L.eto XX., St. 20, Pollnlna plalana v gotovini ¥ Ljubljani, 1. novembra 1933. V organizaciji Je mel, kolikor moli — toliko pravico. Izhaja 1«. in 25. dne ▼ meseca. Dopisi morajo biti franklrani Iz podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije. Stanc posamezna številka Ota 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—. Oglasi po cenika. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 291. Čekovni račun štev. 13.562. Teleion interurban štev. 3478. „Trd bodi, neizprosen, mož Jeklen, kadar je braniti iast in pravice svojega razreda4*. (Prosto po JurEICu). Volilni boj je končan — novo delo pričenja. — Vsi na delo! MAJ SVET VIDI, da marksizem V ■ ■ 1 živi! Pokazali so, kaj hočejo! Zato strnimo svoje vrste še močneje, da bodo naši uspehi še večji. Ustvarimo svoj, delavski, naš dnevnik. Pomečimo iz svojih, delavskih, naših stanovanj vse meščansko časopisje, ki je v tem^ volilnem boju vztrajno in dosledno podpiralo naše, delavske, nasprotnike. Naše geslo mora biti: V VSAKO HIŠO DELAVSKI LIST, V VSAKO DELAVSKO STANOVANJE NAŠO »DELAVSKO POLITIKO«. 10 Din mesečna naročnina se že pritrga od vsakdanjih potreb, kajti teh 10 Din za »Delavsko Politiko« na mesec bo rodilo za moč delavstva lepe procente. Mogočen^ delavski tisk je pogoj za uspešno borbo delavskega razreda! Zato, kvišku glave, odločnost v srce in naš glas bo upoštevan! Uradno ugotovljeni rezultati volitev v Delavsko zbornico. Po petdnevnem štetju.glasovnic od 23.—27. oktobra 1933), je glavni volilni odbor v Stiškem dvorcu (oddelek banske uprave) na Starem trgu v Ljubljani ugotovil sledeče rezultate iz volitev v Delavsko zbornico: Od 50 delavskih delegatov dobimo mi (Strokovna komisija) po uradni ugotovitvi 23 delegatov. Plavi pa 15 in beli 12 delegatov. Industrijski in obrtni delavci organizirani v svobodnih razrednih strokovnih organizacijah so torej po teh ugotovitvah poslali 23 svojih zastopnikov v Delavsko zbornico. Od 10 uradniških (nameščenskih) delegatov pa dobimo mi 2, plavi 6, beli 1 in zeleni 1 delegata. Volitev se je udeležilo izmed 76.000 nekaj nad 50.000 upravičencev. Volišča Obratna volišča Krajevna volišča Po pošti Volišča Obratna volišča Krajevna volišča Po pešti A) Splošna (delavska) skupina: Skupaj rdeči plavi beli skupaj glasov 10.753 5.099 3.917 19.769 7.429 6.548 5.188 19.165 666 1.053 673 2.392 18.848 12.700 9.778 41.326 ka (uradniška) skupina: rdeči plavi beli zelene glasov 146 984 88 89 1.307 946 2.489 449 759 4.643 35 133 23 25 216 1.127 3.606 560 873 6.166 19.975 16.306 10.338 873 47.492 Skupaj . Vsega skupaj . . Neveljavnih glasov je bilo 737. C) Končna suma pri detaljni rubriki se naj glasi tako: Delavska skupina Namcščenska skupina Neve- rdeče plave bele rdeče plave bele zelene Ijavne Skupaj . . . 18.848 12.700 9.778 1.127 3.606 560 873 737 Knjige Cankarjeve družbe izidejo le dni. Zamuda Je nastala ne po naSi krivdi, zato naj člani oproste. Knjige bodo vkljub zapoz-nitvi zelo lepe. Agitirajte povsod, da bo vsak član strokovne organizacije letos tudi član Cankarjeve družbe. — Volitve v Delavsko zbornico so pokazale, da moramo biti odločni, samozavestni in ustvarjajoči v vseh naiih društvih, zvezah in ustanovah. ODBOR CANKARJEVE DRUŽBE. Volišče Volilni upravičenci splošna (del.) skupina nameščenska (urad.) skupina neve- Apače, redno Bled, redno Bohinjska Bistrica, redno Brežice, redno Breg (»Petovia«) p. Ptuju, obr. Celje, Cinkarna, ooratno Celje I., redho Celje II., redno Celje III., redno Celje, Westen, obratno Cerknica, redno Črna, redno Črnomelj, redno Devica Marija v Polju, redno i Dobrovnik, redno Domžale, redno Dolnja Lendava, redno Dolnja Lendava, obratno Dravograd, redno Duplica-Kamnik, obratno Fram. redno Gornja Radgona, redno Grosuplje, redno Gaštej-Kranj, obratno Goričane, obratno Guštanj-Ravno, obratne Guštanj, redno Hrastnik, redno Hrastnik, obratno volišče kom. too. in steklarne Hrastnik, premogovnik, obratno Huda jama, obralno Jesenice, obratno Jesenice, redno Javornik, obratno Jarše-Domžale, obratno Kamnik, redno Kamnik, obratno Kočevje, redno Kočevje, obratno Količevo-Domžale, obratno Košaki pri Mariboru Konjice, redno Kranj L, redno Kranj II., redno Kranj-Inteks, obratno Kranj-Jugobruna, obratno Kranj-dugočeška, obratno Kranj-Semperit, obratno Krmelj, obratno Kropa, obratno Krško, redno Laško, redno Leše, obratno Liboje, obratno Litija, obratno Litija, redno Ljubljana, elektr. c. ž.. obratno Ljubljana, Jugoslov. tiskarna Ljubljana, Kemična, Moste, obr. Ljubljana, Piv. Union, obratno Ljubljana, tobač. tov., obratno Ljubljana, Strojne tov., obratno Ljubljana, Saturnus, Moste, obr. Ljubljana I., redno Ljubljana II., redno Ljubljana III., rodno Ljubljana IV. a, redno Ljubljana IV. b, redno Ljubljana IV. c, redno Ljubljana V. a, redno Ljubljana V. b, redno Ljubljana VI. a, redno Ljubljana VI. b, redno Ljubljana VI. c, redho Ljubljana VII., redno Ljubljana VIII, redno Ljubljana IX., redno Ljubljana X., redno Ljubljana XL, redno Ljubljana XII., redno Ljubljana XIII., redno Ljubljana XIV., redno Ljubljana XV., redno L;ubljana XVI., redno Ljutomer, redno Logatec, redno - Maienbcrg, redno Maribor, Braun, obratno Maribor, Doctor in drug. obr, Maribor, Hutter in dr., obratno Maribor, Thoma Karel br., obr. Maribor, Zelenka & Co. Maribor L, redno Maribor II., redno Maribor III., redno Maribor TV., redno Maribor V., redno Maribor VI., redno Maribor VII., redno Maribor VTIL, redno rdeči modri beli rdeči modri beli zelena ljavni 4 22 — 2 3 — - 16 87 12 1 14 1 9 2 11 22 — 4 2 8 1 25 35 39 4 33 7 2 6 112 53 3 2 11 1 2 236 43 16 3 15 2 238 50 125 59 32 30 5 4 276 48 98 49 76 27 3 4 173 43 65 94 28 25 2 25 562 13 71 20 20 2 1 46 19 5 1 4 1 7 1 38 15 7 3 11 1 2 1 32 142 29 1 18 3 3 6 63 28 30 — 2 2 1 1 — 35 4 1 22 72 106 16 4 8 1 , 74 30 12 6 10 5 63 18 2 1 10 1 23 30 1 5 5 1 78 9 55 2 2 __ 1 2 24 31 6 — 1 13 90 47 8 21 __ 7 2 6 92 1 11 28 30 86 8 — 1 3 33 15 91 2 7 1 1 5 120 82 19 2 20 1 1 11 14 8 2 2 2 1 2 28 35 6 10 9 3 5 1 611 77 10 5 14 1 1 368 95 28 4 38 1 2 ___ 14 161 98 20 5 __ 661 172 284 9 118 16 16 7 43 75 77 13 18 12 6 2 374 125 76 ___ 7 17 81 76 1 17 __ __ 4 74 90 106 10 19 11 27 183 46 — 27 2 63 94 49 — 35 7 93 205 280 2 16 ■ 2 7 23 125 32 7 1 3 30 13 — 4 13 84 65 — 18 n 6 125 44 58 5 35 4 ,17 2 190 47 98 10 52 10 15 12 143 37 74 10 2 285 63 123 2 32 3 — 18 391 101 171 5 41 1 10 155 55 1 1 9 ___ — 45 88 36 15 . 