ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCU leto vii_28. junija 1931_Št. 26 lepote in zanimivosti slovenske zemlje: SV. PETER POD SVETIMI GORAMI (FOTO BAVEC, RAJHENBURK) 206 Novo, veliko moderno carinarnico v Ljubljani končno vendarle dobimo, V soboto, dne 13, t. m, no ji slovesno blaguiio-vili in položili temeljni kamen (glei sliko spodaj) ob navzočnosti zastopnikov raznih uradov in zavodov. Nova carinarnica, ki bo dala vsemu severnemu delu Ljubljane novo lice, bo prihodnje leto dogotovljena in bo stala nad 7 milijonov Din, To je prva večja zgradba, ki jo gradi po vojni država v Ljubljani. Dr. Auguštin Arzclin, novi gen. ravnatelj Osred. urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. S tem je stopil na čelo najvažnejšega socialnega zavoda v državi naš slovenski rojak (sin učitelja), ki si je pridobil tekom svojega dolgoletnega službovanja v tej panogi glas odličnega strokovnjaka. Spodaj: Proslavo 700-letnice smrti sv. Antona Padovanskega so slovesno praznovali 14. t, m. na Vi^u; cerkvene obrede je izvršil sam nadškof dr. Jeglič. Soodnta slika nam kaže slavnostno razsvetljavo viške cerkve na predvečer slavlja. (Foto Salomon.) Jugosl. rez. častniki na obisku pri bivšem preds. franc, republike Doumergue-ju (X). Spodaj: Otvoritev slovenske umetn. razstave v Belgradu kiparja L. Dolinarja in slikarjev A. G. Kosa in Pavlov-ca. Razstava je dobro uspela. Iz razstave zgodovinskih cerkvenih paramentov, ki se je vršila sredi tega meseca v ljubljanskem škofijskem dvorcu: skupina znamenitih starih monštranc, kelihov in ci-borijev, V sredini zadaj je videti gotsko monstranco iz Poljan nad Škof jo Loko iz 1. 1520 (nekoč je bila last mekinskega samostana), na levi je monstranca iz Gotenice iz 1. 1517, spredaj v sredini je dragoceni baročni kelih križanske cerkve v Ljubljani, a na desno od njega ci-borij, ki ga je daroval šentpeterski cerkvi v Ljubljani brat škofa Tomaža Hrena. 207 Sv. Peter pod Svetimi gorami Na levi: Pogled na Sv. Peter Iz Čehovc«. Na desni: Pogled na razvaline «radu Kunšperk izpod Hriba. Ob vznožju 621 m nad morjem ležeče Svete gore, na kateri stoji po vsej Štajerski in dalef po Hrvaškem znana božja pot Matere božje svctogorske, nekako v osrf.jn lepe, »likovite isoteljske doline, leži ob banovinski cesti. 26 km od železniške postaje Mostinje in približno istotoliko od železniške postaje Brežire župnija' Sveti Peter pod Svetimi gorami. Znano jo, da je okolica, v kateri leži sedan-a župnija Sv. Peter bila obljudena že pred jjrtliodom Rimljanov, a pisane priče imamo .šele i/, mnogo poznejših dob. ko je prišel pilštajnski okroj v roke ko-(Dalje na str. 208—209.) Knfol. prosvetni dom v št. Petru, ob priliki blagoslovitve leta 1928. Na desni: Grad' Kunš- ferk v drugi polovici VIII. stol., pod gradom cerkev sv. Jakoba, na levi znameniti Ce-isargrad, ki ga je kme-ti.ška vojska leta 1537. oplenila. Med hriboma je videti Sotlo, ob njej nn brvaški strani pu kraj »Zelenjak«, kjer je spesnil hrvaški pesnik in buditelj Miha-novič »Lepo na.šo domovino«. Božjcpotna cerkev Matere božje na Sveti gori nad Sv. Petrom. Spodaj na levi: Naeel-stvo in nadzorstvo Po-sojilni^-e v Sv. Petru )od Sv. gorami ob 30-etnici obstoja posojilnice, v sredini načelnik, župnik Iv. Lah, drugi od leve v sprednji vrsti je pa Jos. Novak, edini še živeči ustanovnik. Maksim Morie-Ad ri jan, operni pevec, šentpe-terski rojak. Ado Moric-Darijan, operni pevec, šentpe-terski rojak. 