6 Pojem »monitoring« je opredeljen kot »periodično, standardizirano spremljanje stanja izbranih kazal- cev na izbranih vzorčnih območjih, ki nam pove, kako se spreminjajo skozi čas«. Eden najpomembnejših kazalnikov uspešnosti ohranjanja ugodnega ohranitvenega statusa ne- ke vrste na območju je spremljanje njene prisotnosti in števila osebkov pa tudi stanja njenih habitatov. Spre- mljanje mora biti dovolj pogosto, da omogoča prepoznavanje sprememb in predlaganje ukrepov za izboljša- nje stanja, »še preden je prepozno«. Trenutni sistem monitoringa živali, rastlin in habitatnih tipov v Sloveniji izhaja predvsem iz naravovarstvenih potreb na podlagi Direktive o habita- tih Evropske unije. Netopirji z 28 vrstami, zaznanimi v za- dnjih desetletjih, predstavljajo tretjino naših prostoživečih vrst sesalcev in po- membno prispevajo k pestrosti favne pri nas. Vse vrste netopirjev so zavaro- vane in mnoge so opredeljene kot viso- ko ogrožene. Varovani so tudi njihovi habitati, zato ni nenavadno, da so bili med prvimi skupinami (v letu 2006), za katere je Republika Slovenija razpisala nalogo za vzpostavitev monitoringa. Izvajalci na Centru za kartografijo favne in flore smo vedeli, da bodo potrebne intenzivne raziskave. Podatki, zbrani v okviru vzpostavitve območij Natura 2000 iz leta 2002/03, in edini dolgo- trajni monitoring izbranih prezimova- lišč na Dolenjskem, ki ga od leta 1993 izvaja Andrej Hudoklin, še zdaleč niso zadoščali za pokritost celotne Slovenije in vseh vrst netopirjev. S sodelovanjem več kot 50 terenskih pomočnikov smo tako konec leta 2007 lahko predlagali sistem monitoringa netopirjev v Slove- niji, ki se od takrat opravlja v večjem ali manjšem obsegu, kakor pač dovoljuje trenutno finančno stanje države. Da lahko zaobjamemo vse vrste neto- pirjev, je treba uporabljati tri osnovne raziskovalne metode, torej preglede zatočišč, tako prezimovališč (pretežno jame) kot kotišč (večinoma stavbe, predvsem cerkve), mreženja in popise z ultrazvočnim detektorjem. Za beleže- nje prisotnosti nekaterih redkejših ali težje zaznavnih vrst so pomembne tu- di naključne najdbe, kjer gre običajno za obvestila ljudi, ki so slučajno našli netopirje. S pregledi prezimovališč po- izkušamo spremljati 8 ciljnih vrst neto- pirjev (vključujoč tudi taksone – skupi- ne vrst, v katerih so vsebovane podobne vrste), s pregledi kotišč 12 vrst, z mre- ženjem 13 vrst in s transektnimi popi- si 11 vrst oz. taksonov netopirjev. Po zadnji reviziji (v letu 2012) je v sistem monitoringa na ozemlju celotne države tako uvrščenih 396 kotišč in 65 prezi- movališč ter določenih 20 mest mreženj in 25 transektov za popise z ultrazvoč- nim detektorjem. Nekatera mesta naj bi bila popisana vsako leto, nekatera pa na dve ali tri leta. Natančen opis metod je podan v poročilu iz leta 2011. Delo je zelo pestro, vendar zahtevno, saj včasih zahteva posebne spretnosti, kot so plezanje preko cerkvenih zvo- nov, plazenje v ozkem jamskem rovu s 15 centimetri vode ali spuščanje z vrvjo v brezna. Morda ste pomislili, da je ju- nakov za netopirski teren na višinah, v tesnih in blatnih prostorih, ob vseh (ne) mogočih urah ter seveda stalno v temi le nekaj? Presenetljivo je preko let na terenu kljub vsemu sodelovalo več kot 100 prostovoljcev. Za popisovalce pa najbolj obremenjujoči niso fizični na- pori, temveč usklajevanje terminov in različni pogovori z upravljalci stavb ali jam. Mnogokrat smo lepo sprejeti, ne- kateri se nas celo že razveselijo, nam Monitoring netopirjev v Sloveniji Besedilo: Primož Presetnik in Monika Podgorelec Pot do netopirjev je lahko izziv sam zase. (foto: Monika Podgorelec) Pri mreženju nad vodo