Svečanost pokladania temelinea;a kamena diš> kako više 6000° ]im]i v na.i lei)ši prazniaki obieki aei- vv" i tvv *ri • jzmerao navdušeaib redoma p\> prelepo okiačenih alicah ia CeskemU gledlSCU V Fragl. jtrgih gre/ med kteritui se vidi više 200 sto lepih baader, iz Više ko jedao leto so se že pripravljale vse mogoče stvariii med kt(?.rih,se. č,uJe m,n.°gu lepe aarodae godbe ia iz kterih za veliko preslavao narodno svečanost, ktera se je obhajalaii"st don!J° lepi slovaaski pozdravi, kterim spet odgovarja više 16. t. ai. v zlati Pragi. Iz dvaaajsterih različaih imeaitih  tlS0CD6rl navdusenih gledavcev. českib gor ia bregov so se pripeljali z veliko svečaaostjo ia z lepimi veaci okičeai kameai v Prago, ki so se položili za teaielj prveam českeam gledišča, ia po pravici zato veliki česki aarod imeauje kamea, ki se je položiljegovemaprvema gledišča, tadi teaieljai kaaiea aove dobe svoje zgodoviae. — Česki aarod, ki je aekdaj slovel po velikib juaaškib čiaih svojib možev in juaaštva svojih žea; česki aarod, ki je prebodaik vseai evropejskiai narodom v časneai spoznanju prave resaice je 16. t. m. obbajal svečaaosr, kakorane še stostolpa Praga ai videla dozdej ia ka koršne morebiti tadi tako bitro videla aebode; svečaaost, ki je v celoti prekosila vse ia ki je bila v posaaiezaib delib aeizrekljivo sijajaa ia žlabtaa, vredao velikega aarodo, ki spozaa svojo vredaost ia se v teai spozaaaju bori za aaj boljšo, naj Prevod je trajal blizo dve ari, čeravao so prvi precej bitro šli; poleg paviljoaa je tanio bivajočema Palackemu od vsakega oddelka zadoaela gromovita: nSlava", zaaiaeaje, da je ljudstvo res želelo, da ga pri tej narodai svečaaosti oa zastopa. (Dalje prihodnjič). Uapitnica slovenskega zastopuika prl česki slavnosti g. dr. Vošnjaka. Gospoda ! Naj srčaeji pozdrav sem ti priaesel, mili aarod jjčeski, od tvo.jih jažnib bratov Sloveacev. Nas dele gore ia doliae ia prebivalci tajega aaroda, ki se je v aesrečai dobi vriaol aied južae ia severao-zapadae Slovaae; toda zato zlabtaejšo stvar, za svobodo. Ko je napočil 16. t. m. mladi daa se je že začela v Pragi delavaost; vse biše so črez aoč dobile prazaičae obleke ia zdelo se je, ko da bi bil došel po aoči kak čarovaik, ki je iz aavadaih aapravil prečudae stvari. — Se ve, da so se med prelepo okiačaBiaii nahajale tudi slabo okiEČaae hiše, kakor priče, da se tudi v Pragi uahnjajo ljudje, ki se te sve- aas vodi jedaako mišleaje, zajmov isti aamea ia solidaraost Bašib čaaosti ae vesele. Iz vseb okolic je zaeela vreti skoz vrata neizmeraa aiBožiBa ljudi, med teai, ko ao posamezae baaderije, društva Mi se bojiaio za svojo bitaost, za svoj aarodai život. Sloveaci ia Čehi smo obdaai od treb straai od ptujib, aaai Beprijalelskih aarodov, samo aa jedui straai smo v dotiki n slovaiiskiaii brati. Vi Čehi ste v tem boja že slavao zmagali ia dokazali svetu, da ate a da bočete živeti; celi vaš aarod je potitičao izobražea, oživljea ia kedarkoli ga bodo klicali jegovi voditelji, bode gotovo žrtvoval aa- oltar domoviae ae le svoje premožeaje, ampak tudi svojo kri in voditelji vašega kakor jihovi čiai dosledni. Mi prava, mi airaaaio koroae naše pravo manj opravičeno, Po tem pravu mora se rešiti Barodaost naša. Naša preteklost jc ta/.aa ia žalostaa, polaa aepretrgaaega bojevaaja ia trpljcaja. Okoli aas prebivajoči narodi so