208 209 Na pozorišču slovenskih kmetskih puntov I. del : Sv. Peter poJ Svetimi gorami roške rodu viae Breže-acice m pulciii krških škofov. Župnija Sv. Peter spada med najstarejše v kozjanskem okraju, čeprav segajo najstarej.šp župnijske matice komaj v 1. 1647. To sklepamo že iz tega, ker se omenja v zgodovini že 1. 1257 neki Kristan (C.liri-stanus) dekan kunšperski (Kunš-perk je vas v šentpeterski župniji). Leta 1286 se omenja zopet neki Bernliard kot župnik kunšperski. Vendar je bila samostojna župnija pozneje najbrž ukinjena, kajti ugotovljeno je, da so bile vse dosedanje župnije kozjanske dekanije (torej tudi Sv. Peter) do 1. HO^* utelešene k pražupniji Pilštanj. Njen patronat je oglejski patriarh 1. 1254 izročil gornjegraški ustanovi, ki je 1. 1461 pripadla novoustanovljeni škofiji ljub janski in ta ima še danes patronat nad župnijo Sv. Peter. Ta pomožna župnija se je razprostrla t je do izliva potoka Dram-Ija v ŽupelevcH (sedaj župnija Bi-zeljsko) in mejila na župnije Pi-šeee. Kapele, Podčetrtek, Podsreda in Pil.šta.nj ter je 1. 1545 razen župne cerkve Sv. Petra imela U podružničnih cerkva. Sta ros I župne cerkve Sv. Petra se ne da ugotoviti. Sedanji zvonik se je pozidal 1. 1654. Cerkev obdaja z treh strani mogočno obzidje, katero je svojčas služilo kot za tabor proti turškim navalom. Župnija ima dve podružni cerkvi in sicer slovito božjepotno cerkev M. B. na Sv. gori. Sedanjo vas Sv. Peter so nazivali nekoč Leskovec. Južnovzhodno od vasi Sv. Peter leži vas Kunšperk, ki se ponaša s slavno preteklostjo. Kakor je iz zgodovinskih virov razvidno, je bil Kunšperk svoječasno trg. Imena nekdanjih tržanov zasledimo še danes v občini, bodisi kot hišna ali rodbinska imena kakor: Kralj, Srednik, Kunej, MareJičič, Robek, Katrijos, Polak, Rozman, Novak, Dobrina in Požek. V tej listini se omenja kot tržan neki Janže Staro-praudo. ki je prav gotovo pridev- iu>Ki/ lil iiULUiA .luijja .^iiiiulja v zvezo zahteve upornih kmetov »Za staro pravdoc. Da je obstojal v Kunšperku trg. je dokaz pritožila kunšperškili tržanov pri kralju I. 1575 zoper Cia-šperja .Stubenberga. ki jim je ix) sili odstranil tedenske sejme (listina v štaj. dež. arh.) Cerkev bivšega trga Kunšperk. posvečeno Sv. Jakobu, so pod cesarjem Jožefom II. zaprli in pozneje porušili. Ostanki cerkvenega in pokoipališčnega zidu so se fx>rabili pri zidavi ^Kat. prosv. doma«, kip Sv. Jakoba pa hrani žii-imn Lojze Zorenč. Na strmem brdu, vzdigajočem se nad reko Sotlo in vasjo Kunšperk, nasproti hrvaškega gradu Cesar-grad, stoje razvaline kunšperskega gradu, ki spada med naše najstarejše gradove. Kakor je razvidno iz Vischerjeve zbirke slik, je bil v drugi polovici 17. stoletja še dobro ohranjen. Kot najstarejša posestnika Kunšperskega gradu sta znana grof Enge bert iz Pilštnnja (936. do 980. 1.) in blažena p]ma, grofica Pil-štanjska, ki je po smrti moža Viljema in obeh sinov vso lastnino di-strikta Pilštanjakega, torej tudi Kunšperk, izročila 1. 1042 samostanu redovnic v Krki. Redovnice so potem zemljo prodale ali pa zamenjale s Kunšperskimi gospodi. V 11. in 12. stoletju je bivala v Kunšperskem gradu rodbina Chunersperg, Škof Henrik (1, 1167—1174) je grad Kun.š-)erk podrl, a nato zopet pozidal, ^eta 1182 zasledimo na njem lastnika Otona Kunšperskega, Ta je 1. 