4 3 2 129 1 6 2 136 12 1 23 2 1 _ 54 104 32 1 30 6 2 1 128 12 2 5 2 1 - 188 106 7 1 11 2 2 1 106 207 177 11 2 26 60 31 21 3 5 80 99 5 1 8 — 27 3 132 — 12 10 1 85 9 48 2 3 3 2 117 15 4 1 26 1 2 353 76 269 2 16 5 ' 7 141 39 10 4 13 1 1 370 15 15 10 5 1 2 8 81 77 61 22 22 3 6 1 87 128 110 48 142 10 35 5 45 87 146 2 7 26 22 1 78 145 99 29 88 7 1.1 3 97 82 80 9 20 8 52 6 54 55 71 14 74 2 8 2 148 150 119 9 30 3 14 6 137 101 152 12 59 3 16 7 136 109 88 27 127 23 25 6 75 108 76 29 169 24 49 1 151 90 98 43 84 21 106 6 37 52 75 2 8 1 94 118 75 10 6 1 1 3 110 97 173 9 15 3 6 1 72 60 51 4 7 1 7 1 98 77 76 3 20 3 5 1 58 153 22 12 100 4 8 5 7 19 15 3 3 1 2 - 124 41 76 7 11 3 7 2 79 75 32 2 10 2 80 23 27 3 8 1 1 2 72 44 35 14 17 1 2 2 61 29 4 11 7 1 56 27 8 2 6 3 198 72 3 4 2 _ ... 4 314 135 13 2 21 1 27 259 36 4 6 2 1 17 136 19 6 1 2 -- 6 131 102 8 6 __ 8 661 222 103 123 213 16 65 12 46 31 17 5 12 1 2 1 129 26 19 19 15 1 6 3 262 74 18 11 9 1 3 19 17 10 2 1 3 64 19 5 1 2 3 102 117 2 12 9 __ ___ 13 160 234 43 9 36 1 3 2 Volišče splošna (del.) skupina Volilni upravičenci nameščenska (urad.) skupina neve- Mežica, obratno Metlika, redno Mokronog, redno Mozirje, redno Murska Sobota, redno Muta, redno Novo mesto, redno Oplotnica, redno Ormož, redno Planina pri Sevnici, redno Polzela, redno Polzela, obratno Preddvor, redno Prevalje, redno Ptuj, redno Radeče, redno Radenci, redno Radovljica, redno Rajhenburg, redno Ribnica na Dolenjskem, redno -Ribnica na Pohorju, redno Rogaška Slatina, redmo Rogaška Slatina, steklarna, obr. Rogaška Slatina, zdravil., obr. Ruše pri Mariboru, obratno Ruše pri Mariboru, redno Rogatec, redno Sevnica, redno Slovenska Bistrica, redno Slovenjgradec, redno Stari trg pri Rakeku, redno Senovo, obratno Sladka gora, obratno Šoštanj, obratno Šoštanj, redno Štore, redno Štore, obiatno Sv. Jurij ob juž. žel., redno Sv. Lenart v Slov. gor., redno ' Sv. Lovrenc na Pohorju, redno Št. Pavel pri Preboldu, obratno Št. Pavel pri Preboldu, redno Št. Vid nad Ljubljano, obratno Št. Vid nad Ljubljano, redno Škofja-T.oka, redilo Šmarja pri Jelšah, redino Št. Ilj v Slov. gor., redno Tezno pri Mariboru, obratno Trbovlje, cementarna, obratno Trbovlje I., obratno Trbovlje II., obratno Trbovlje III., obratno Trbovlje, redno Toplice, redno Trebnje, redno Tržič (Gorenj.), redno Tržič, Glanzmann, obratno Tržič; »Peko«, tov. čevljev, obi Velenje, drž. rudnik, obratno Velenje, redno Vel. Lašče, reidno Višnja gora, redno Vojnik, redno , Vrhnika, redno/ Vevče, obratno Zabukovca, obratno Zagorje, rudinik, obratno Zagorje, redno Žalec, redino Železniki, redno Žiri, redino Žužemberk, redno Po pošti Skupaj torej Kakor je torej iz teh uradnih ugotovitev razvidno, je nekaj nad 50.000 volilcev volilo delavsko (rdeče) listo 20.664 volilcev in volilk. Torej nad eno tretjino. V dobi, v kateri živimo, je ta dobma tretjina resnično razredno-zavedna, odločna, zavedajočega se svojega »jaza« in proletarskega »MI«, kader, neomajan v viharju današnje dobe, in zidar boljših dni. Da je bilo mnogo kaj, se ne da povedati. Vendar — vsaka palica ima dva konca. rdeči modri beli rdeči modri beli zeleni Ijavni 442 84 24 4 56 2 1 4 — 50 5 — 9 — 5 — 20 49 3 — 8 — 1 — 4 24 158 — 2 6 1 1 109 36 59 26 34 10 1 12 78 3 2 4 2 1 1 1 124 79 133 23 35 4 11 3 29 9 10 — 8 — — — 42 38 9 4 20 1 5 1 3 29 17 — 9 1 3 — 18 4 7 1 1 — 4 — 168 3 12 — 5 — — 2 43 21 42 — 3 — 1 — 57 7 38 8 2 5 1 1 273 125 38 13 64 5 4 6 55 71 70 9 22 2 4 1 35 78 13 1 6 — 1 4 130 106 125 2 15 1 9 — 2 19 6 1 2 — 2 — 28 153 44 4 23 — 7 — 100 15 3 2 1 1 — — 11 32 3 2 5 1 2 — 161 6 1 1 3 — — — 10 120 27 — 4 — — 2 225 27 5 4 36 — — 2 65 18 2 1 12 — 1 1 — 7 12 1 6 2 — 44 50 44 8 24 16 — 2 94 99 9 2 22 1 — 2 102 88 67 1 34 — 5 — 65 35 7 4 9 — 7 — 53 60 — — 10 — 2 — 63 53 51 1 1 — — 1 288 6 9 — 3 1 1 28 57 5 7 14 3 — — 7 3 4 — 3 — — 1 241 6 15 2 9 — 5 2 19 27 14 2 13 2 3 1 2 104 3 — 25 — — 1 59 16 31 1 1 — —• 1 141 98 24 4 16 — — 2 2 5 — 2 6 — — — 43 46 55 — 8 — 1 — 54 18 151 4 3 9 23 2 29 102 258 2 24 4 14 — 7 21 13 — 10 3 1 — 15 13 40 — 3 3 2 5 87 12__ __ 2 1 1 4 1 9 103 266 43 1 55 1 5 2 134 302 31 — 17 1 3 5 158 424 32 — 16 — 2 2 115 421 23 — 27 — —• 1 -§—9r 31~ 6 2 19 9 3 2 2 10 35 12 — — — 2 202 103 245 2 17 9 4 6 306 79 514 8 19 3 4 47 r. 39 26 180 1 10 15 — 4 118 127 18 — 3 — — 2 7 12 29 1 1 — 1 — 5 10 12 — 3 3 4 — 7 23 4 — 4 — 2 — 9 11 12 1 1 1 — — 89 48 68 1 18 9 3 3 129 35 229 — 42 2 2 1 286 29 4 3 3 — 2 — 318 113 62 4 29 3 2 — 61 58 35 11 10 4 1 — 79 38 19 2 21 — 1 3 3 21 40 — 6 4 1 — 6 90 41 — 7 — 4 — 2 20 25 1 7 — 2 — 662 1045 663 35 133 23 25 135 19.501 13.745 10.441 1163 3739 583 893 530 20.000 glasov. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, ko braniš pravice svojega razreda. Pri teh volitvah v Delavsko zbornico je volilo 47.000 volilcev. Od teh 47.000 je volilo rdečo listo 20.300 volilcev, to je 45 odstotkov vseh oddanih glasov. , Če bi bili volili nameščenci skupno z delavci na eni listi, bi imela rdeča lista od 50 sedežev 27 sedežev, tako jih ima pa le 25. Zgubili smo vsled nameščenske kurije v prilog nacionalistom dva mandata. Tam je prišlo na en mandat mnogo manj glasov kakor v delavski kuriji. Če upoštevamo, da je v Mariboru izpred obratnih volišč Hutter in Doctor in drug moralo oditi nad 1000 volilcev, ker so se predsedniki postavili na stališče, da, če niso volilci do določene ure volili, pa čeprav so že preje čakali, ne morejo več voliti po tem času, in pa, da so volitve v Trbovljah osporjene, potem ni nobenega dvoma, da je zmaga rdeče liste več kot veličastna. Naših glasov je bilo sigurno nad 50 odstotkov, torej več kot kdajkoli. Ko je imel Okrožni urad 110.000 članov, torej v dobi največje konjunkture, so spravile vse tri socialistične frakcije v Sloveniji 15.000 volilcev na volišče, in to skupno z železničarji, ki to pot niso volili. Če odštejemo tedaj sedanje ženske vo-lilke na železničarje in okroglo 2000 mladoletnih volilcev, potem ostane še vedno 18.000 čistih rdečih glasov v Sloveniji. To pomeni kolosalen napredek naše stvari. Ni v krizi marksizem, kot so oznanjali po »Jutru«, v »Narodu«, »Slovencu« in drugod, ampak marksizem je porastel kot še nikoli v Sloveniji. Prva naloga naših obratnih zaupnikov bo sedaj, da dobi ta masa naših volilcev svoj lasten dnevnik, to je »Delavsko Politiko«, da ne bodo ljudje navezani na liste, ki so nas v tej volilni borbi tako grdo žalili in obrekovali. Tu smo in takšni smo. \ r; .