za proslavo p. Hug. Sattnerja se je vršil v Križevcih pri Ljutomera dne 31. marca pevski tečaj, ka-> terega so se udeležili pevski zbori iz Križev» cev, iz Ljutomera, od Male Nedelje, od Sv. Ju^ rija ob Ščavnici in iz Veržeja. Vseh pevk in pevcev se je zbralo skupaj prav lepo število 120, pa so še trije zbori manjkali. Laško. Tukajšnje pevsko društvo »Ilum« nam pripravlja za Cvetno nedeljo veliko presenečenje. Pri prvi oh 7. uri in drugi ob 10. url sv. maši bo pel moški pevski zbor »Huma« pod vodstvom svojega agilnega pevovodje uči'» telja g. Gobca pasijon ali trpljenje Gospodovo, ---, NOVA KNJIGA. »Tja v Lurd« je naslov knjižici, ki je zeJo prikladna za deco in jo je dobiti lepo vezano po znižani ceni 5 Din komad (poštnina za vsako 50 para). Vsega priporočila vredno knjižico naročite v samostanu šolskih sester v Martj boru. ¡v( Karl May: Zaklad v Srebrnem fezeru. (Dalje.) »Jako pametna misel, sir! Tudi od pripovedovanja se človeku posuši grlo. Pil bom pa si poiskal hladno senco, da se naspim. Šest ur sem prost, potem pa moram spet h kotlu.« Izdatno je pil pa vprašal: »Kako pa je z dolarji? Ali dobim kaj?« »Dal bom, kar sem obljubil, čeprav novice za mene niso nič vredne. Pa ker sem sam kriv, — zmotil sem se v osebi — nočem, da bi vas oškodoval. Tri dolarje vam dam, več ne morete zahtevati. ,Vaše novice nam nič ne koristijo.« »Saj tudi več ne zahtevam, sir! Za tri dolarje dobim toliko brandyja, da se lahko napijem do nezavesti. Gentleman ste, sir! Če spet potrebujete novice, obrnite se do mene, ne pa do koga drugega! Rad vam ustrežem!« ^vvi- Nagnil je kozarec in odštorkljal po krovu ter legel za debel sveženj. Radovedni so gledali trampi svojega vodjo. Toliko so že razumeli svoj posel, da so na splošno vedeli, kam je meril s svojimi vprašanji, pa radi bi bili zvedeli tudi za podrobnosti. Cornel se jim je zmagovito in samoljubno smehljal. »Gledate me —! Bi radi vedeli, kako bo —? Devet tisoč dolarjev v bankovcih in ne v nakazilih in v menicah, ki človeka spravijo v nevarnost, da ga primejo —! Lepa vsota, kaj? In zelo nam bo dobrodošla!« »Če dobimo tiste dolarje —!« je podvomil tisti, ki je navadno govoril za tovariše. »Dobili jih bomo!« »Kako —? V noževem ročaju jih ima skrile —. Nož mu bo treba vzeti —! In nož ima gotovo pri sebi v kabini, morebiti celo za pasom —!« »Vzel mu ga bom.« i »Tisam?« . ^^ »Seveda! Takega važnega posla ne prepuščam ¿Irugim!« ,./•' ~~ ' >Zasačil te bo —!« »Kaj še! Napravil sem si svoj načrt že kar spotoma, ko sem izpraševal črnca, in posrečiti se mi mora!« »Ponoči pojdeš po nož?« »Da! Ko bo inženjer spal.« »Zelo nas bo veselilo, če se ti posreči! Ampak inženjer bo nož pogrešil, ko se prebudi! In takrat bo ves pekel pokonci!« »Takrat bo seveda ves pekel pokonci, nas pa žal ne bo več na krovu!« »Kje pa bomo?« »Neumnost! Na suhem seveda!« »Plavali bomo?« »Ne. Voda je mokra in reka je široka. Dobro znam plavati, pa ponoči bi se ne zaupal rad valovom.« »Čoln bomo ukradli, misliš?« »Tudi ne.« »Hm —! Res ne vem, kako bomo prišli na suho, preden zapazijo tatvino —.« »Tvoje besede dokazujejo, da si res še pravi otrok! Povej, ali nisi čul, da sem popraševal po pod-ladju?« ; di »Seveda.« »Čemu pač, kaj misliš?« »Ne vem.« »Pa uganil bi lahko! Ozri se! Kaj stoji tamle ob kupu sidrnih vrvi?« »Menda je omara za orodje,« je pogledal mož. »Da! Opazil sem v njej kladiva, pile, klešče in tudi svedre. Eden tistih svedrov je posebno velik, pero ima nad štiri centimetre v premeru. Združi si oboje, podladje in sveder!« Mož je premišljal pa iznenaden vzkliknil: »Navrtati misliš ladijsko steno —?« »Vsekakor! Če vdere voda v ladjo, morajo pristati, da jo preiščejo in zamašijo luknjo, sicer se potopi, kajne?« »Kaj pa če bodo prepozno opazili, da vdira voda —?