1224 poselil viteški turnir v Brezah in ga je kot junaka ovekovečil v pes,mi Ulrih Sevniški. L, 1395 je prišel grad v last celjskih grofov, ki so bili njegovi lastniki do konca, nakar je prešel v last cesarja Friderika III, in nato 1, 1681 v last Jan, Krištofa Tattenbacha. Posestniki gradu so si izbrali grad Bizeljsko za stalno bivališče, a kunšperski grad je začel od tega časa razpadati. (Nadaljevanje v IL delu.) Izliv Bistrice v Sotlo, kjor jo liilu ijiio 8. febr. I. 157'>. porii. žena kmetiška vojska po!tni občan šentpeterski Na levi: Občinski odbor v Sv. Petru JHWI Sv. gorami. Rizelj.Nki grad, kamor so liodili Sentpetcri:an.i v iproj.šiijili stoletjih na tlako. V gradu je bila tudi Arvava rihta<. .Na levi: Staro znamenje »zvezan Zveličar«, na polju v Čreš-Tijevcii: slični znamenji sta tudi v Križanvrhu (Žal. Mati božja) in v Zagaju (sv. Marjeta). Spodaj: Razvaline gradu Cesargrad, ki so ga kmetiški !i[M>rniki 1. 1583. naskočili, zavzeli in zaplenili v njem mnogo orožja in streliva, grajskemu oskrbniku so pa odsekali glavo. L. Zorenč, agilni .šentpeter, župan (najmlajši v okraju), ki vodi občino ze od I. 192S. Desno: Notranjščina žojpne cerkve v Sv. Petru pod Sv, gorami. Srntpctci-ski rojaki bratje Iloh-njeci. Od leve na desno: dr. Josip, bivši nar, poslanec, Franjo, župnik v Oplotnici in Anton, ravn, mo.ške kaznilnice v Mariboru. 210 Da bo lep naš vrt in dom Koliko pustih sten in dolgočasnih dvO' rišč le še ob naših hišah, koliko cani-kamili ograj in vrtov bre« prijaenih počivališč! vso to gol javo, rarmctanost in mrtvino bi lahko br* prekrilo živahne spenjavke. Nikjer v rastlinskem svetu ni vtelešeno toliko vedre^ bujne In ustvar-, ajoče družabnosti kot v spenjavkahl Jogastvo speniavk se je V poBlctlniih dveh desetletjih relo ¦oomnoiila. Totltt t^ri naših domovin fa je videti še bore malo. Kar je pri nas spenjavk, so često preveč enolične; ljudje jih premalo poznajo in marsikod se ponesrečijo celo prav skromni poskusi, ker se jc že pri saditvi ravnalo napačno. N. pr. vrtnice oplctavke niso najboljše za ob hišah, ne glede na to pa imamo danes med njimi že pester izbor zdravih sort, ki se ob vročih stenah mnogo bolje upirajo plesnobi kot naš stari Crimson Rambler. In kako redko se kdo zmisli na to, da bi združil v prijazno sosesko dvoje ali še več različnih spenjavk! Trajne spenjavke se že takoj, ko pTI' sije toipla pomlad, odenejo v bnjmi, trpežno zelenje in nckattra tudi prav zgodaj zacvcto. Bršljan ostane lepo zelen še pozimi. Razen bišljana je kaj pripraven za senčnate lege tudi širokolistni pipovec (aristolochia). Kjer je več solnca, pa dajmo rajši divjo trto: Engel-mannovo, muralis ali pa japonsko (Vitchevo) trto, ki izvrstno sama pleza po zidu. Bogat je izbor cvetočih speniavk. Krasno cvete po- . leti jasminova troba (hignonia). " Vse posestnike in ljubitelje vrtov posebej opozarjamo na izvrstno knjigo, ki jo je pred kratkim Izdala Mohorjeva arnžba v Celjni Okrasne spenjavke M vtt In dom. Spisal jo je naš prienanl vrtnarski strokovnjak ini. C. Jeglič. V tej knjigi, ki ima 52 zanimivih slik, naideš vse, kar bi rad vedel glede saditve, oskrbovanja in izlxjra spenjavk. Z veseljem bo segel po njej vsak, ki ima količkaj smisla za lepoto zelenja in cvetja na domačem vrtu. Dvajsetletna glicina ob skcdnjii g. K. v Laškem. Ta spenjavka se pri-oga sicer tinjlep.še k vilam, toda ugodno krasi tudi preprosta kme-liškii iKvsiopja. Na levi: Lepo zgrajen dvojni rožni oblok, ki ga priporočamo zlasti za vhode; spenjavke se d(ii)ro vlegajo po prečkah. .