aaai odtrgali kos za kosom. Med teia ko smo rai braaili Evropo Bapadov krvoločaib Turkov, v aiira so si aaši zapadai sosedje opotaagovali ia aapredovali do oraike ia blagostaBJa. Naš aarod je amiral od dae do dae, ia že so nam kopali Nemci veliki grob, da bi aas v ajem zagrebli, kakor so to že aaredili Bekterim drugiai koleaom slovauskim. Okoli izkopaaega groba so se veselili tudi aaši sosedje Italijaai ia Magyari; ali zmotili so se. Mrtvaško zvoajeaje aam nameajeno vzbudilo aas je iz spaaja ia sklicalo k aovemu življeaju. Spozaali 8mo, da aaio Slovenci, da srao betva velike lipe slovaaske ia da je aaša sveta dolžnost ohraaiti Slovaaoai od severa vhod do Jadranskega morja, po kterem sijajae ia prevažae svečanosti. Iroke ategajejo 3 ptuji narodi. Kako pa bi zaiuogli saaii bo- Slavai prebod je bil aaj bolj veličaaski del cele velikej  jevati to aejedaako borbo, ko bi aas ae krepila misel, daza oaih biš, aiiaio kterih je prebod šel, z Ijadaii celo napolnjena. Na vsakeru prostorčka, iz kterega je bilo kaj videti, so stali prostorč aagaečeai ljudje, pred bišami ia aa drugib priličaib mestib, so stali odri, ki so se v kratkeni s ljadmi aapolaili; celo lestvice so bile po hišah aaslavljeae, aa kterili stoje so ljadje pričakovali mimoidočega prehoda, tadi aa atraaah ai maajkalo gledavcev. Obaašaaje ljudstva pri tem velikeai shoda je bilo vse hvale vredao, kar 8e aaj bolj vidi iz tega, da, čeravao jc bilo skapčeao aa maleai prostora više 250.000 Ijudi se veadar ai pripetila nobena naj maajša aesreča, tudi ai bilo prevelike gaječe, po kteri bi se moglo kaj takega zgoditi; lairno ia poaosao se je obaašalo občiastvo ia je vse rado storilo, kar se aui je povedalo, kcr je bilo popolaoaia aavdušeao od svečaaosti, bil je vredjeB tako dobro, da se boljšc vrediti ni mogel, ia lepota jegovih posanteznih delov je hila tako sijajaa da ae popisati ae da. Da je bila ta aarodaa velika svečaasot res važaa za vse Slovaae, se še iz tega lahko vidi, da ao se Bje vdeležila nebrojaa društva ia skupščiae iz veeh krajev Česke ia Moravske; iz tega da so dosle maoge deputacije iz vseb dežel v kterih se slovaaaki govori. Glasi prevažae te svečaaosti pa veaelo odmevajo po celem alovaaskem svetu. Kakoje taalavai prevod vae živo gaaol, se povedati celo ae more. Ce veadar hočeš imeti mali zapopade 5jo Bjeui, si moraš misliti, da vi- aami stoje aiiljoai aašib bratov, v kterih se cd dae do dae živcje badi dub slovaaske vzajeaiaosti, preaiagovaje stare predrazsodke. Vsi, aaj govoriaio kterokoli slovaasko aarečje, spozaali aaao se kakor sorodai bratje ia čutiaio, da smo siaovi jedae matere Slave. Kteri izaied slovaaskib narodov pa je povzdigaol prvi uiogočai glas ia rekel prvi : nMi vsi saio Slovaai, vsi imamo skapae zajme toraj delajrao zajedao ia skupao; kakor je tadi aaše početje veličastao, moramo koaečao veadar zmagati. Ali aiso bili to aiaovi onega aaroda, čegar alavai daa daaes alaviaio? Ali aiso bili to Dobrovski, Haaka, Čelakovski, Šafarik, Kolar ia cela se- dajna česka inteligencija? Oeski narod je kakor Mojzes vdaril v trdo skalo in iz skale je provrel čisti vir bratovske ljubezni in vzajemnosti, ki raste in se širi k naši radosti a na strah neprijateljev naših. Prvemu vojniku slovanske ideje, česko-slovanskemu narodu in jegovim slavnira voditeljem: Slava in Živio! ,,Slov. narod."