•.m Vkljub vsemu naj nam bo vse to v vzpodbudo, da ostanemo živi, gibčni, ustvarjajoči tudi še sedaj, da tudi tistim 20.000, ki so oklevali in ostali skriti, tistim, in posebno tistim iz industrije in obrti, ki niso volili, pokažemo, da je delavec sam svojih uspehov kovač in da naj velja geslo: tako sem slišal drugi dan po volitvah, to je v pondeljek govoriti na ljubljanskih ulicah. In ko sem pogledal kdo je, ki govori, sem videl ves zavzet, da so to obrazi inteligence, Delavci pa, delavke in nameščenci, ki sem jih srečal, pa so me pozdravljali in na njih obrazih, v njih pozdravih sem videl ponos, odločnost, ki je lastna človeku, kateri se zaveda samega sebe in svojega koraka. In resnično. Menda že v precej dolgi dobi delavskega pokreta in delavske zavednosti ni bilo tako jasno in brutalno postavljeno pred proletarca in proletarko vprašanje: In nikdar še ni bila tako jasno začrtana uloga »Žutih«, kakor v teh dneh volitev poslancev v Delavsko zbornico. Kapitalizem je v takem razpadajočem stanju, da se krčevito poslužuje vsega, da bi zlomil, ali vsaj u-stavil vedno naraščajočo silo proletariata. Da bi ustavil ali zlomil ta združeni, strnjeni »MI«, pa se poslužuje vsemogočnih trikov in pomočnikov. Med človeškim zarodom so namreč, kakor povsod, tudi izrodki, ki, hlapčevski po naturi, za kakšno koritce, za nekoliko več ovsa, slu- žijo in pomagajo kovati v okove človeka in se udinjavajo kapitalizmu ter se oblačijo, oziroma jih kapitalizem oblači v različne obleke, na zunaj blesteče, kakor fašizem, hakenkreuz-lerizem, nacionalizem . . . Posebno beseda narodnost, nacionalizem, se izrablja haravnost nelepo in nepošteno, da se že vsak, ki je količkaj pošten in ljubi svoj narod, svoje ljudstvo, svoj jezik in domovino, nehote zgraža. Kapitalizem ne more trpeti, da se pojavlja ob njem vedno močnejše, vedno odpornejše mladec, nezakonski od kapitalizma spočet, za korakom svojega nezakonskega očeta korak za korakom odriva s trona nad vesoljstvom. Neprestano smo delavstvu dokazovali, da je nemogoč čudež, da bi siti lačne razumeli, da je nemogoče, da. bi kapitalist delavcu iz svoje volje kaj več primaknil k zaslužku, k človečanskim pravicam, k spoštovanju delavčevega človečanskega dostojanstva, če za to ni prisiljen. In vse, kar da, prisiljeno da in gleda, kje bi zopet in kaj bi zopet vzel. Saj se to vrši z bolniškim zavarovanjem že ves čas obstoja. Zahteve, zmanjšati »socialna bremena«, so zahteve kapitalizma, čeprav so ta »socialna bremena« le plod delavčevega garanja, direktno in indirektno plačujoča. V bolniških blagajnah, to je v Okrožnih uradih, gospodarijo sami, brez delavstva, ozir. v delavske obleke oblečeni najemniki kapitalizma, volitev pa, kakor predpisuje zakon, nočejo razpisati. Delavska zbornica, ki je v pretekli poslovni dobi prodrla z raznimi zakoni in predlogi jim je trn v peti | in zato so k volitvam v Delavsko j zbornico naravnost po okrožnicah in Repoštev: Ecce homo. Beini vtisi in misli z dnevov 21. in 22. oktobra, ko se 'je delovnega človeka vprašalo: Kdo si, kaj si, kakšen si... Čudovita dneva sta bila 21. in 22. oktober 1933. Pred delavce in nameščence, pred ljudi moškega in ženskega spola, ki s svojimi fizičnimi in duševnimi silami — edino bogastvo, ki ga imajo — ustvarjajo dobrine zemeljske, razkošno bogastvo sveta, a kljub temu žive skromno, v pomanjkanju, »Kdo naj upravlja delavsko-nameščen-sko ustanovo, Delavsko zbornico, ki si jo je delavstvo in nameščenstvo priborilo potom zakona o zaščiti delavcev? ... Ali delavstvo in nameščenstvo samo, brez vsakih strankarsko-političnih pustolovščin, 21. in 22. oktober 1933 sta bila dneva, ki sta klicala »Ecce homo« — gleijte, človek, koliko ga je in kakšen je v resnici. V vzdušju raznih privzgojenih, okostenelih tradicijah, navadah se pač nehote pojavi od časa do časa trenutek, ki pozove človeka, da pokaže svoj jaz, da človek sam nad seboj izreče svojo kvalifikacijo, ali je samostojno misleče bitje, ali pa mu mora nekdo misel šele zašepetati in mu jo vcepiti, neglede, ali je njemu, človeku, koristna ali škodljiva. In človek mora v takih dnevih pokazati svojo bistvenost, hlapčevstvo ali samostojnost, misleče bitje ali avtomat. Če je samostojno bitje, bitje, ki ima svoje misli, svoje spoznanje, zavest samega sebe in svoje okolice, bo spregovorilo v takšnih dneh človeško besedo, besedo svojega jaza. Bitje, ki je sicer tudi človek, a je njegovo mišljenje zavisno od1 nelkoga drugega, kakor na gramofonsko ploščo, misli samo misli, kakor so mu zarisane. m[''r -r r~ TT-sar"' In trenutki, ki postavijo človeka pred parolo: Povej, kdo si, kaj si in kakšen si! so trenutki izkušenj in izpitov. Eden važnih takih izkušenj in izpitov, kjer naj človek kvalificira samega sebe, so volitve. Med volitvami pa svobodne in tajne, kakršne so bile mišljene v dnevih 21. in 22. oktobra 1933. In v teh dneh je bilo postavljeno vprašanje: »Kdlo naj upravlja delavsko institucijo Delavsko zbornico1, vzdrževana izključno z mezdami in plačami delavcev in nameščencev?« In kot dodatno sta se pojavili še dve vprašanji: Ali delavci in nameščenci? Ali surogat delavcev in nameščenceiv? In zgodilo se je, da je .zabrnelo v zraku, na plotovih, na stenah vse polno besed, obljub, med njimi tudi skritih groženj. Opozarjalo se je delodajalce, da je v njihovem interesu, da velja po delavskih surogatih v Delavski zbornici njihova volja. Kajti, če bi delavstvo in nameščenstvo samo zagospodarilo v tej svoji instituciji, bi bila v nevarnosti starodavna tradicija: Gospodar in hlapec, in pojavljati bi se začel Človek. Pojav Človeka, klic »Ecce homo«, pa je zlom gospodstva Zlatega teleta in zarja dobe človečanstva. In glejte, postavljen je bil surogat delavstva za Delavsko zbornico in mnogo avtomatov se je repariralo, da bodo šli na volišče in tam tujo voljo, voljo delodajalcev vlagali v volilne kuverte, da bi bil izvoljen surogat. In ta tuja misel je 'govorila: »Delavska zbornica mora biti pod našim, delodajalskim vplivom. Kajti mi smo, ki dajamo delavstvu in nameščenstvui zaslužek in mu ustvarjamo eksistenco. Zato nimajo pravice, da bodo vladali v tako-zvamih Delavskih zbornicah sami, brez naše kontrole.