43. številka. Ljubljana, v četrtek 22. febrnvarja 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole" frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo ;pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Deželni šolski nadzornik za Spodnji Štajer, Najnovejša akcija nemških nacionalcev proti imenovanju deželnega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer nam je zopet pokazala vso nestrpnost in vladoželjnost te stranke ter je pokazala, da je s temi ljudmi izključeno vsako sporazumljenje, vsaka sprava. Stališče nemških nacionalcev je jasno kakor beli dan: oni ne priznavajo štajerskim Slovencem nikacih pravic, najmanj ravnopravnosti, nego zahtevajo zase vso oblast tudi nad Slovenci, katero proglašajo za manj vreden živelj, in na katere gledajo nekako tako, kakor stari Rimljani na podjarmljene helote. Nacionalci stoje na načelnem stališču, da so Nemci „Herrenvolk", in da jim gred<5 predpravice, drugi narodi pa da nimajo nikacih pravic. Ako se uvažuje to stališče, potem je lahko umeti, zakaj se nemški nacionalci tako silovito ustavljajo imenovanju posebnega deželnega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer. Vzrok je ta, da bi se s tako uredbo kolikor toliko zajezilo njihovo stremljenje, potisniti Štajersko slovenstvo popolnoma pod njihovo oblast, ga spraviti ob vsako veljavo in ob vsak vpliv in tako pospešiti germanizacijo. Kakor je dr. Lemisch glede Slovencev na Koroškem dejal v drž. zboru, da jih sploh ni, takisto trde tudi njegovi štajerski somišljeniki. Eksistence slovenskega naroda sicer ne morejo tajiti, taje pa, da bi ta narod imel na Štajerskem pravico do obstanka in do vsega onega, kar izvira iz teh pravic. Vsled tega nas tudi silovita gonja, ki so jo uprizorili štajerski nacionalci, ni čisto nič presenetila. Vemo, da z njihovim privoljenjem ne dobimo nikdar posebnega deželnega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer, dasi govore za tako uredbo najtehtnejši kulturni in administrativni argumenti, tako tehtni, da jih celo nam neprijazne vlade ne morejo prezreti. Deželni šolski nadzornik za Spodnji Štajer bi bil morda že davno imenovan, da se razne vlade niso bale odpora nemških nacionalcev. Ne vemo, če bo Korberjevo ministrstvo v stanu, izvršiti to potrebno reorganizacijo štajerskega šolskega nadzorništva. Odločilo se je za to zgolj iz stvarnih razlogov in če se ta reorganizacija ujema z jedno prvih slovenskih narodnopolitičnih zahtev, je to samo slučaj Saj se večkrat primeri, da dva faktorja iz različnih nagibov želita jedno in isto. Tako tudi tu. Vlada uvideva, da jeden sam nadzornik na Štajerskem ni kos svoji nalogi in zato, a nikakor ne iz kacih političnih razlogov, hoče nastaviti še druzega. Ali se je čuditi, da se pri tem ozira na okolnost, da je Spodnja Štajerska slovenska, in da hoče za ta del dežele imenovati posebnega nadzornika, ko so vendar zveze mej Spodnjo Štajersko in mej nemškim delom dežele le jako rahle in skoro samo še umetne, da je vsled različne narodnosti prebivalstva vstvarjena naravna podlaga za najprimernejšo in najpraktičnejšo razdelitev šolskega okrožja! Vlada ni hotela s tem štajerskim Slovencem nikake koncesije narediti, nego so bili zanjo merodajni jedino upravni razlogi. Slišimo, da je za to reorganizacijo šolskega nadzorstva potrebna svota že postavljena v proračun prihodnjega leta, a če vlada te nove službe ne bo sistemizirala, in če ne imenuje druzega šolskega nadzornika, se bomo za to razen nemš&iin nacionalcem morali v veliki meri zahvaliti tudi tržaški .Edinosti". Naravno je, da vlada svoje namere ni obesila na veliki zvon. .Edinost" je bila prva, ki je stvar razglasila, zdaj pa hoče odkloniti vsako odgovornost in se povrh še postavlja na stališče, da je s tem dobri stvari koristila. Nečemo jej očitati, da je imela namen škodovati. Nikakor ne. Toda opozorila je na stvar naše nasprotnike, in ti so po svojih zvezah hitro zaznali za vse podrobnosti in uprizorili omenjeno akcijo .Edinost" se opravičuje s tem, da je Sele dne 15. priobčila tisto vest, a že 16. so začeli nacionalci svojo akcijo Ti ljuba nedolžnost ! Kaj „Edinost" ne ve, da so nacionalci izborno organizirani, in da izve dr. Derschatta točno in zanesljivo vsako najmanjšo zanj zanimljivo stvarico, ki stoji v slovenskih listih? In kaj misli „Edinost", da Štajerski slovenski poslanci, štajerski slovenski časnikarji niso vedeli za to stvar? Vedeli so natančno kako in kaj, vedeli smo tudi mi prav dobro, a molčali smo dobro vedoč, da bi vsaka beseda v tej važni akciji mogla škodovati dobri stvari. Kar pa nas je v klepetavi polemiki .Edinosti" najbolj presenetilo, je načelno stališče, na katero se je postavila. „Edinost" razglaša z vso odločnostjo: rajši nič kakor Petra Končnika I Radi bi poznali tistega štajerskega