\u levi: AH ni to dvorišče prijazno? Sicer mrtvo dvorišče lepo oživlja gibka divja trta, ena najbolj razširjenih naših sponjnvk. Zanimiv steklenjnk, okrašen s šestletnimi cvetoJfml fnksijami na lokih. Fuksijc vsajene brez lončkov in jih vsako leto obrezujejo. Na levi: Motiv iz b«f. vitega cvetličnega vrta« na vzvišenih stebričih of^rajc »lestvac, po kateri se prepletajo rože spenjavke. 211 Na desili: K obisku nemških ministrov v Angliji, kjer so posredovali glede omiljenja reparacijskih dajatev: zgodovinski grad Bickinghain-shire, poletni sedež angl. premiera; tu so se vršile konference dr. Brii-ninga in Curtiusa z angleškim pre-miejjem. Spodaj; Nepoboljšljivi madžarski šovinizem. Madžari so bili pred vojno znani kot najbrutalnejši zatiralci svojih podložnih narodov in še danes je v njih državi več stotisoč Slovanov, vendar ravno oni najglasneje protestirajo proti osvobo-jeiiju Slovanov in Romunov izpod njih jarma. Vsako leto se vrši v Bu-dapešti velik protestni shod (glej spodnjo sliko) proti trianonski mirovni pogodbi. Lebrun, novi predsednik franc, senata, pristaš desnice. Bernhard Shaw, znameniti angl. dramatik, ki slavi »edai 75-letDIco. Na desni: Nova belgijska vlada, ki so jo sestavili francoski in flamski katoličani ter liberalci. V prvi vrsti sedijo od leve na desno: prosvetni min. Petitjean, zun. min. Hymans, min. predsed. in notr. min. Renkin (voditelj belg. katoličanov), pra-vosod. min. Cocq in fin. min. Houtard. Spodaj: Francija slavi svoje vojskovodje. Pred kratkim so prepeljali v častno grci)-nico v pariškem Invalidskem domu zemeljske ostanke 16 francoskih vojskovodij iz svetovne vojne. Spodnia slika nam kaže velike vojaške svečanosti, ki so se vršile ob tej priliki. Spomini na egiptovske volitve, ki jih jc hotela nacionalistična stranka, ki ima veliko večino ljudstva za seboj, z vso silo preprečiti, a jih je vlada vseeno izvedla. Med demonstracijami razbiti tramvajski vozovi na ulici Caira. 212 Na počitnice! Danes je dobila naša mladina šolska izpričevala in vse — vsaj vsi tisti, ki so izdelali — hiti radostnih src na počitnice, na dvomesečen odmor, kjer bodo brezskrbno uživali solnce, vodo in zrak, mnogi pa obiskali tudi naše prelestne planine in potovali križem slovenske in jugoslovanske zemlje. Počitnice niso za mladino prav nič manj važne kot šolsko leto, kajti tudi sedaj se lahko nauče mnogo, premnogo, čeprav v drugi obliki kot med šolskim letom. Zato, mladina, ven v planine, ven iz mest po naši zemlji, da jo spoznaš, ljudstvo pa prosimo, da sprejema študente z ono dobrohotno ljubeznivostjo, kakor v nekdanjih časih. Mariborski skavti tabore. Staro in mlado hiti iz mest na počitnice Zgoraj na levi: Vročega popoldneva ob Savi v Tomačevem. Na levi: Nemški študentje potujejo poleti v malih skuipinah od mesta do mesta in spoznajo tako polagoma vso svojo domovino; revni se prebijejo tudi s takimile »podoknicumi«. Športni vestnik Na levi: Julka Tratni-kova, članica SK Ilirija, ki je priborila na zadnji damski olimpijadi v Florenci jugoslovanski reprezentanci največ točk. Na desni; Jugoslovanska iahko-atletska reprezentanca ob priliki damske olimpijade v Florenci, v sprevodu. Udeležilo se je teh tekem U narodov, med katerimi je pridobila naša repi<6-zentanca 5. mesto. SOlcroif^k Jugoslav, /lakaroe v Ctublfanl — Vonatu poBomexma «IiK đoi>ol/ea le • privol/en/eia urođatitva