« * In zgodilo se je, da so na volišče prihajali trumoma poklicani in nepoklicani, izvoljeni in neizvoljeni. Prihajali so na volišče, sprejemali kuverte in glasovnice. V samotnem prostoru, kjer so bili sami s svojo zavestjo, da povedo, ali so samostojno misleči, ali pa še v njih ni lastne misli in zavesti, da so avtomat, so vložili v kuverto barvo tiste glasovnice, ki ije odgovarjala njihovent;i razvoju in zavednosti. Ostali dve glarovnici so pa pretrgali. Zapečateno kuverto, .ki ie bila enaka tisočim in tisofciim volilnih kuvert, so oddali v pripravljeno skrinjico. Tajnost njihovega jaza in volje je bila skrita, da se zopet pojavi kot skuipnost, ko se zvečer stale tisti jazi in se strnejo v »MI«! Bilo jih je mnogo, bilo jih je čez 20.000 izmed 45.000, ki so povedali, da so človek in da kot človek hočejo s svojim bistvom, s svojo usodo razpolagati sami po svoji volji in svoji zavesti. Niso se ustrašili groženj, da se jim odvzame kruh, ki ga pridelujejo z lastno močjo, niso se ustrašili pretemj, da jim bo odL vzeta streha, z lastnim znojem postrojena, če ne bodo ubogali nasvetov tistih, ki hočejo, da bo človek še nadalje tak, kakor zahteva sto in stoletna tradicija, "• 4 ; ^ ' K, v, r.' >?v'. > '3 tU <«- *•=' Bilo jih je tisočerotisoč, ki so ponosno, kakor gre človeku, vložili v kuverto svojo voljo in se uprli hipnotičnemu vzdušju, ki jih je hotelo uspavati v brezizrazne in brezvoljne avtomate-kreature. Pokazali so se kot Človek, dostojen tega imena, borben, žuljavih rok, z obrazom, razoranim od dela, pomanjkanja in skrbi, a ponosen in mogočen kakor bog. »Ali tisti tam,« sem oital besede v očeh mnogih, »tisti tam je stopil k volilni mizi kot nekak grešnik, povešenih oči. In sprejel je volilne listke in ■prsti so mu bili nesigumi. . .« »Telo brez svojih misli in svoje volje,« so odgovarjali drugi pogledi, spremljajoč 1 novembra 19o3 »DELAVEC* Siran 3 svojih časopisih pozivali delodajalce vseh vrst, naj skrbe, da bodo njihovi uslužbenci in delavci volili »plavo«, ker, kar so jasno pristavljali, je to v njihovem lastnem interesu. In »plavi« so se, oblečeni v proletarske obleke, v nacijonalno barvo in v imenu narodnosti. nacije, silili delavce in nameščence, da ne smejo marksisti, to je, delavci-proletarci dobiti svoje zbornice v upravljanje in vodstvo. To orodje podjetnikov je delalo dosledno, brez sramu‘in celo grozilo z grožnjami podjetnikov. In delavstvo je to videlo. In delavstvo je odgovorilo. V Delavsko zbornico so izvoljeni delavski zastopniki, rdeča barva je dobila večino, nad 20.000 glasov in Delavska zbornica je v delavskih rokah. Naš MI je pokazal svojo moč in svojo celoto. —c— Proletarci smo! Beseda proletarec je pojem zdravja, duševne sile, pojem človeštva, pojem preroditve sveta. In kakor je vsak začetek moral trpeti, je bil ponižan, zasmehovan, preziran, kakor se je vsak pojav prenavljanja novih sil teptal, sovražil, lako se godi proletarijatu. In vendar, vkljub vsemu, se tega zaničevanega in preziranega orjaka, stvarnika bodočih dni človeškega dostojanstva, boje in ga zakrivajo z musolinijado, hitlerijado, glasno kričeč: »Marksizem je umrl! Ni ga več! Zbrisan je z obraza zemlje!« In povsod tam, kjer besni druhal, je re's videti, kakor da je res. Ali če se druhal samo nekoliko utrudi, popusti v preganjanju, pa vstaja zopet proletarec, mlad, življenja poln, kakor bi se nič ne zgodilo. Tudi pri nas v Sloveniji se je zgodilo tako. Pečatili so nas že v grob, kamenje so valili nanj in pijančevali v veselju, da so enkrat strli ta prokleti marksizem, to proletarsko zavest, ki trdi, da je tudi delavec človek. Pa je, kakor nepričakovano, ta, takorekoč za mrtve, izginule proglašeni proletarec, marksist, vstal in rekel: »Hej, tu smo!« In Delavska zbornica je zopet delavska, kakor je bila. Rdeča barva je zopet manifestirala. Rdeča barva ljubezni do lepote, resnice in pravice, za človeško dostojanstvo, za dvig ponižanih in razžaljenih, je vstala in zaklicala vsem: »Hej, bratje le k soncu, k svobodi; MI, strumno y korak in naprej!« Da, strumno v korak in naprej, to mora biti sedaj naše geslo. Iz okrožnih uradov s plavimi ven, tja mora rdeča barva, delavec-prole-tarec, ker je to njegova ustanova. Meščansko časopisje, »Slov. Narod« in »Jutro« je pisalo za kapitaliste in hvalisalo plave, proletarce pa zmerjalo. Kdo še je, ki si bo držal tako časopisje? Kdo še bo ga plačeval za to, da ga bo zmerjal in gonil iz delavske ustanove? Naš, delavski list »Delavska Politika«, »Delavec«, »Svoboda«. »Delavska Politika« naj postane dnevnik. Da bo dnevnik, bodite njeni naročniki vsi. Mi smo, ki to vkljub mizeriji zmoremo, če le hočemo. Hitler v Nemčiji je skrival svoje zveze z podjetniki in je na zunaj revolucionarno frazaril, »plavi« pa javno in odkrito razodevajo, da so »Landsknechti« kapitala. Vse to jasno tolmači, da so resnično delavske in socijalistične le razredne strokovne organizacije. Za te organizacije pa sledi iz vsega zapoved: V tovarni, v Delavski zbornici, povsod se mora voditi edi-no-le brezkompromisna razredna politika v interesu delavskih množic in v duhu Marxovih načel. Povsod naj delavstvo stoji trdno in organizirano kakor eden v razrednih strokovnih organizacijah. Vsak naj pokaže svojo odločnost in zavednost, da je naročnik delavskega časopisja. Proletarci smo! V znaku teh parol je naš napredek, naša moč. Marksist. Tako odgovarja kapitalizem na upravičene prito2be delavcev. »Za delavstvo, za njegovo zaščito,« so med drugimi kričali žuti naciji pri volitvah v Delavsko zbornico. Jugoslovansko zastavo so na tovornem avtomobilu vozili po mestu in pri njej so sedeli pijani kričači, rjoveč jugoslovansko himno. Dejansko pa gospodarji teh kričačev delajo drugače. Evo, kaj je Zveza delavskih žen in deklet napisala v zaščito trpečih: Predsestvu upravnega sveta KID. v roke g. Westnu v Celju. Ravnateljstvu KID., na Jesenicah. G. Mohoriču Ivanu, narodnemu poslancu, Ljubljana. ^odpisana Zveza delavskih žen in deklet na Jesenicah se obrača na naslovnike tega pisma z naslednjimi vprašanji in ugotovitvami: Ali je upravnemu svetu KID. in njega I predsedniku g. Westniu znano, da so> se pri | ponovnem sprejemu