Slovenca, ki bi hotel pritrditi .Edinosti". Rajše nič kakor Končnika! To je stališče, ki mora človeka naravnost ogorčiti. V tem izreku se zrcali že toliko kratko vidnost, da bi je niti pri „Edinosti" ne bili pričakovali. Štajerskim Slovencem se gre za najvažnejši princip. Vodilna ideja vsega njihovega prizadevanja je, da naj se uprava deli, da naj se za Spodnji Štajer ustvari samostojna uprava. Neštevilnokrat so že formulirali to zahtevo. Zdaj, ko jim je prišla na pomoč potreba administracije, ko se hoče storiti prvi korak k emancipaciji slovenskega šolstva, pa pride .Edinost" in pravi: rajši nič, kakor da postane nadzornik — Končnik. Ko bi obveljalo tako stališče, bi pa res daleč prišli. Recimo, da bi vlada za Spodnji štajer hotela ustanoviti namestniški oddelek, kakor ga Slovenci že davno zahtevajo. Po .Edinosti" bi morali štajerski Slovenci v tem slučaju, če bi ne bilo slovenskega kandidata, reči: rajši nič, kakor tak namestniški oddelek, čigar vodja ni Slovenec. Iz te primere se zadostno razvidi, kako — modro je stališče tržaškega lista! V prvi vrsti se gre za to, da se za Spodnji Štajer sistemizira posebna služba deželnega šolskega nadzornika, kar bi pomenilo na sebi važen korak h Končnikovemu smotru, k emancipaciji slovenskega šolstva od nemških gospodarjev. Oseba pride šele v drugi vrsti v poštev in mi odkritosrčno povemo, da bi nam bil Končnik, ki tudi ne bo večno živel, še vedno ljubši, kakor da se ta služba sploh ne ustanovi, kakor da se sploh opusti nameravana razdelitev šolskega nadzorništva in ustanovitev posebnega nadzornika za Spodnji Štajer. V kolikor smo poučeni, stoje na tem stališču tudi vsi resni slovenski politiki na Štajerskem in tudi zunaj Štajerske, saj uvideva vsakdo, da je to stališče jedino pravo. Samo .Edinost" tega ne uvideva. Rajši nič kakor Končnika! Podobna je v tem oziru človeku, ki hoče ostrige jesti, a rajši lakote mrje, kakor da bi zavžil kaj druzega! Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) VII. (Dalje.) Ta šmentana nezmotljivost! Ne boj se nikdo, da bom tukaj našteval vse verjetne in neverjetne toda zgodovinsko dokazane grehe raznih papežev, kateri bi utegnili človeku omajati ono trdno vero v papeževo nezmotljivost. Opozarjam le na papeža Aleksandra VI in njegovo lepo .familijo" in papeža Bonifacija VIII., kateri je izdal 18. list. 1302 ono zloglasno bulo „Unam sanctam". Po tej buli mora človek verovati, da je Bog dal papežem dva meča, to je najvišjo duhovsko in posvetno oblast na zemlji, da je veliki ustanovitelj naše vere učil, da .njegovo kraljestvo ni od tega sveta", to je seveda postranska stvar. Zaradi zanimivosti omenjam tudi, da je ta papež dal oglasiti prvo sveto leto 1300. Jedni govorijo, da iz pobožnosti, nekateri hudobni in lažnjivi zgodovinarji pa, da je hotel s tem privabiti množice romarjev v Rim, da bi si napolnil svoje prazne blagajne. Imeniten dokaz nezmotljivosti je tudi papež Urban V. in njegova bula: I n coena Domini (1. 1362), katera je naperjena proti krivovercem in v kateri papež prav v Kristovem smislu slovesno preklinja vse nekatolike. Ko smo že pri tej nezmotljivosti, naj povem i historico o neki drugi .nezmotljivosti", namreč o profesorski nezmotljivosti. Ravno smo se lasali z nekim profesorjem v gimnaziji radi neke slovniške oblike. Profesor nas ni mogel prepričati in mi tudi LISTEK. Prešernov spomenik. (Konec.) IV. načrt. Izdelal Jak. Žnider, akad. kipar na Dunaju. Geslo: „Ena se želja je Tebi spolnila." (Brez konkurence.) Ta osnutek je došel odboru docela razbit, zato si je težko napraviti o njem pravo sliko. Kolikor pa se more posneti iz različnih koscev, je bil načrt nekako tak: Na tanki ploski stoji mramornat podstavek bolj ozke kot dolge oblike. Na sprednji strani podstavka je napis: Fr. Pr. 1800—1849. Druge strani so prazne. Na tem podstavku je nekaka skala, na kateri sedi Prešern v izredno dolgi, malo odpeti suknji; v levici ima zvit list papirja, v desnici, dvignjeni do srede prs, pa drži venec. Glavo pokrivajo dolgi lasje. Za Prešernom stoji v narodni noši Slovenka, ki drži nad pesnikovo glavo vejico. Ob ženski raste tenkostebelno drevesce, menda lipa. Ves kip naj bi bil iz mramorja. Temu modelu, ki je došel odboru brez konkurence, se je prisodilo častno priznanje. V. načrt Izdelal Anton Bitežnik, kipar v Gorici. Geslo: Lirika. Na jako široki plošči se dviga stop-njičasto še čvetero, po dvoje in dvoje združenih plošč. Vrhu njih stoji šele pravi, okrogli podstavek, katerega pokriva cela vrsta reliefnih, v načrtu le nejasno označenih podob. Te podobe naj kažejo tek življenja — od mladosti do smrti. Na levi strani podstavka ob reliefih sedi sključeno gologlav starec dolge brade, na desni podstavka pa doji mlada ženska novorojenčka. Nad reliefom si je mislil kipar še eno ploščo