večinoma ni toplo. (foto: Monika Podgorelec) Tisočglava skupina dolgokrilih netopirjev ( Miniopterus schreibersii) med prezimovanjem. (foto: Primož Presetnik) »Od višine se zvrti«. (foto: Kristjan Malačič) Mali netopir ( Pipistrellus pipistrellus), izjemo- ma najden v zatočišču. (foto: Primož Presetnik) 7 poočitajo, kje smo bili preteklo leto, in nam dajo še kaj za pod zob. Prav tako dobro pa pomnimo druge, na srečo red- kejše, ki nas pozdravijo manj prijazno: »A že spet vi, ko vas vidim, mi gre na bruhanje,« ali na primer: »Ali ste bolni? Najdite si pravo službo!« V teh letih smo dodobra spoznali ves razpon človeških značajev in olike. Mali, veliki in južni podkovnjak, nava- dni in dolgokrili netopir so vrste, pri katerih večinoma vstopimo v njihovo zatočišče (različne stavbe ali jame) in jih preštejemo, v primeru večjih gruč pa odrasle netopirje preštejmo kasneje s pomočjo fotografij. Le redko štejemo tudi netopirje, ko zvečer zapuščajo svo- ja zatočišča. V zadnjih letih smo zbrali že toliko podatkov, da lahko preuču- jemo populacijske trende. S kolegi iz tujine smo populacijske trende vrst z zimskih popisov netopirjev že uspeli združili v skupni t. i. »testni evropski indeks oz. pokazatelj stanja populacij netopirjev v prezimovališčih«; podobni evropski pokazatelji za ptiče in metulje že obstajajo. Upamo, da bo netopirski pokazatelj v prihodnosti vključeval še več držav in se razširil tudi na ostale metode monitoringa. Skrivnostne, večinoma gozdne vrste netopirjev, kot so na primer velikouhi, resasti in obvodni netopir ter gozdni mračnik, lahko potrjujemo praktično samo z mreženjem, vendar ta monito- ring temelji bolj na spremljanju raz- širjenosti vrste kot na natančnih po- pulacijskih trendih. Pred vhodi jam ali nad vodami tako v tanke mreže lovimo netopirje, ki jih nato po določitvi vrste, spola, razmnoževalnega stanja in nekaj meritvah hitro izpustimo. Mali, drobni in savijev netopir so pri- meri vrst, ki jih zelo redko zaznamo s prvima metodama, imajo pa značilne eholokacijske klice. Te lahko enostavno prepoznamo tudi na posnetkih, ki jih naredimo med transektnimi popisi in jih kasneje analiziramo s pomočjo raču- nalniškega programa. Posebej se posvečamo predvsem nadzo- ru zatočišč netopirjev. Na terenu zato iz- polnjujemo zelo natančne popisne liste, kjer je nujno označiti, kje v zatočišču so bili netopirji in kakšno je stanje ha- bitata, npr. (ne)zamreženost preletnih odprtin. Zato točno vemo, katere spre- membe so povzročile, da je vsako leto uničenih ali močno okrnjenih 5–10 % pregledanih stavbnih kotišč, ki so bila prej varna zatočišča netopirjev. Sveto- vanje pri odpravljanju teh vzrokov je del celostnega monitoringa netopirjev in zavzema dobršen del naših delovnih obveznosti. Z veseljem pa ugotavljamo, da se naša priporočila v zadnjih letih vsaj v omejenem obsegu uresničujejo, rezultati pa kažejo, da so bili nasveti ko- ristni, saj se netopirji počasi vračajo na nekatera prej uničena kotišča. Več o samem sistemu monitoringa ne- topirjev, o rezultatih in stanju različnih vrst lahko preberete v poročilih Monito- ring populacij zbranih ciljnih vrst neto- pirjev, ki so dostopna tudi na svetovnem spletu. Junaki, ki bi se nam želeli kdaj pridružiti na terenu, pa nam pišite. Stanje kotišč navadnega netopirja ( Myotis myotis), kot je bilo znano leta 2011. Male podkovnjakinje ( Rhinolophus hipposideros) z mladiči na podstrešju. (foto: Primož Presetnik) Velikouhi netopir ( Myotis bechsteinii) je redko videna gozdna vrsta. (foto: Monika Podgorelec) Sonogram dveh eholokacijskih klicev malega netopirja ( Pipistrellus pipistrellus). 100 khz 50 khz 0 50 100 150 200 ms