delavcev sprejeli v de-1 lo pri KID. ljudje, kateri še niso bili po- prej nikdar zaposleni v obratih KID.? Pustili so se pa na cesti ljudje, ki so že delali v obratih KID., katerih oče je delavec v tem podjetju ali upokojenec, sami so pa brez posla. Zapostavljajo se pri zaposlitvi nadalje oni, ki so vršili svojo državljansko1 dolžnost in so zdaj odslužili svoj kaderski rak, nasprotno pa so se zaposlili tuji državljani, ki so prestopili šele pred kratkim našo državno mejo. Vprašamo naslovnike: Iz kakšnih razlogov se zapostavljajo pri zaposlitvi delavstva oni, ki so v evidenci Bratovske sklad-nice? Zakaj se zapostavljajo sinovi delavcev KID., sinovi vdov in upokojencev? Iz kakšnih razlogov je ravnateljstvu ljubša priselitev novih delavcev od1 drugod, ko je še tu na licu mesta cel kader domačinov, v prvi vrsti upravičenih do dela v podjetju, brez iposla? Prosimo naslovnike, da nam odgovore na la naša vprašanja v teku osmih dnii, da bomo mogle prizadetim razjasniti položaj, ker bomo drugače prisiljene odkloniti' vso odgovornost za razburjenja prizadetih. Žene, matere in sestre zaposlenih in brezposelnih delavcev jeseniškega revirja čutimo vse preveč položaj brezposelnih, izražamo svoje ogorčenje nad zapostavljanjem domačinov pri sprejemanju v delo, sprejemamo zaposlovanje tujih ljudi kot prezir nas vseh! Upamo, da nam bo izročen odgovor v danem osemdnevnem roku, ker bomo. sicer prisiljene povedati javno, da me kot organizacija odklanjamo vso odgovornost, ki bi nastala zaradi nadaljnetga dosedanjega postopanja kakor tudi neupoštevanja naših zahtev po pravičnem, nepristranskem sprejemu v delo. Zahtevamo tudi, da se pri sprejemanju v delo zasliši edino delavske strokovne organizacije. Pričakujemo odgovora in ostajamo z odličnim spoštovanjem Zugvitzeva, s. r., Kristanova, s. r. predsednica. tajnica. To je bilo poslano 12. oktobra t. 1. na naslove, kakor je napisano zgoraj. Dne 18. oktobra t. 1. pa je dobila Zveza delavskih žen in deklet sledeči odgovor: Na Vaš dopis z dne 11. t. m. Vam v sporazumu s predsedništvom upravnega sveta odgovorjamo sledeče: Naše stremljenje je vedno bilo to in je, da upravičenim željam po možnosti ugodimo, toda v sedanjih težavnih okotnostih in v času dolgotrajne krize vsem ljudem ustreči, tpi je popolnoma nemogoča stvar. foda ne iglede na to, da so Vaša izvajanja povsem enostranska in da tudi ne odgovarjamo dejstvom, Vam predvsem ne moremo priznati pravice, da se na tako nedopusten način in s takimi besedami vtikate v naše poslovanje, temveč Vas moramo prositi, da v bodoče take ali slične dopise na naš naslov opustite. Za razpravljanje o podrobnostih Vašega dopisa nimamo povoda. Z odličnim spoštovanjem Kranjska industrijska družba C. Not 1. r. pp. Dr. M. Obersnell, r. Torej . . . Čitelji, sami presodite samovoljo KID., v kateri delajo državljani Jugoslavije. „Nachklange“. Grom in bobnenje, žvenketajoči vzkrika in navdušajoče fraze za volitve v Delavsko zbornico, ki so v sredini votle, okrog njih pa nič ni, rode popevke, ki jih potem poie vsa ulica. Ena takih popevk je sedaj aktuelna in prepevana v Ljubljani ter se glasi: »Ta plava je ta prava«, je moja dečva djava, ko je v Del. zbornico voliva. Drug’ dan je pa djava: »Ta pa le ni bla ta prava, to laž je glasna biva. Da b' to že prej vedeva, rdeče bi voliva.« Pozdravljamo! Ljubimo narodne pesmil —nj. Razkrinkani. Al’ je »ta plava res ta prava«? — Delavci, čitajte! »Ta plava je ta prava«, je bil menda bojni klic naših nacionalistov in delavcev, ki jim služijo za priprego. Dovolj žalostno je že, če si mora kdo, ki je najčistejši »nacionalist«, ki ima »nacionalizem« v zakupu in monopol nanj, za svoj bojni klic poiskati besedo izposojenko, oz. popačenko iz jezika, ki je tem nacionalistom menda najbolj zasovražen. Zakaj ta »plava« (blau), zakaj ne modra ali sinja? Morda zaradi rime, ali pa je to morda — nomen t>men — znak, kako naši nacionalistični »gobezdači« (pardon, njih lasten izraz) silijo in škilijo tja na Nemško, k svojemu vzorniku Adolfu, ki ima tudi vse izposojeno, same Zlato naše hrane „ Pekatete “ Makaroni, špageti in juhine zakuhe. Saj ga zadnje dni tako nekako s ponosom in veseljem imenujejo in so ga toliko uporabljali za boj proti tem prekletim »internacionalnim marksistom«, ki jim vse ' paktiranje in podpiranje velekapitala motijo in s tem motijo tudi sveti mir in kapitalistično moralo ter pravico. Adolf in Benito, pa še Dollfuss poleg (kaj se slednjemu ni kolcalo?) so v zadnjih dneh največji vzorniki naših »nacionalističnih« trobentačev in njih žalostne, zapeljane delavske in nameščenske priprege. Toliko imajo povedati za svojim, čez teme jim segajočim kupom gnoja o slabih dejanjih nasprotnikov, da svojega pogrezanja v blato niti ne vidijo, še manj pa vonjajo. iujte in strmite ! Plavi vabijo nemški: Da ne bo o njih čistokrvnosti (naših nacionalistov) nikakega dvoma več, objavljamo tu doslovno okrožnico, ki jo je izdalo neko združenje »nameščencev« na Jesenicah in ki je vabilo na čistokrvni »nacionalistič- ga, ko je šel, da se skrije. »iZgodilo se rfiu je, da je pozabil misliti, da mu je prijetna struna obljube in blesk Zlatega teleta bila1 sladkejša kakor ponos človeka, in je zato prišel, da priča zoper samega sebe.« In glejte, zgodilo se je, da je vložil v volilno kuverto tujo voljo, voljo Zlatega teleta, zapečatil kuverto in jo položil k drugim, kakor da je njegova. Bil je avtomat. In mnogo jih je še bilo, ki so prihajali na volišče kakor avtomat, da so spustili v kuverte voljo in zahtevo Zlatega teleta. Kajti prerojenje človeka Dela, njeigova samobitnost v mišljenju in odločevanju, je Se v Stadiju marčevega meseca, ki se še upira brstenju in klicu pomladi. Ali kakor klic pomladi gre preko vseh ovir in vzbuja življenje, tako gre tudi misel človeka in njegova samozavest k samospoznavanju in sani oodločevanju. • Pa še to sem videl. Ženske so prihajale na volišče. Tradicija še vedno smatra človeka z ženskimi svojstvi kot nekakega polčloveka, ki je človeku z moškimi svojstvi podarjen od narave, podarjen, da ga osrečuje, naslaja in da moški v njem malikuje svoje božanstvo. To božanstvo pa so častilci v pomembnih in odločujočih trenutkih v človeškem nehanju vedno postavili in zaprii v stekleno omaro, češ, da se ne omadežuje in ga s poljubljanjem rok in darili prepričevali, da je tako prav in koristno. Le tistim, ki jim ni bilo usojeno, da bi jim poljubljali roke, ker so bile te roke »omadeževane« od dela, tistim so dovolili, da smejo enako z moškimi uveljavljati svoj jaz. »Če že niste kakor cvetlice, kakor angeli, kakor nežne stvarce, vredne največje pozornosti in erotičnih dražlijajev, bodite vsaj enakovredne avtomatom, ki bodo izpuščali v kuverto voljo Zlatega teleta.