iz bledorudečega mramorja. Spredaj je napis Prešern, na desni in levi strani pa lovorjeve veje z letnicama 1800 in 1849. Vrhu vsega tega pa stoji kip. Prešern stoji v jako lepi, naravni poziciji; levo nogo ima precej pred desno, roki držita napolzaprto knjigo, naslonjeno Qb život. Oblečen je zamišljeno pred se zroči pesnik v dolgo lahko suknjo, ki pušča spodnji del telesa nepokrit. Kip naj bi bil iz kararskega mramorja drage vrste, podstavek z reliefi pa iz temno-sivega kraškega kamna. Temu modelu se je prisodilo častno priznanje. VI. načrt. Izdelal Al. Prog ar, akad. kipar v Celovcu. Geslo: „Oj zlati vek zdaj muzam kranjskim pride!" Na tanki plošči stojita dve enako debeli, a primerno druga od druge ožji plošči. Na teh stoji pravi podstavek, ki se proti vrhu zožuje, ima torej obliko odrezane piramide. Ta podstavek je pokrit zopet z dvema ploskvama. Na teh stoji kip. Prešern v zapeti salonski suknji — ograjen s površnikom. V desnici drži pero, levica pa je oprta ob levi bok ter drži zvit šop papirja. Desna noga, upognjena v kolenu, stoji pred levo, ki je seveda steg njena. Na tretjo spodnjo ploščo je postavil kipar Se dve podobi. In sicer stoji ob levem oglju štirikotnega podstavka lahko opravljena ženska, ki dviga v preko ramen raz kriti roki navzgor proti pesniku lipovo vejo, levico pa ima stegnjeno nazaj in navzdol. Desna noga, v kolenu skrčena, stoji na tretji plošči, levica pa, nekoliko vpognjena, stoji na drugi plošči. Lasje ji padajo razpuščeni po hrbtu. Desna polovica deviških prs je razkrita. Vsa podoba je obrnjena proti podstavka; dvignjeni obraz gleda navzgor proti kipu. Na desni strani podstavka in sicer tudi na tretji plošči sedi druga na lahko oblečena ženska podoba. Obraz ji gleda zamišljeno proti nebu, v desnici drži knjigo, levica pa oklepa venec. Desna noga je stegnjena naprej ter je stopalo, sloneče na drugi plošči, golo, leva noga pa je skrčena nazaj. Med obema podobama so nakopičeni znaki pesništva: lira, knjiga, zavoj papirja in velika lovorova veja, ki sloni še ob podstavku. Na sprednji strani je napis: Doktor Franc Prešern 1800—1849. Kip in stranski podobi sta mišljeni iz brona, podstavek pa iz rudečega, črno pikastega češkega granitnega marmorja. VII. načrt. Izdelal Fr. Berneker, akad. kipar na Dunaju. Geslo: Mornar. Na treh ozkih, primerno vedno manj širokih ploščah leži debela plošča, na tej pa kip, ki je sestavljen iz cele vrste figur. Vendar pa je tudi tu ločiti podstavek in postranske podobe od glavnega kipa. Ob nepravilno čveterohotnem podstavku je postavil kipar najprej tele kipe: v ospredju podstavka, na katerem je napis Dr. France Preširen, in sicer na desni strani raste drevo, menda lipa; pod njo sloni do pasa gola ženska Desnico naslanja se nismo hoteli vdati. Ali naenkrat se je zgodilo nekaj, kar nam je sapo popolnoma zaprlo. Gospod profesor je stopil namreč na kateder, postavil se v pozitnro in za klical z nepopisnim ponosom, da je profesor, kadar govori v svoji stroki, .ex ka-thedra" nezmotljiv in da mu ne sme tedaj noben dijak ugovarjati. Tablean! Izgovor, da je papež le tedaj nezmotljiv, ko govori in razklada cerkvene dogme, je tudi piska v. Vsaj mene, ki se vendar štejem kristjana in katoličana, ne more prepričati, tudi ko bi me gospodarji večne teme živega cvrli in pekli celo dolgo, dolgo večnost... Toda vrnimo se zopet k Husu. Umrl je na grmadi, obsojen od papeža Janeza XXIII, o katerem je marsikateri katolik prepričan, da je bil slabši katolik ko moj ster Janez Hus. Glavni fakt, kateri je provzročil vse te žalostne dogodke, bili so papeževi odpustki, izdani v prospeh papeževe vojne proti kralju neapolitanskemu. Odpustke je dobil tisti, kateri je vstopil v papeževo vojsko ali pa pomagal z denarji. Glavne točke v buli papeža Janeza XXIII proti kralju neapolitanskemu Ladislavu in proti njegovemu rivalu protipa-pežu Gregorju XII., zoper katere je Hus tako odločno nastopil, bile so sledeče: Prvič je papež Janez XXIII. imenoval Ladislava in Gregorja bogokletnika, obsojena po božji, pravični sodbi na večno pogubljenje. Kje pa je dokaz, da ju je pogubil Bog? Papež preklinja dalje v svoji buli ne le svoje nasprotnike, ampak i njihove potomce do četrtega kolena, torej ljudi, kateri še niso rojeni. Papež vodi kristjane proti kristjanom k bratomornemu boju, kar nikakor ne odgovarja mirnemu evangeliju Kristovemu. Bula papeževa daje odpustke vsakemu brez razločka, ali so jih vredni ti, kateri so jih prejeli. O molitvah, delih usmiljenja, o propo vedo vanju, niti od maše se v buli n e govori. Le denar se tirja za — odpustke, kdor nič ne da, odpustkov ne dobi, če bi bil tudi najboljši človek na svetu. _ (Dalje prih.) V ■ Juhljuni. 