« »Ne boj se! Če se ladja potaplja, kar gre seveda zelo počasi, posebno, če luknja ni večja ko štiri centimetre, se dviga vodna črta. In to mora opaziti službujoči častnik ali pa krmar, če ni slep. [Dalje sledi.) Balon na vroči zrak. Na nemškem letališču v Ebersvvaldu je avstrijski izumitelj F. Brunner razkazal no-s vovrsten balon, ki sa dviga v zrak s pomoči jo vročega zraka. V, gondoli ima ta balon kurilno napravo na si-« rovo olje, tako da osta-« ne lahko poljuben čas v zraku. Izumitelj se j», z balonom, ki imapro>i stornino 1500 m, sam dvignil v zrak, kjer je dosegel višino 600 do, 800 m. V zraku je ostal pol ure in pristanek je izvršil gladko. - Sredstvo proti dolgo« veznemu govorniku. Indijanci so že če-stokrat dali praktične zamisli za kultiviranl svet, pa tudi proti dolgočasnim govornikom so iznašli zanimivo sredstvo. Pri nekem brazilijanskem plemai nu vlada namreč sle< deči običaj: Če hoče kak posvetovalni član plemena, ki navadno predolgo in dolgočasno govori, dobiti besedo, mu ukaže poglavar, da mora ves govor izgo-> voriti na eni nogi. Na ta način so dolgovezni govorniki prisiljeni t-i čim krajši govoriti, si* cer bi morali kot eno« urni ali dveurni govor« niki pasti v nezavest Avstrijski kanccla? šušnik pregleduje novoustanovljeni gardni bataljon. Za praznika pšenična moka iz Ba-nata najfin. 1 kg 2.50 Din, lepa krušna 2 D, fina kava, riž n vse dišave priporoča tvrd-ka Andraschit^, Maribor, Vodnikov trg. 432 L O B U K E lllillllll v najnovejših barvah iti oblikah dobre kakovosti ter razne športna čepice vam nudi najceneje tvrdka Bogataj & Jane, Maribor, Gosposka 3 422 J2J- Izdelki lastne tovarne. ""3PJ iS® s H traja od 1. IV. 1935 do velikonočno sobote zvečer in se vrši v Mariboru v sledečih krajih: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 4, v Ptuju pa Slovenski trg 7, kjer so prodajalne Tiskarne sv. Cirila. Velikonočne razglednice: že po 50 para komad, če tudi so izredno lepe, poleg tega pa največja izbira vseh vrst najmodernejših razglednic, kakor tudi razglednic Katoliške akcijo, Družbo sv. Cirila in Metoda itd. Velikonočni darovi: naj spominjajo pred vsem na Kristusa Odreše-nika! Zato darujte lep križ, Kristusovo podobo, kip, molitve-nik, rožni venec, naj zato med katoličane pride zopet navada darovati si med seboj nabožne predmete! Velikonočno veselje boste napravili tudi z drugimi darovi, če kupite naše lepe in izredno cene albume, spominske knjige, slikanice, povesti, romane, pisemske mape, nalivna peresa, šolski mladini pa šolske potrebščine. Velikonočno razpoloženje boste ustvarili v domovih, ako jih boste lepo okrasili: ves potrebni okrasni papir, lepe pisane papirnate servijete za velikonočni obed, svileni papir še prav posebno po ugodni ceni, dobite pri nas. Vca javna znamenja kakor križi in kapelice naj bode za Velikonoč lepo ovenčana, zato si pravočasno nakupite vse potrebno! Blagoslovljene velikonočne praznike vam želimo voščiti osebno, zato »as uljudno vabimo, da pose'.ife našo prodajalne: UMA OZNANILA Vdova išče gospodarja n i lepo posestvo. Naslov v upravi lista. 425 Hišo s pekarno in gostilno v središču Maribora proda za nizko ceno: Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. 435 Zemlja blzu Tepanja pri Konjicah se odda v najem. Vpraša se pri: A. Gcsnik, Mlinska ulica 31, Maribor. 424 Apno in cement i vso železnino, deteljno in travno ter runklnovo seme najboljše kakovosti kup:te najceneje v veletrgovini Andra-schitz, Maribor, Vodnikov trg. 433 Marko Štuhsc, pooblaščeni zidarski mojster in zapriseženi sodni cenilec v Ormožu, prevzema v solidno in strokovnjaško izvršitev vse vrste stavb, adaptacij, načrtov in proračunov, nadzorstvo stavb ter praktičnih nasvetov. Cene po današnjih prilikah 434 Velika izbira ostinkov od 3 Din naprej v Novi starinarni v Mariboru, na Koroški cesti 3. V zalogi je vel:ko ostankov žametn, belega platna ,cajga, barhenta, delenn svile tu li za birmanke, otročje obleke za dečke in deklice, predpasnike, hlače, srajce, nogavice, čevlje in pohištvo. 