« In bilo je, 'da so prihajale. Mnogo med njimi jih je prišlo samozavestno in v očeh spoznanje, da so enakovredne z moškimi ter izrekle svojo voljo: Delavska zbornica — delavstvu! Priprost je bil njih korak, neplašljiv in v moškem niso igledale moškega, nego sočloveka, sotrpina. Bile so take, ki so stisnjene ustnice pričale, da jim družba ma volišču ne ugaja, a so prišle, ker je tako predipisano, da pomagajo Zlatemu teletu. Morda najdejo milost v njegovem blesku. Bile so tudi take, ki so se ponižno približale in zapečatile kuverto, misleč: »Dasi nisi moja volja tisto, kar sem tu zapečatila, vendar bodt, kajti gospodje so tako rekli.« In vendar... Kljub vsemu. Bile so, ki so bile enake moškim, čeprav služkinje, uslužbenke, bile mnogo več, kakor one, ki so milostive ... * In še sem videl ljudi. Po dvakrat so prišli, po trikrat. In vsakikrat Jim je bilo drugo ime in drug poklic. Glasovnice, ki so jih prejemali, so za-smehljivo šelestale, ko ‘•o jih dajali v kuverto. kakor bi govorile: ' »Resnično, sami ne veste kdo ste, za-»spiritus otira« je vaš gospod, poslan od zlatega teleta. Sami sebi lažete in prijetno vam ie. kakor gnijočemu štoru v gozdu, ko se v temni noči gnilobno sveti.« In mnogo je bilo človekov v teh dneh, v katerih se je zrcalila volčja pasma. Bili so tudi kakor šakali in kakor hijene . . . Pojem Človek, ki je pojem dostojanstva, veličine, jim je bil neljub, odvraten. Kajti pojem volka, šakala, pojem hijene jih je pre-vladaval, ker ljubijo uživati, kakor uživa volk, šakal in hijena. Vendar, vkljub vsemu . . . Človek je visoko dvignil svojo glavo in rekel glasno, strnjeno, ko so odprli kuverte: »MI SMO!« In še danes, ko pišejo časopisi uradna poročila, sem ponosen, da sem bil in ostal vkljub vsemu tudi jaz — Človek. Osel. Ameriški časopis Men's Wear« priobčuje k vprašanju današnjih vsemogočih svetovnih in nesvetovnih konferenc to-le izvirno in zanimivo pripovedko: Bil je arabski šajk, ki je imel veliko čredo oslov. Bil je na nje zelo ponosen in je nekega dne povabil preroka Mohameda, da si jih ogleda. Mohamed je prišel, pa je hotel preskusiti razum teh oslov in Hm }e dejal — Mohamed je imel namreč sposobnost giovoritt z živalmi —; '»Kaj zahteva osel za trodinevno. potovanje?« Tedaj so osli hitro stekli skupaj in so se posvetovali, končno so pa zaklicali: »Veliki prerok, za trodnev.no potovanijte potrebuje vsak osel šest svežnjev sena in tri vreče zrnja!« Ta odgovor je imela tam okoli zbrana oslovska srenja za zelo pametnega. Pa je dejal prerok: »Napraviti moram trdovratno potovanje, ali šestih svežnjev sena in treh vre£ zrnja — ovsa — pa ne dam! Kdor je zadovoljen z manjšo količino, naj stopi napr«f|« pa so se vsi rinili okrog preroka, drug je hotel odriniti drugega, vpili so svoje ponudbe preroku v ušesu in vsak sleherni }• stavil nižjo ponudbo, kakor im njegov prednik. Neki posebno dolgouhast oael pa I® vpil glasno; »Čuj me, veliki prdrok, jaz napravim vse potovanje za en sam sveženj senal« Tedaj .je dejal prerok: »Norec ti, osel neumni, saj od enega samega svežnja vendar ne moreš na trodnevnem- potovanju ni* ti živeti, da o kakem zaslužku sploh n« govorim!« Pa je odvrnil dolgouhi osel: »Ko pa jih' je, veliki prerok, toliko okrog mene, Iti se za vsako ceno ponujajo. Kaj naj storim?« Veliki prerok pa ie rekel: »Vse dotlcij, dokler boste šli druig zoper 'drugega in se prodajali za vsako ceno, boste lačni in ubogi.« »Kaj naj storimo,« so vpraSali. »Bodite kakor smop p&enice. Veter piha, a snop ostane, nobene bilke ne premakne. Če bi vsi ostali pri svoji zahtevi — šest svežniev sena in tri vreče zrnja — pa bi tisti, ki bi me nosil tri dni ,na potovanju, bil sit in tudi vam bi bilo bol'Se. Zakai v*ša cena bi se dvignila.« Rekel je veliki prerok in zajahal osla, da ga za sam sveženj sena ponese tri dni hoda. (Priz.: Sv. K.) SoM! KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO. TELEFON 31-71. Sodražice! ni« mejdan svoje inozemske člane, od katerih mnogi niti slovenski ne razumejo ali pa ne govore, dasi bivajo že po več let na naši slovenski zemlji in severni državni meji. Okrožnica se glasi: Anleitungen fiir die Wahlen in die Arbeiter-kammer. Am 21. Oktober, zwischen 9 und 17 Uhr, finden die Wahlen fur die Delegier-ten in die Arbeitenkammer statt, welche fur jeden Angestellten von grosser Be-deutung sind. Es ist daher ihre Pilicht, dass sie an dlesen Wahlen bestimmt teil-nehmen. —' ** —* &1J ifcrtreten aul der Liste der »Zveza« in Ljubljana der Obmann Ing. A. Rudesch und das Auis-schussmit^lied Franz Torkar. Sie sinid1 im W ahlnaime,n«-V erzeichnisse eingetragen urad ist Ihr Wahlort in Jesenice Werk-kasino zwischen 10 und 12 Uhr. Am Wahlorte erhalten Sie vier Wahl-zettel und ein Kuvert. Von diesen Waihl-zetteln dliirfen Sie dien blauen Zettel nicht zerreissen (es ist diies die Liste un-serer Kandidaten); die anderen drei Zettel foingegen zerreissen Sie durch die Mitte. — Darauf geben Sie den blauen ganzeri und die iibrigen drei zerrissenen Zettel zusammen in das Kuvert, welches Sie sodann dem Vorsitzenden der Wahl-konimission iibergeben. Zwecks eventueller Legitimierung ha-ben Sie irgendiwelche Legitimation oder ein Dokument (Taufschein, Reisepass oder eine Vereinslegitimation) mitzuneih- Der Verein rechnet auf Ihre bestimm-te Teilnahme bei den Wahlen im Sinne O'higer Anleitungen. Fiir den Verein der Angestellten in Jcsenice: In Maribor ... Mar ni to značilno za naš »nacionalistični« svet? Kaj pravijo naši mariborski sodrugi, ki se jim brani nemški govoriti in imeti nemški list, kaj poreče »Pohod«, ki objavi vsakogar, ki sploh nemški govori? Kaj poreče: to, da so ti ljudje, na katere so se obrnili z nemško okrožnico — gospoda, za katero običajna pravila ne veljajo: inženirji, obratovodje, prokuristi, delovodje, mojstri, generalni in tehnični ravnatelji in da za glasove tudi narodnega