22 februvarja Spravne konference. „Narodni L i s t y" poročajo, da so se spravne konference na Dunaju razšle brez uspeha. To se formalno sicer ni zgodilo, češ, zgode se večkrat stvari, ki se same razumejo, ne da bi se o njih govorilo. Le nepoznanje čeških razmer je bilo vzrok, da so se stavile na konference take nade. Na Dunaju vlada še vedno mnenje, da se gre pri narodnih bojih na Češkem le za to, ali ima ta ali oni narod večje pravice. Toda izkazalo se je, da je boj Nemcev obrnjen proti obstanku Čehov, in da je torej borba Čehov boj za eksistenco. Kjer se vojskujeta nasprotnika pod takimi zastavami, ne more biti govora o spravi. Strah pred Čehi. Še nikdar se ni v avstrijskem parlamentarizmu uresničila prislovica .Danes meni, jutri tebi" tako očividno, kakor sedaj, ob deblo, levica pa drži na levem kolenu knjigo. Noge so pokrite s tanjčico. Tudi ob levi strani ospredja raste malo drevesce. Na desni strani podstavka sedi kip, kažoč mlado žensko z otrokom v naročju (.Nezakonska mati"), na levi strani pa so tri podobe, kažoče klečečega Črtomira in klečečo Bogomilo ter med njima stoječega duhovnika, ki krsti vojaško oblečeneg t Črtomira. Na zadnji strani je takisto kip, kažoč mladeniča, ki sedi na klopi pod oknom. Zasenčuje ga drevo, nad katerim plava ščip („Luna sije"). Glavna podoba, kip Prešerna, pa kaže pesnika, sedečega na kosih razbite ladije, ki plavajo po razburkanih valovih. Prešern sedi na deski, z desnico objema kosec jambora, levico pa naslanja na koleno, držeč med prsti zvitek papirja. Ves kip si je mislil kipar iz belega mramorja, spodnje plošče pa iz temnega kamna. Jury je prisodila temu genialnemu, poetično projektovanemu modelu častno priznanje. Tako smo opisali vseh sedem modelov spomenika Prešerna, ki naj bi se dvigal vsaj tekom dveh let v našem duševnem središču! Nemo. ko se trudijo vlada, in nekdanje nemške obstrukcionistične stranke1 i vsetnf, lepimi in grdimi sredstvi, da bi preprosili ali pa zastrašili Čehe, da ne začno obstrukcije. Tisti Nemci, ki so skoraj dve leti dolgo onemogočali vsako parlamentarno delovanje, ki so vrgli celo serijo ministrov s svojo neizprosno, z ničemer utemeljeno obstruk-cijo, tisti Nemci se danes boje, da bodo Čehi ustavili delovanje parlamenta, ker se jim vlada ne upa dati onega, kar so že imeli: notranji uradni jezik. Vlada jim grozi z absolutizmom, z razpustom drž. zbora, z izoliranjem na desnici, a Čehi vstrajajo pri tem, da se jim vrnejo stare pravice, ki so se jim vzele vsled ropotanja nemških obstrukcionistov. Koerber pošilja na Čehe razne parlamentarce, da bi jih pomirili in v seji, katero so imeli češki poslanci pod njegovim predsedstvom jim je baje celo obljubil, da predloži vlada tekom prihodnjega tedna načrt jezikovnega zakona, med katerim bo tudi zakonski načrt, ki se tiče notranjega češkega uradnega jezika. Ta načrt bode baje Čehom omogočil odpovedati se obstrukciji. No, Nemci nočejo glede notranjega uradnega jezika prav nič odnehati in nemščina kot splošni uradni jezik je geslo ne le radikalcev, nego tudi zmernih levičarjev. Kako se izreže iz te zadrege Koerber, ni jasno nikomur. Francoski škofje — puntarji. .Gaulois" poroča, da se vrše med francosko vlado in Vatikanom dogovori, kako naj bi se kaznovali nekateri škofje, ki so nastopili proti vladi kot puntarji in žaljivci Waldecka Rousseaua. Odstavljena bodeta nadškof v Aixu in škof v Vale n c i. Kardinal nadškof pariški, R i c h a r d pa se bode moral sam odpovedati svojemu dostojanstvu Papež sam bode pozval Ri charda, naj demisionira. To se zgodi. Odločno nastopanje sedanje francoske vlade proti brezprimerno predrznim in mogočnim generalom francoskih klerikalcev, ki terorizirajo že vse javno mnenje ter se vtikajo v politiko, v armado in v vso javnost, to energično nastopanje proti klerikalnim ru-varjem in hujskačem, spletkarjem odobrava ves svet, kar ga ni v kuti Tudi za Avstrijo bi bil potreben kak Waldeck-Rousseau ! Vojna v Južni Afriki. Da je položaj generala Cronjea, ki ima le 8000 mož, res težaven, in da lord Kit-chener in general Kelly Kenny res hudo pritiskata za umikajočimi se Buri, dokazuje sklep burskega vojnega sveta, da se opusti obleganje Ladvsmitha. Večji del Joubertove armade zapusti Natal ter pohiti generalu Cronjeu na pomoč. Le majhni oddelki Burov bodo zasedli močne utrdbe na Zmajevih gorah, katerih Angleži baje nikakor ne morejo prekoračiti, ker so tiste utrdbe nepremagljive. Združene armade Cronjea in Jou-berta se postavijo po robu Robertsu na te-rainu, ki za Bure nikakor ni ugoden. Dežela Oranje je namreč večinoma planota, in zato je možno, da se bodo Buri še nadalje umikali, dokler ne pridejo do ugodnih goratih pozicij. .Daily Mail" sam piše, da čim dalje se bodo umikali Buri, tembolj bode naraščalo njih število, a tem bolj se bode manjšala armada Robertsova. Poziv tega maršala na Bure v Oranje, naj zapuste Trans-vaalce, so