Moram že na vsem začetku priznati s,  da KovlSevega proznega prvenca  "Ne iDog ne žival"  (založba Obzorja, l<'[aribor 1965)  nisem prebrala v dulkUp  kot  Je to pri mena utrjena navada?  pa5 pa»  da  sem z branjem precej odlašala,  precej mencala. Na najrazličnejše načine in z najrazličnejšimi izgovori  sem sa izmikala mehanizmom te nekoliko žalostne,  a nekoliko tudi banalne zgodbe^  ki pa  je obenem po vseh svojih značilnostih pravi izsek živi j en ja^  Potemtakem čisto verjetna in Čisto pogostna zadeva o  vzeta tako rekoč iz vsakdanje prakse, lep kos vsakdanjosti  pač.
S tem ne miSDiim naokoli;,   t'j„   na uglajen način povedati9  da  je Kovičeva knjige pravzaprav salva v prazno. Že to je dragoceno s,  da se je ne morem otresti ^  z omalovažujočim zamahom leve roke,  ali  se je kakorkoli že drugače znei^iti,  čeprav se povsem n e strinjam z njo, ker budi v meni misli in pomisleke,  dvome.,  osuplost in odpor ter ne nazadnje tudi živo  potrebo po pogovoru, in debatii,  željo po razjasnitvi.
Potemtakem le načenja probleme^  ki  so aktualni in pereči ^  ne toliko  zame kot človeka -/-občej,  kolikor zavoljo tega, ker ae tudi mene tikajo  samo zato,  ker sem ženska,  t„j»  hudo prizadeta pripadnica tistega  spola«  ki ni  ge povsem in povsod dosegel enakopravnostij  ki bolj ali manj nemočno bije ^ svoj tisočletni boj in ak z zobmi o v bolečinah in trpljenja ponajvečkrat,  veasi  pa tudi  lahkotno in smeje s  trga pravico do resnične - zunanje i.n notranje,  ne le navidezne - neodvia-nosti in enakopravnosti.   Skratka pravico,  da  se iz-dokaj zavisn©;.  poneka jki^-at-f-@lo na  tihem zaničevane kreature-in zbagateliziranega objek;^,   spremeni  v polnoferredno bit^e in subjekt.
l^j me  v bistTU tako zelo moti v tej  približno teden dni trajajoči  zgodbi neke namogočer,   zlsgane sli morda  celo zgubljene Ijubaani?
29
(zgodbo Je avtor - mimogrede povedano - mekoliko preobremenil 2 umestnim in neumestnim modrovanjem« Z zelo potrebnim in docela odvečnim, malodane pog.t^ošnim morali 25i ran Jem. Znamenito poglavje o lepih oblekah /na strani 125/ mi ne gre iz spomina. To malenkostno, psiholiško neutemeljeno /za Kovica kar nedopustno/ zgibljanje besed in streljanje mimo cilja. Pravcata gasilska veselica.)
No, najbrž se mi ravno to najbolj upira in zatika, da ne gre pri Koviču toliko za pravo zamišljeno zgodbo dveh ali treh enako Živih ljudi, kolikor za malce prepovršno in preerbitersko poročilo, za malce preenostransko i^J presamovo-Ijno reportažo enega edinega osebka, ki je v bistvu le vnet pristaš in tolmač samega sebe, le prepričan zagovornik in branilec svoje stvari, ki se vrh tega ~ na iialost v nepopravljivo škodo romana - s problematiko oziroma duševnostjo svojih najbliž-njihpol toliko ubada, kor se rečico s svojo lastno, ki Jo menda zavoljo majhnega pisateljskega nesporazuma ali spodrsljaja, po nepotrebnem stalno povdarja in peatuje, ter se vsak čas, po vsaki majčkeni, opazni ali neopazni, storjeni ali opuščeni gr-dobijij izključno nanjo skliciijej opira in priduša«
Pisateljev alter ego (Kovičeva agitka v prid arhitektove vizije svata in življenja je preočitnaj da bi jo mogli spregledati) dobesedno ne zmore najneznatnejšega dejanja, ne da bi obenem navezal dolgega poJasi\^valnega resoniranja.' Sleherni dogodek mvi ni ssm po sebi pomemben in nujen element5, pač pa le navadna pretveza, ki v glavnem služi njegovemu žugajoče-mu prstu za vzmet ter sproži prej komparativne kot pa asociativne miselne slapove in potllBke. Sedanjost mu je le toliko vafensj kolikor mu evoeira cairoma prikliče preteklost« Iz najbolj krvavega zdaj se glavni steber naše zgodbe zna dokaj bra-vurozno in neprizadeto odtrgati samo sato^ da nas popelje v nek hudo prizadet poprej« Danes e:u je le povod^ le iztočnica, da se ves preda in potopi v včeraj Celo Ii^Iarte ni sposoben ali vo™ Ijan sprejeti zavoljo nje same,, Ob njej. mu kvečjem aspe odmo-tati štreno čus''£V ki se mu je nenarno zamotala ob prejšnjem dekletu Mileni (katero je tudi, bog si ga vedi zakaj, brez pravega razloga ~ ztll se, i2 udobneet* ™ nedavno ne vaem le-
pem puetil na cedilu).