izdajstva ni škoda. Mi pa povemo vsem, da so pri naših nacionalistih načela vse dalje od prakse »gobezdanje« (pardon, iz njih slovarja!), pa nasprotno od prakse. Zapomnimo si to, da poženimo vsakogar, ki bi nam še kaj »grozil« (njih slovar!) z njegovim »nacionalizmom« tja, kamor spada: med kapitalistično priprego, med kapitalistične trabante in priganjače. Naš delavec bo brez njih vedel, kaj je njegova dolžnost. (»Delavska Politika«) STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. Jesenice. Knjige Cankarjeve družbe izidejo v nekaj dneh. Zamudile so »slučajno« nehote. Zaradi tega vabimo vse sodrutfe in vse prijatelje Cankarjeve družbe, da se na-roče na te knjige in sicer pri poverjenikih Cankarjeve družbe na Jesenicah, to so ss. Karl Ažman, Martin Šetinc, Ana Verdniko-va in Cvetko Kristan. Stopite do enega teh sodrugov in za 20 Din boste imeli Štiri knjige z izbrano vsebino. Požurite se, dokler je Se čas. Predavanja veze delavskih žena in deklet na Jesenicah so se že pričela. Vsak torek ob pol 8. uri je rezerviran za izobrazbo delavske žene in Zveza delavskih žena se bo potrudila, da bo nudila svojim članicam čknveč izobrazbe, Po- leg teh vzgojnih predavanj se bodo vršila še zdravstvena predavanja, ki hpdo imela namen nadopoltiiti lansko zdravstveno' izobrazbo v predavanjih ženske »veze. Predavali bodo m. dr. s. M. Premrujeva, dr. V. Marčič, s. Štefanija Brezarjeva, Ivan Šega, Leopold Puhar, dr. Krist an-Luaačkova, dr. Škrlj in dragi. Predavanja bodo spremljana s filmi ali spioptičnimi slikami. Predavanja se bodo vršila nepretrgoma, razen tedna ob Božiču, dio začetka maja in predvidenih je zaenkrat 27 predavanj. Vse članice Zveze in vse, ki se zanimate za izobrazbo, obiskujte ta preidavanja. Poleg tega naj pa tudi obiskujejo — kadar je to primerno, in to bo vedno označeno na plakatih — ta predavanja moški, saj tudi oni niso še prebavili vse učenosti. Torej vsak torek ob pol 8. uri zvečer na svidenje! Predavanje tudi na Javorniku! Odsek Zveze delavskih žena in deklet za Javornik je pripravil ženska vzgojna in zdravstvena predavanja tudi za Javornik, kjeir se bodo vršila v dvorani zadružne gostilne pri »Konjiču«. Ta predavanja se bodo vršila vsako prvo in tretjo sredo ob 7. uri zvečer in dolžnost vseh javorniških članic je, da jih posečajo. Poleg teiga naj prihajajo javorni-ške članice tutdi še na Savo, da bodo deležne tudi teh predavanj. Na Javorniku de-■/.aenkrat predvidenih devet predavanj in predavatelji Kodo dr. V. Maričič, Ivian Še-?a, Milena Premrujeva in druigi. Pmvo predavanje se vrši v sredo, dne 8. novembra f. 1. in dolžnost vseh javoraiških sodrugov in soidružiic je, da se teh predavanj udeležujejo. Na prvem predava dr. Viktor Marčič o anatomiji človeka ob spremljanju s slikami. Na stid^nje torej na predavanjih! JOSIP OLUP, LJUBLJANA Trgovina z manufaktur, blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Ve’.izbira kamgarnov, sukna in hlače-vlne iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških In deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari trg Z, PodTrančo 1, Kolodvorsko 8. Moje načelo je: dobro blago, najnižje cenel Velik delavski zbor v Kragujevcu. Naše mesto je skorajda znano že slehernemu delavcu, saj je vendar tu središče ene velike industrije. Tu so Vojno-tehniški zavod, i,„ > t ■' ■* "s*-.! .» .u in tovarne Stefa- noviča, Konzerve in vse mesne izdidelke se za vse, specijalmo pa še za vojsko dobavlja tu. Tudi pri njem dela okoli 1000 delavcev. Manjših tovarn, tekstilnih, Livarn in mlinov je tudi precej. Povsod pa so delavci, slej ko prej dobro izkoriščavani. Mesto, ki ima povsem proletarsko lice, pa žal, zdaj ni več tako močno zavedno, ko nekdaj. Nekoč so imeli naši sodrugi te veliko moč, kakor po, litično takisto ekonomsko. Razne težave, pritiski in zatiranje delavcev pa so zopet začele dvigati vedno večje revolte našega proletarijata napram izkoriščevalnim metodam delodajalcev in delavka zavest se vidno pne kvišku in zahteva svoje pravice. Organizacije se jačajo. Naše bojne zastave se dvigajo. Naše vrste se strnjavajo, ko nekoč v dobi nadimočnosti naših sodruigov. Tudi danes nam gre po številu oblast, ali ali. . . brez boja ne bo šlo . . . Dne 15. m. m. ob pol 10. dopoldne smo se zbrali na svojem velikem javnem zboru, da se pogovorimo o svojih težkočah in nalogah. Nad 1000 delavcev in delavk »e je zbralo in do zadnjega prostora zasedlo nemalo dvorano »Parka« in polno jih je še ostalo na prostem- in strpno in z zanimanjem poslušalo govore naših sodruigov referentov. Naš delavski zastopnik mesta, sodruig Aca Mirosavljevič, je vse zbrane pozdravil in naglasil, da nam je kod došlec vedno na razpolago v sodružnem delu in za našo skupno stvar in veseli ga dejstvo, da je bil dodeljen baš v našo mesto. Glavni kandidat za beograjsko Delavsko zbornico pri volitvah dne 29. mi. m., znani delavski borec sodruig Toma Ilič, je v gromkem in živem tonu izrazil želje naših tovarniških idelavcev, ki jih zasleduje baš ta naša ustanova. Zato gremo 29. oktobra vsi koimpatno na volišče in volimo izmed nas izbrane sodruge. »Naš listič je rdeč! (Ploskanje.) To je barva zmage, Sodražice vzajemnosti in ljubezni, barva borbe in enakosti!« S temi besedami se je zaključilo zborovanje. Celje. Nadurno delo v tovarni Westen. Tudi za zidarje samo 8-urni delavnik. Svoječasno smo že poročali, da je to-tarna Westen zaposlovala v svojem industrijskem obratu svoje zidarje preko zakonitega delovnega časa do 12 ur, ne da bi jim nadurno delo plačevala s 50% poviškom. Dva zidarja sta vsled tega letošnjo pomlad vložila po odvetniku dr. Reismanu iz Maribora proti tovarni Westen tožbe za plačilo 50% poviška za vso delo, ki sta ga opravila dnevno preko 8 ur. Tvrdka »Westen d. d.« je nato plačala 50% povišek kolikor presega 10 ur dnevno, ostalo pa je odklonila z izgovorom, da je za zidarje dopusten 10-urni delavnik. Tožba se fe torej nadaljevala <*lcdle spora, jeli velja za zidarje pri tvrdki Westen 8-urni ali 10-urni delavnik. Okrajno sodišče v Celiu je obema torbama zidarjev ugodno izreklo, da velja za tvrdko Westen za vsakeiga delavca, torej tudi za zi- darje le 8-urni delavnik, keir je tvrdka Westen industrijsko podjetje. V industrijskih podjetjih pa je dopusten le 8-urni delavnik. Proti tema sodbama se je tvrka Westen pritožila na okrožno Sodišče. Sedaj pa je tudi okrožno sodišče vnovič razsodilo ^lede nadurnega dela pri tvrdki Westen, in sicer tako, kakor to jasno izhaja iz zakona o zaščiti delavcev: Za vse delavce pri tvrdki Westen, naj si bodo ključavnjičarji ali zidarji itd., velja le 8-urni delavnik. Priziva tvrdke Westen sta bila zato zavrnjena in tvrdka Westen tudi v II. instanci obsojena, da mora zidarjema plačati 50% povišek za vso nad 8-urno delo za 3 leta nazaj. Zidarja bodeta dobila vsak približno Din 2000.