zavrnili Oranjčani z ogorčenostjo, češ, da hočejo s Transvaalci zmagati ali pasti. Tudi burski general Delaray hiti iz smeri Kolesberga Cronjeu na pomoč, tako da bode v kratkem zbrana pred Bloemfon-teinom velika vojska Burov. Da bi bil Cronje obdan od vseh strani od Angležev, in da je njegov položaj toli obupen, da se bodo morali Buri svojim sovražnikom podati na milost in nemilost, tega ne verjamejo niti angleški listi, ker je res nemožno, da bi se dal Cronje tako nerodno ujeti. Sicer pa doslej še ni nobenega poročila, da bi bil Buller iznova prekoračil reko Tugelo. Angleži so se pač polastili mesta Kolensa na desni strani te reke, ali na oni strani stoje" še močni oddelki Burov, ki bodo prehod Angležev pač še nekaj časa oteževali. Lady-smith še ni svoboden. Dopisi. — iz Kamnika, 21. februvarja. (Ob 421etnem rojstnem dnevu slovenskega skladatelja goap. Viktorja Parme!) Včeraj, dne 20. svečana 1900 je minulo 42 let, kar se je porodil naš dični operni skladatelj, ustanovitelj in vodja kamniškega salonskega orkestra, g. Viktor Parma! Ob tej lepi priliki so mu napravili člani orkestra v gostilni .pri Sokolu" izvanreden, krasen časten večer. Lepa, v zlatu lesketajoča se lira, ovenčana z lovorjem, je dičila vhod v sobo. Ob liri visel je bel trak z zlatimi črkami: .Živel naš Parma!" Po banketu, katerega so se udeležili do malega vsi tukajšnji uradniki, narodni učitelji, vsi člani salonskega orkestra, veliko meščanov, trgovcev, pevsko društvo .Lira", odbor čitalnice in dr., spregovoril je gospod komisar A. Klein ter v jedrnatih besedah povedal, kaj je slavljenec za naš Kamnik, kaj za naš narod. On je isti, ki vodi, in ki je ustanovil naš orkester, s ka-koršnim se nobeno slovenskih mest, niti Ljubljana, ne more ponašati in zato naj velja Kamnik kot vzor in čast slovenske godbe. Povedal je. kako fino, mojstrsko in vabljivo zna postopati naš Parma kot voditelj tega orkestra, kako da so ma vdani vsi člani z dušo in telesom od prvega do zadnjega — zato ohrani ga nam naj Bog še dolgo vrsto let v našej sredini in naj bo prepričan — če tudi kdaj usoda nanese, da nas zapusti, da bo ostal še vedno v duhu mej nami. Na to mu je gospod govornik vročil krasno izdelano adreso, katero, je slikal naš domači umetnik akade-mični slikar g. Anton Koželj. Ta umotvor razstavil se bode tudi v Ljubljani. Tekst se glasi: Prezasluženemu ustanovitelju in vodji kamniškega salonskega orkestra visokočislanemu skladatelju gospodu Viktorju Parmi poklonili hvaležno udani člani orkestra ob 42. rojstnem dnevu. V Kamniku, dne 20. februvarja 1900. Na to slede podpisi vseh sodelujočih članov orkestra. Na to se je gospod slavljenec s toplimi besedami zahvalil in rekel, da tako radostnega trenotka, tako iznenadljivega veselja še ni doživel — zahvalil se je vsem članom orkestra, g. komisarju Kleinu in aranžerju lepega večera, našemu blagemu g. Niku Sadnikerju. Govorilo se je še veliko lepih, zlatih in resničnih besed — katere so bile vse namenjene jubilantu g. Parmu. Gosp. H. Rebolj je lepo orisal našega muzika kot prvaka naše slovenske glasbe in opere. .Takrat" dejal je govornik .ko so veliki slavnostni lepaki naznanjali .Grofa Urha Celjskega", bral in slišal sem prvič ime Parma, takrat spoznal sem ga tudi kot človeka — ker čestokrat je bil poklican na oder. S tem svojim delom si je pridobil naš Parma toliko priznanja in toliko zaslužene pohvale — kajti krasna opera je naredila sijajen vtis, in soglasno priznala našega Parma umetnikom. Dolgo ni počival takrat Parma, ampak kmalu na to se je pela njegova prekrasna in privlačna „Ksenija". V to opero je vlil skladatelj svojo dušo, vlil samega sebe. Komu ne se -gajo oni lepi akordi v .Intermezzu" v dno srca, komu ne poleti duša v višino, komu ni plavalo takrat srce v radosti ter hitelo nalik lahnim akordom gori v srečno višino ? Kdo ni vskliknil — ah, ka ko lepo, kako krasno! .Ksenija" sama nam pove, kdo in kaj je Parma. Poleg tega bisera je podal nam Parma tudi ono .Staro pesem", katera se je tako bliskoma priljubila na šemu občinstvu. — Kot narodni pevec — pokazal se je današnji slavljenec v .Mladih vojakih", katere že danes peva cela Ljubljana, pozna vsako slovensko srce. Ta umotvor je vzet naravnost narodu iz duše in zato se mu je tako naglo uglobil v srce; gotovo je Parma veliko pripomogel k tako lepo uspelim .Rokovnjačem". Tacih mož gospoda", je rekel govornik dalje, .tacih mož kot je naš Parma, žalibog nam manjka. Prepričani smo, da nas g. Parma gotovo v kratkem zopet obogati z novim delom ter tako gotovo pomore do onih lepih Prešernovih besed: .Vremena Kranjcem bodo se zjasnila — jim zvezde lepše kot nekdaj sijale". Ostali smo do ranega jutra skupaj in vse je navdajala želja: Bog živi našo diko, ohrani nam prvaka naše opere vedno tako čilega, zdravega in