427 »Jabhis«-jabolčnik, Ako bodete imeli p'jače za domačo uporab) p-emalo. naročile že sedaj »Jablus«, iz katerega se napravi izbor.ia domača pijača, da imate priprav"' no, ko se začne splošno delo. — »Jablus« je že rajni g. dr. I. Vošnjak leta 1911 v časopisih pr-poročal in se Udi po njegovem navodilu izdeluje. »Jablut:« je zelo zdrava in okusna pijača in se izlorm meša z vsako drugo domačo pijačo. Prepričajte se! — Glavno zastopstvo »Jablusa«, Franc Renier, Podčetrtek. 421 Kislo zelje, dobro in lepo, kupi Loviec, Maribor, predpoldan: Glavni 'rg, vrsta olja, popoldan: Koroška cesta 31. 423 Dober sadjevec kupuje Josip Kremp!, Zgornje Radvanje GS pri Mariboru. 420 Na predaj: nova in stara konjska oprema Is." nova n stara sedla, po nizki coni pri Ivanu Bezjak, sedlar, Maribor, Cvetlična 33. 424 Vsi ss čudijo, ker si tudi pri na! upu novega blaga v Gnjski starinarni in Tn-.nufakturi, Maribor, Trg svobode 1, pr hranijo že \eč kot 10%. Poskusita! 4:10 V'nsko trsjo in jabolčni divjak še 11 '¿olika prvovrstne kakovosti pri Dolinšek, Kumnci pri Mariboru. 420 ♦ v Mariboru: C. 5, v Ptuju: SlOfeflStt irg L C. IP, Pozor! Pozori Stara Vam vsem poznana klofcočsmra ANTONA !J K H sedaj ni več v Vetrinjski 14, te:. i Glavnem irqu IV ; Tam dobile klebuke in čepice 23 <. I 0 Din nap-ej, Tudi popravila se prevzamejo po brezkonkurenčni ceni ter se strokovnjaško zvršijo. Torej ne hodite več v Vetrinjsko ulico 14, temveč na I a v nt #r kjer jc Anton Auer, m Zastopnodo 1 utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske re- 1 zerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,880.009 Din 4675 članov | s premoženjem okrog 599.000.033 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu | zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa I smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnfeftojersha ltudsha posojilnica v Mariboru. j ■ Čebele in čebelnjak proda poceni Rojko, Slivnica pri Mariboru. 414 Pozor, gasilci! Ugodno Vam dobavim čepice, pasove, sukno za uniforme. Zahtevajte ponudbo! Senčar Metod, Štrigova. 375 Na dravograjskem in konjiškem sejmu pred Veliko nočjo bodete imeli priliko nabaviti a birmanske ure, verižice, šipe, peresa od ur-arja Jana iz Maribora. 157 Posnemalnike, brzopariln ke na obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25. Sprejmemo potnike! 386 Barve za obnovitev doma oljnate in za apno, kolomaža, strojna olja ln karbolinej za drevesa, kakor vse potrebščine za dom, ščetke, čopiče, dobite najugodnejše v trgov: ni 352 Branko Sučevič Slovenska ulica 8. Kg- S. 14001 — IMS mmm olajšava bolečine pri rev-matizmu in kostobolju, pomaga pri arteriosklerozi in hemeroidih, ublažuje boli pri menstruaciji, preprečuje debelost, dobro deluje pri obolenju želodca, jeter in obsti. HEHSAN se dobi v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: RADIO S AH, ZAGREB, Kovačičeva ulica 2 Oglasi t «Slovenskem gospodarju« imajo najboljši uspeh! HHOPiLlHE ■UST za uničevanje drevesnih škodljivcev, izdelek KOM" se dobe pri želez-ninah ler poljedelskih zadrugah. Hranilnic® Dravske narlhor ? Centrala: Plaribor v lastni no¥l palači eia ©Hla nasproti pošte, pref Jnžnošfa- Gosposhe-Sidvenshe uaice. 2 SersMa Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. minili ■ 3 regislrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in tfodntae ulice Sprejema hranilne vloge in jih ■ •■ ■•■ obrestnje najbolje. ■ •■ .-. Denar je pri niei naložen po-polnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.'. v ■• m oženjem! .*. v .\ jll|lllllll|l|l|lllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnk Albin Hrovatin v Maribom. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, w Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Urastelj v Mariboru.