— iz tega naslova. — Delavstvo tvrdke Westen in drugod, glejte tudi ta uspeh, nova zmaga proti tvrdki Westen je plod delovanja naš h strokovnih organizacij. S tema sodbama nista zmagala samo prizadeta zidarja, ampak tudi vsi druigi, ki so pri Westenu delali preko 8 ur na dan. Ti vsi bodo sedaj z mimo vestjo in brez riziika lahko zahtevali od tvrdike Westen plačilo 50% poviška za nadurno delo, vsi zidarji in ključavničarji in drugi. Vnaprej pa bo v tem oziru goitovo nastal red1 pri tvrdki Westen brez procesov. Teh obsodb pa se bodo ustrašili tudi drugi podjetniki, ki še izrabljajo delavstvo na podoben način preko zakonitega delovnega časa, da ne bi delavcem plačevali zakoniti povišek s 50-i.mi procenti, ki velja po zakonu o zaščiti delavcev že od leta 1922 naprej. Delavci branite svoje pravice s tem, da vstopate v naše strokovne organizacije, naročate in plačuj«.'e svoj časopis »Delavsko Politiko«. ZVEZA ŽIVILSKIH DELAV- ČE*#. Peki Maribor. (Poročilo je moralo vsled preobilice gradiva v. prejšnji številki izostati.) Težko pričakovani koncert koroških pesmi, predvajan od pevskega zbora pekovskih pomočnikov, se je vršil v soboto, dne 7. oktobra v Gambrinovi dvorani. Prostorna dvorana, nabito polna poslušalcev, je kaji kmalu odvrnila pesimizem prirediteljev, kateri so resno dvomili o uspehu in to tembolj, ker se je istočasno vršil pevski koncert Trboveljskih slavčkov. Pred vsem treba pohvalno omeniti navzočnost predstavnikov delavskega pokreta, zastopnike vseh v Mariboru se nahajajoči! delavskih pevskih društev, odbornike združenja pekovskih mojstrov in mnogo pevskemu društvu naklonjenega občinstva. Spored pesmi, skrbno izbran in pripravljen, je vzbujal splošno pozornost in pohvalo neštetih hvaležnih poslušalcev. Kritiko izvajanja prepustimo glasbenikom, toda po številnih čestitkah in splošni poihvali je sklepati viden napredek pevskega zbora, čigar vodstvo je pred kratkim prevzel nadarjeni g. Cibic, strokovni učitelj na mariborski obrtni šoli. Po koncertu je sledila prosta zabava s sodelovanjem agilnega tamburaškega zbora pekovskih pomočnikov pod taktirko sodr. j remužaka. Poskočni, harmonični in ubrani komadi vrlih tamburašev so kaj kmalu dvignili veselo razpoloženje številne publike, splošno pozornost je vzbujalo ulbrano petje V dobi grotesk. Pri občinskih volitvah v Trbovljah dne 8. oktobra 1933 je bilo delavskih glasov za samostojno listo 1380. 14 dni pozneje, v soboto, dne 21. oktobra 1933, pa je bilo pri volitvah v Delavsko zbornico 535 glasov za delavsko (rdečo) listo. Literati, dramaturgi, prosim Vas, napišite opereto, komedijo, grotesko, kajti lepše snovi še niste imeli, kakor je ta dogodivščina. —b— bratskega pevskega društva »Enakost« in kvarteta »Krilatega kola«, ki so kar tekmovali s seboj. Celotna prireditev se je spremenila v pravo delavsko manifestacijo, val navdušenja je šinil skozi dvorano, ko so združeni pevci-proletarci zapeli zmagovito delavsko »Slava delu«. In kot v pozdrav in v vzpodbudo kličem tudi jaz: »Bratje, le k soncu, . . .« —'g— Kultura. Ugotnosti za delavce v lfubljanskem gledališču. Prosvetni odsek Delavske zbornice je dosegel pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani znatne olajšave, ki bodo omogočile delavcem in delavkam obisk dramskih, opernih in operetnih predstav. Gledališka1 uprava je dala te-le ugodnosti: 1. 50% popust pri vseh predstavah v drami in operi dobe delavci in delavke, ki so člani strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Ta popust dobi za vsak balkonski in galerijski sedež delavec, ki pri gledališki blagajni pokaže posebno potrdilo prosvetnega odseka Delavske zbornice. Ta potrdila izdaja prosvetni odsek vsak delavnik v svoji knjižnici od 10. do 12 in od 17. do 19. ure. Potrdilo dobe le tisti, ki dokažejo z doktmenti, da so delavci. Vse te ugodnosti veljajo tako za dramsko kakor za operno gledališče, in sicer samo za idlelavce. Prednost imajo člani strokovnih in kulturnih organizacij. Taiko bi bile torej cene: Balkon v operi in opereti brez popusta: 1. vrsta 27. Din, 2. vršita 23 Din, 3. vrsta 18 Din; na galeriji: 14, 13 in 10 D;ni: Na balkonu v operi in opereti 50% popust za delavce: 1. vrsta 13.50 Din, 2. vrsta 11.50 Din, 3. vrsta 9 Din; n,a galeriji 7, 6.50 in 5 Din. Na balkonu v drami brez popusta: 1. vrsta 20 Din, 2. vrsta 16 Din; na galeriji: 14, 12 in 10 Din. Na balkonu s 50% popustom: 1. vrsta 10 Din, 2. vrsta 8 Din; na galerri: 7, 6 m 5 Din. _ Ta popust ne velja za predstave ob nedeljah in praznikih in za gostovanja. »Stožer«, broj 1,, oktoberska štev., je zopet izšla. »Stožer« je mesečnik za književ-. nost in umetnost in prinaša zanimive razprave o hitlerjanstvu, o romantiki severa, o strupenih plinih itd. Uredništvo: Beograd, Čelopečika ulica 7. Delavska šola ,Zarja4 v Ljubljani je začela s poukom glasbe za svoj naraščaj. Kdor ima veselje postati godbenik, naj se javi v Strokovni komisiji, Delavska zbornica, kjer dobi vsa natančna pojasnila. Orkestralna šola SVOBODE44 v Ljubljani. Na vzpodbudo mnogih godbenikov in godbe „Zarje“ bo osnovala ljubljanska podružnica „Svobode“ svojo lastno orkestralno šolo pod vodstvom sodr. Stanislava Jakca. Pozivamo vse, ki čutijo veselje, da se odzovejo našemu vabifu. Za prvo dobo pridejo v poštev samo violinisti. Prijave v Strokovni komisiji (Iv. Vuk), Delavska zbornica v Ljubljani. pristna terpentinska krema za čevlje, daje obutvi lep in odličen lesk, jo konzervira in ščiti usnje pred prezgodnjim razpadanjem. Odtod izvira tudi njen svetovni sloves. Za sport In štrapac: S C H M O L L gumitran mast za usnje. Itdak koaaorcB »Dalavca«. Predstavnik Wan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskamo odgovarja Josip OJlak v Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Maribor«.