veselega kakor je danes in daj mu dočakati še nebroj let v prid hvaležnega mu naroda! Iz Fužin pri Ljubljani, 20. februvarja. Tudi naS most čez Ljubljanico je vreden, da se ga spomnimo. Dobro je bilo, da so se spomnili slabih cest skozi Moste in iz Vevč v Zalog, ker so te ceste res potrebne popravila. Še bolj kot te ceste pa je po- treben popravila naš most. Možje, ki imajo pri tem odločilno besedo, pripravljajo se k temu že kakih pet let, a o novem mostu ni ne duha ne sluha. Če gremo čez most, zapazimo na sredi tablico z napisom, da se ne sme več nakladati kot 30 centov ali 1600 kg. Menim, da na celi Kranjski ni nobenega mostu, pri katerem bi bilo določeno koliko se sme čez peljati. Ker stoji na desnem bregu tovarna, ki pošlje vsak dan čez most v Zalog na postajo več voz blaga, umestno bi bilo, da bi se tudi ta nekoliko pobrigala za napravo novega mostu. A žalibog ta ne stori nobenega potrebnega koraka, ker se bržkone boji, da bo morala tudi ona prispevati k zgradbi mostu. Ne mene" se za tablico sredi mostu, nalagajo tovarniški vozniki dostikrat 2000—3000 kg, ne oziraje se na to, da pri tem trpi živina in — ubogi most Vozniki imajo pri tem počenjanju seveda le dobiček, zakaj če več naloži, več zasluži Orožniki pa tudi v tej zadevi niso strogi, ker privoščijo ljudstvu zaslužek, druzega nadzorstva pa ni. Rečeno je bilo, da bode letos most nov, ali vsaj popravljen, a kakor se čuje, iz te moke ne bode še tako kmalu kruha Reč je zopet za jedno leto zaspala. Da je most v resnici potreben, priznavajo posebno vozniki, ki se ne upajo iti z vozom v jedni smeri; vedno gredo spredaj ali zadaj, boje se, da bi se most pod težo voza ne vdrl. Najbolj žalostno pa je, da se — kakor že prej povedano — tovarna barvnega lesa popolnoma nič ne pobriga za to stvar, dasi ga tudi ona največ rabi. Kakor znano nese tovarna prav lepe dobičke; lahko bi tedaj podpirala zgradbo novega mostu. Slavni cestni odbor poznamo kot jako delaven, čudimo se le, da v tej zadevi ne stori potrebnih korakov. Upamo pa, da bode taisti vzel te vrstice blagohotno na znanje in ustregel naši prošnji, saj vsak pameten človek lahko spozna, da je opravičena. Tovarno pa spomnimo na resnico, da je „Gerbholz" težji kot čereslo! Nepokorni Janez. Iz Zagorja pri Št. Petru, 19 februvarja. V petek, dne 16. svečana, ob 6. uri zvečer je na cesti pred svojim domom na tla padel 801etni starček Janez Bile, cerkovnik (z zaslužno svetinjo) v Zagorju pri Št. Petru in zadet od kapi na mestu umrl. Doživel je rajnik visoko starost 80 let in v ponedeljek 19. t. m. obhajal bi bil svojo zlato poroko; toda usoda mu ni dala uča-kati tega trenotka, ki se ga je sam po otroško veselil. — Bil je obče čislan mož in oče ranjkega odvetniškega koncipijenta Antona Bilca, ki je gotovo še v dobrem spominu marsikomu iz mlajše sedanje generacije. Pokopali so ga v nedeljo dne 18. t. m. Naj v miru počiva! Dnevne vesti. V Ljubljani, 22 februvarja. — Nekoliko besed tržaški „Edinosti". Včerajšnja .Edinost" nas spominja na „Interesantes Blatt". Vtem listu se nahajajo časih podobe nesreč, ki se nikdar primerile niso, v sinočni .Edinosti" pa se nahaja telegram, ki je zelo podoben takim nesrečam. Neki brezimen „Štajerec" telegrafira „Edinosti" z Dunaja, da bolje nič, kakor če bi Končnik postal šolski nadzornik, in izreka „Edinosti" hvaležnost vseh štajerski Slovencev, da je to zadevo izble-betala. Poznamo ta „furtelj". V meritornem oziru smo to stališče, ki je .Edinost" tudi v uredniškem delu zastopa na drugem mestu pojasnili, tu hočemo samo pripomniti, da nas ta „Štajerec' živo spominja na tistega Italijana, ki je pred kratkim ,,Edinost' proglasil za najboljši list, in ki ima toliko časa in denarja, da si jo da vsak dan preložiti Dozdaj smo mislili, da so taki bajni princi samo Tržačani. Zdaj pa nam hoče „Edinost" natveziti, da ima v svoji zalogi tudi tacega Štajerca. Morda jej kdo verjame, mi pri najboljši volji ne moremo. — V tej svoji polemiki se je „Edinost" mej drugim povspela tudi do jako duhovite primere. Na to si lahko vzame patent. „Edinost" modruje namreč z nje lastno globokoumnostjo, kaj bi rekli, ako bi bil ministrom za Jugoslovane imenovan baron Schwegel, in stavlja to v isto vrsto z imenovanjem posebnega šolskega nadzornika za Sp. Štajer. Namen te primere je sicer prozoren kakor steklo, a pametna zato vendar ni, nego šepa na obeh nogah. Sicer pa se tržaški list jako moti ako meni, da bo kaj dosegel, če bo po fa- rovSki navadi straSil z baronom Schweg 1 lom. S tem ne bo nič opravil. Naj torej le slika barona Schwegla na steno kolikor ga veseli, a da pa bo že enkrat kaj premembe, svetujemo „Edinosti", naj n. pr. pove, da ima baron Schwegel v peti več razuma kakor „Edinost" v glavi. Tako bodo vsaj čitatelji „Edinosti" zvedeli, kakšen je v duševnem oziru