t-Co^'Meir^S®i6"ieki*atkž"iIuži'ža pretekst, za neogibno izhodišče prl^fijfigo^ff^^retežnb-^^^^pretekiost usmerjeni, primerjalni mani ji. Zares dragocena mu postane šele takrat, ko ... dokončno pretrga z nj8/ iS tak0''rekoč izstopi z njegovega vsakdanjega življenja in živi^-v-^ft^jism le kot svetal, neboleč, neobvezujoč spomin. Ko mu naposled''^-'po domače povedano - ni več v napotje e svojo nadležno, vsiljivo, muhavo, svojeglavo, skratka tridimenaionalno resnično-stjd^^-m^rveč mu nudi le ... dušavno lagodje in razkošje, de si jo - ko se mu zljubi ~ poljubno zaaiišlje in precej po svoje kroji» Str* 156:'"Spomnil sem se Marte kot milega daljnega spomina, ki ne boli. Bil sem miren in Marta je bila ob meni tako kot §e dolgo ne,"
Xa ..C področja mistike, harmonije sfer ter sozvočij na daljavo zdrknemo vselej šele takrat, ko ne ljubimo več ali ne Ijuvimo zares, to je, ko ne ljubimo člo^/eke iz mesa in krvi (človeka s takim in takim duhovnim,čustvenim tn morslriim profilom, s takimi in takimi fsihofižičnimi lastnostmi, navadami, razponom in razvadami), pač pe smo na vso moč zaljubljeni le v fikcijo. le v p'redstavo,da nekoga ljubimo. Zdi se nam celo, da nas to naše, ponavadi kratkotrajno sprenevedenjer ta enodnevna osvežujoča euforija docela odvezuje vsake kasnejše odgovornosti ali morebitne soodgovornosti. Počutimo se domala užaljene, opehcrjene, ko se streznemo!
Zaljubili amo se pač apet le v ljubezen, v ta čudežni, velikonočni cvet (iz družine ovijclk). ki ee nam vselej tako nepričakovano razbohoti v prsihj skoraj tTez  naSe vednosti, ter z  gibkimi vi-ticami hrepeneče hlasta po najbliSnji okolici, iščeč opore, pomoči, realiracije, razbremenitve. Ko pe sa  cvet ospe ali kako drugače ovene, tudi vitice na ,.. bližnje^^ ogrodju začno odpadati. KJE - o-pore, tratice, količka, ograji';® nismo tako rekoč več potrebni. V večje ali ma^^jše breme nem je. Sem mar jaz kriv, Se .,. ? Ko kanarček odleti sli pogine^ čemu naj nam oo ša kletke? Mirne duše jo lahko odnesemo na podstrešje, odstopimo otarinarju ali velikodušno prepuetimo kakemu ?nancU; tujcu, otroku, ki drobno oinjc ptičko ljubezni Se greje v  s-vojih nedrih, kletke pa še nimaj da b3 Jo vanjo zaprl.
Oprootij premile, zraotil sem d.'. 'CajbrS sva se zmotila oba^o Ob prvi resnaj§i težavi in preizkušnji.
;^r    'T ai9q Milena zboli, kar pa je vtem Kovičevem primeru dovolj
tehten razlog, da gre, v kolenih kar klecajoča ljubezen po vo-.^g
Marta ee žal samo z joče - ne, ne zavoljo tega, ker je ., ^ recimo trenutno z živci na psu (str. 157), torej prav posebej potrebna kančka človeške topline in obzirnostij pač pa le zato, ker yo ji baje pred nosom prodali neko želeno blago - pa gre spet, po arhitektovi plemeniti zaslugi, nek mnogo obetajoč parček narazen o
(Upam, da je Kovic le nekoliko boljši psiholog od njegovega pronicljivega, baje tudi "alieniranega" junaka, ki al je Martine solze in izpad dobesedno razlagal, irjemu bi pač zamerila tako psihološko grobost.)
Kaj pa zvemo o Henriku in ostalih sopotnikih našega le-pobesednega in lepodušnega etavbarja? Skopo pest kavarniških kvant ■" informacij.
Henrik je nekakšen tehnokratski avtomat, ki v glavnem p proizvaja uspeh in denar. Njegova desna roka in zakonska družica Marija zelo marljivo razobeša po oknih to moževo nakopičeno robo in blago ter jo svetu razkazuje z očitnim dopadenjem, ITjun zakon je brezdušna zveza, ki temelji izključno na posestno lastniških principih. (Imamo, torej smo.) Henrik si ta dvojni čir (navidezni življenski uspeh ob resničnem notranjem bankrotu) občasno zdravi z obilnim popivanjem po gostilnah ter s sa-fari-ji (divjem lovu) na ljubljanske cipe in grizete. Marija bržčas z dodatnimi nakupi in grmadenjem dobrin ter z drgnjenjem parketa in srebrnine.
O drugih prigodnih človeških figuricah ne bom rekla niti mu, ker ne kaže prelahkomiKalno fračkati besede za lutke iz krep papirja, ki pa žal ne mečejo za seboj niti samo po sebi umevne sence.
Za konec: Tudi ta Kovičeve knjiga nas v celem prepriča, da ni in noče še biti pogojev za resnični dialog med spoli in ljudmi. Le delo (pa ne vsako, Henrikove jalove napore si vzemimo za vzgled) nas moro kdaj pa kdaj odrešiti ter kolikor toliko osmisliti nesmisel našega bivanja. Gorje človeku tedaj. Gorje temu
26
9  I  L q B >i      Q  I  £ q B il      Q  I 1 q   .  1       3  I I q B :i      e  I   i  i^ :i ^ ! ;'  ' ■       '''!!!!'!!•!!!!!! S ', *  ' ! ! i ! ! ' ! ! 1 ! ' ! I ! 1 i I ! ' ! S ! i '. ! ! ! !
Ubežniku, izenancuf-1>t>guncu',-i-zobeencu■ in" samotarjTiv CTSrJe^tudi — odtujenemu človeštvu, ki zna le presunljivo vekati in rotiti: Daj, daj daj} pomagaj, odreši me - glagolov "na, le vzemi« le imej,, le računaj ne mojo pomoč, ma mojo ljubezen, solidarnost, potrpljenje, le razpola/^aj z menoj j" pa ne zna več spregati.
jolka milid
27