Popotno poročilo. Spisal Fr. Levec. (Dalje) |a vprašanje tedaj, so li šolske delarne na Kranjskera sploh potrebne, bi nam bilo na podstavi že samo v Ljubljani pridobljenih izkušenj lehko odgovoriti, da so jako potrebne, in tudi pristaviti, da jih je še vse premalo po naši deželi. Kar se tiče orodja, ki ga časih kupi dežela za kakšno šolsko delarno in ki se pozneje poizgubi, ako se delarna opusti, pa mislim, da bi se ta neprilika lehko odpravila, ko bi se tako za deželske novce kupljeno orodje inventiralo kot deželna lastnina, ki jo ima šolska občina pravico uporabljati samo dotlej, dokler vzdržuje šolsko delarno. Kadar se ta opusti, pa se da orodje na razpolaganje že kaki obstoječi ali pa kaki novi delarni, ki se ravno nanovo ustanovi. Nobena stvar pa bi šolskih delaren po Kranjskem, kjer imamo zanje že ranogo usposobljenih učiteljev, ne pospeševala tako, kakor če bi se zanje odredilo posebno nadzorstvo. To bi se moralo izročiti možu strokovnjaku, a ne za posamezni okraj, ampak za vso deželo. Ta naj bi imel nalog, da bi si na dve leti vsaj po enkrat ogledal vse šolske delarne po deželi, na licu mesta dajai potrebna navodila, pa se tudi vprašal za svet, kod in kakšne delarne naj se osnujejo. Za ta posel bi bil najsposobnejši ravnatelj strokovne šole ali kakšen strokovni učitelj. Na ta nacin bi prišel enoten red v ta šolski organizem, in šolske delarne bi res dajale narodu tisto korist, ki jo imajo za svoj namen. Uravnati bi se morale tudi nagrade dotičnim irciteljern. Njih trud bi se jim moral vsaj tako plačevati, kakor se nagraja nadnorraalno število učnih ur v zmislu § 5. razglasa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. malega travna 1880., št. 737. Doslej tudi v tem oziru ni nobenega določenega postopka. Znano je tudi, da se je prevesna večina kranjskih učiteljev usposobila za deška ročna dela v učnih tečajih na Dunaju — na Neubauu ali pa v Neu - Lerchenfeldu. Zadnja leta pa so odprli tak učni tečaj tudi v Gradcu. Omogooili pa so to ravno učitelji iz ljubljanske strokovne šole, ki so hodili v Gradec pomagat učit. V takih razmerah se človek nehote vpraša: Ali bi ne kazalo učni tečaj za deška ročna dela ustanoviti tudi v Ljubljani, kjer imamo za ta posel toliko usposobljenih učiteljev, da bi nam jih ne bilo treba kakor Gradčanorn od drugod naročati ? Tak učni tečaj bi bil kranjskim učiteljem gotovo dostopnejši nego sta graški ali oba dunajska, in večina naših učiteljev bi se za ta posel lehko usposobila potem brez velikih stroškov v domačern deželnem stolnetn raestu. S tem pa nimam v rnisiih, da bi kranjskim učiteljem še v prihodnje odsvetaval hoditi na Dunaj. Kranjski deželni odbor in kranjska hraniinica sta se ravno tistira učiteljera, ki so zahajali v rokotvorne učne tečaje v državno prestolnico, zadnja leta izkazovala res kot veledušna podpornika. In ako je tudi le malo izraed teh učiteljev pozneje doma odprlo šolske delarne, denar vendarle ni bil zavržen; zakaj na Dunaju se človek že veliko nauči, ako samo po mestu hodi z odprtimi očmi. Veliki Dunaj s svojimi bogatimi zbirkami, zavodi in stavbami mora vsakemu pametnemu in dovzetnemu človeku razširiti duševno obzorje. Po tern dolgem okolišu se vrnimo spet na ferdinandejsko šolo. Ko hodi človek po tern starem, mračnem poslopju, se nehote vpraša, kako je to, da ljudski šoli tako naklonjena in prijazna velikomestna občina Gradec more trpeti, da hodijo otroci v šolo v poslopje, ki je gotovo za vsak drug namen pripravnejše nego za Ijudsko šolo. Na to vprašanje dobimo odgovor, da kakor vsako veliko občino, tako tudi graško tarejo ogromni izdatki za ljudsko šolstvo. Ker je raesto razdeljeno v šolske okoliše, bi morala občina, ko bi hotela namesto ferdinandejske šole postaviti novo poslopje. to spet sezidati v starera raestu. Da bi dobila primerno stavbišče, bi raorala odkupiti nekoliko hiš; to in vrhutega nova stavba pa bi stalo ogromno vsoto denarja. Teh izdatkov je pa oboino strah in tako si pomaga z nekdanjim starira samostanom, kakor smo si v Ljubljani pomagali z redutnira poslopjem, kjer bi bila gotovo še dandanes nastanjena mestna dekliška osemrazrednica, ko bi ga ne bil razrusil potres. .. . (Dalje prih.J