ta preklicani baron Schwe-gel. Končno moramo prav odločno prositi, da nam „Edinost" pojasni, kdaj smo mi kaj pokvarili glede celjskega gimnazijskega vprašanja. Mi se absolutno ničesar ne spominjamo, pač pa vidimo, da se ta zadeva približuje taki rešitvi, za kakršno smo se vedno zavzemali. — Ljubljanskim mesarjem v pouk. Na zadnjem shodu konservativnega obrtnega društva je o nameravani napravi mesarskega konsuma govoril Kregar. Dejal je: „V sedanjem spornem vprašanju pogrešamo jednotne akcije mesarjev. Bukvovezi so se zgenili takoj, ko se je hotela v prisilni delavnici ustanoviti knjigoveznica, in danes je ni." Mislil si je pa Kregar še več. Mislil je reči še: „Ravno tako so se zgenili bukvovezi, ko so Čuli o ustanovitvi katoliške bukvoveznice, žal, da v tem oziru ne morem reči, da je danes ni; danes je ta bukvoveznica, in vsa jednotna akcija proti katoliškemu kapitalu ni pomagala nič." To je Kregar mislil. Ker se on ni upal te svoje misli na glas povedati, smo jih pa mi natisnili, da se ne pozabijo. — Že zopet eden. Ko je kaplan Martin Škerjanec pred par leti zapustil ljubljanski lemenat, bil je še ponižna, skromna in tiha duša. Sedaj, ko kaplanuje v Zagorju, se je pa že prelevil v prav srboritega petelina. Prišel je ta služabnik božji v sicer mirno Zagorje kot apostel sovraštva in prepira. — Zategadelj se ga tudi že vse ogiblje. Sedaj je osredotočil svoje žalostno delovanje na zabavljamo in psovanje na leci. — Tako sramotilno prepoved imel je 28. januvarja t. 1. Tedaj hotel se je znesti nad onimi voditelji socialno-demokratične stranke v Zagorju, kateri so se dne 21. januvarja t. 1. povodom mirovnih razprav v Celju kot zaupniki delavcev zadovoljili z zboljšanjem plače za 5% iQ še nekaterimi < rugimi manjšimi koncesijami, in da bodo delavcem za seiiij odsvetovali štrajk. — Že dan preje izšel je v nekem zakotnem ljubljanskem lističu pamflet pod naslovom: „Rudarji trboveljske pre-mogarske družbe", v katerem se zaupnikom delavcev očita, da zlorabljajo ljudstvo, da ga vodijo za nos, ter da izdajajo delavce. Drugi dan, v nedeljo, dne 28. januvarja 1.1. je pa kaplan Škerjanec z lece tako-le govoril: „ Sedaj Vam pa moram še nekaj povedati. Gospod župnik so hoteli upeljati sveto družino, o čemur se je pa nekdo izrazil, da je to zopet farška sleparija. Delavcem se je tudi obetalo od sleparjev: „1 gld. 50 kr. morajo dati, če ne bode štrajk". Ko pa so prišli iz Celja, prinesli so komaj 5%. To je sleparija, in taisti, ki so šli v Celje, so sleparji, imen ne bodem imenoval; pa še enkrat ponovim, da so sleparji." Radi tega obrekovanja imel se je kaplan Škerjanec dne 21. t. m. zagovarjati pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji. — Hotel se je sprva popolnoma po tuhniti, pa ni nič pomagalo. Končno je moral vendar le pripoznati, da je rabil na leci besedo „sleparji in sleparija", pri« stavil je pa v svoje opravičenje, da smatra za nedoslednost, ako se delavcem obeta povišanje plače na 1 gld. 50 kr. na dan, pa se končno zadovolji s 5% priboljškom. To nedoslednost imenoval je kaplan Škerjanec — sleparijo. Zaslišane so bile potem štiri priče, katere so soglasno pod prisego potrdile, da je obtoženi kaplan opetovano rabil na leci inkriminovane psovke ter obrekoval tožitelje. — Jedna priča je na posebno vpra sanje zastopnika tožitelje v, g. dr. Teka v-čiča še pristavila, da je gospod kaplan preteklo nedeljo skušal raz prižnice vplivati na priče, ki so bile k sodišču vabljene. — Propovedoval je namreč, da dohajajo v cerkev taki, ki božjo besedo v dobrem smislu tolmačijo, pa tudi taki, ki Kristusove besede zavijajo in slabo tolmačijo, samo da morejo besedo božjo zaničevati in pohujšanje delati . . . Gorje takim poslušalcem!! Koncem je pozval vernike, da naj po maši še nekoliko časa v cerkvi ostanejo, ker ima še nekaj posebnega povedati. Nekaj jih je res po maši v cerkvi ostalo in le-te je potem kaplan v talarju poživljal, naj se oglasijo zanj kot priče, češ, da je pri sod-niji po nedolžnem tožen. Oglasil se je sicer neki pijanček, toda kaplan niti tega ni navedel za pričo. Ker se mu je poskus, dobiti zase priče izjalovil, in ker so zaslišane priče obtožbo v celem obsegu potrdile, obsodil je sodnik kaplana Škerjanca zaradi obrekovanja na leci po § 488. kaz. zak. na globo dvesto kron, eventuvalno na dvanajst dnij zapora in v povračilo pravdnih stroškov. — In tako je zopet sodnijsko pribito, da se je leca oskrunjevela s častikrajo. — Ne prvi, — a žal, — tndi ne zadnji slučaj! — Klerikalna vsiljivost. Kako vsiljujejo klerikalci svoje časopise, kaže sledeči pripetljaj: V prvi številki „Narodnoga Gospodarja" je bilo naznanjeno, naj vsak, kdor je list prejel, taistega obdrži, zakaj le onemu, ki bo plačal naročnino, se bo poslala druga številka. Nekateri gostilničarji v ljubljanski okolici so prejeli prvo številko dotičnega lista. Poslali je niso nazaj, a prejeli so vzlic temu še 2. in 3. številko, da si gospoda pri .Narodnem Gospodarju" dobro ve, da se gostilničar ne more in ne sme strinjati z njihovimi načeli. Večina je seveda ta slabi listič vrnila. Na ljubljansko pošto so ga došle cele skladovnice nazaj. — Odbor „Narodne čitalnice" v Ljubljani vabi k zaključnemu venčku, ki se vrši dne 25. februvarja 1900 v veliki dvorani .Narodnega doma". Začetek ob osmi uri. — Maskarada Sokolova. Naprošeni smo prijaviti: Opetovano opozarjamo, naj se vsakdo, ki bi vabila ne bil dobil, pa bi rad posetil maskarado, javi pri društvenem odboru ali pa tudi pri gosp. Šešarku Vabilo se mu takoj pošlje. Morda se v istini komu ni vabilo poslalo, ki ima pravico do istega, toda to zgodilo se je zgolj pomotoma, rekši zaradi tega, ker marsikdo letos v Ljubljano došlih ni vpisan še v vabilnem imeniku. Vsak dotičnik naj torej oprosti, na oglas gotovo prejme vabilo. Pripomniti je, da pri tako ogromnem številu razposlanih vabil pomota nikakor ne more biti izključena. Odbor. — Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v soboto, dne 24 t. m. v mali čital tStta dvorani plesni venček, s katerim se zaključi letošnja plesna šola omenjenega društva. Vsi p. n. podporni in izvršujoči Člani, kakor tudi vsi prijatelji društva vabijo se najuljudnejše k temu plesnemu venčku. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vstop je vsakemu dovoljen. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono. Garde-dame proste. — Iz Borovnice se nam poroča: Tudi pri nas smo imeli dne 20. t. m., kakor vi v Ljubljani, pravo aprilovo vreme. Solnce, dež, sodra, vse se je vrstilo drug za drugim, a okolo poludneva jelo se je bliskati, grometi in treskati, da je bilo groza. Kmalu, ko se je zvedrilo, zvedeli smo, da je v bližnji vasi Breg treščilo v hlev g. Antona Kobija in mu ubilo tri vole. Tudi pastirja je baje nekaj osmodilo, a ne do škode. Ker je dotični hlev sredi vasi, je le sreča, da strela ni unela, ker drugače bi bila v nevarnosti cela precej obsežna vas. — Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov v Trstu priredi v gledališču .Armonia" v nedeljo 25. februvarja 1900 ob 10. uri zvečer na korist telovadnemu društvu .Tržaški Sokol" sijajno maskarado. — Prenočišče v „Zvezdi". Mestna policija je zasačila danes ponoči v paviljonu v „Zvezdi" tri nadebudne mladeniče, ki so tamkaj prenočevali. Rekli so, da so se bili malo dlje časa zamudili izven hiše, da pa niso hoteli domačih buditi in klicati in so šli raje v paviljon spat. Načelnik te ponočne družbe je bil policiji neki že znani Alojzij Vanino. — Šupo podrla je predvčerajšnjim nevihta Petru Škafarju v Črni vasi. Sploh je razsajala po barju huda nevihta in je več streh razkrila. — S tira skočil je včeraj na južnem kolodvoru mej prevažanjem eden vagon tovornega vlaka. — Aretovanje. Prav dobro sta si jo bila izmislila France Poljancc, 22 let star kmetski fant s Krke v litijskem okraju in njegov oče, pa sta vender obsedela mestni policiji. France Poljane je hotel v Ameriko, pa je moral iti še na nabor in torej ni dobil potnega lista. Študiral je, kako bi jo izpeljal, da bi doma žandarmerija ničesar ne izvedela, in da bi ga v Ljubljani ne ustavili policaji. Oče je bil poslal svojega 141etnega sina v Vižmarje se učit kroja-štva in temu je poslal potem denar in kovčeg za sina Franceta. Danes zjutraj sta prišla sin France in njegov oče v Ljubljano. In res je imel sina takoj pol.cijski nadstražnik Keržan v rokah, pa ga tudi ni več izpustil. V prvem strahu je rekel France, da je Tone Hribar iz Bukovja, potem pa, ko se je dobil pri njem poštni recepis z naslovom na mestno hranilnico in se mu je reklo, da ga bode to izdalo, je povedal pravo ime, katero je bil popred v strahu pozabil in je še dostavil, da gre k bratu Jožetu v Vižmarje na obisk. Policija je poslala takoj svojega biciklista v Vižmarje poizvedovati, kar je imelo uspeh, da se je dognala resnica, da je France Poljane ter jo hotel popihati v Ameriko, kar je slednjič tudi sam priznal in še povedal svojemu očetu, kateri ni nič vedel, da hoče sin se podati v Ameriko, dasiravno je on sam imel pri sebi naslove v Ameriki biva-jočih oseb iz svojega kraja. — Konja z vozom vred ukradena. V Kočnem pri Sevnici je danes ponoči okoli 18 let star fant ukradel eno belo kobilo in črnega konja in kočijo v vrednosti 200 gld. in se odpeljal na Kranjsko. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 11. do 17. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 24 (=35 640/oo), mrtvorojenec 1, umrlih 31 (= 46*03 %0), mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 5, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 24. Mej njimi je bilo tujcev 10 (=32 2%), iz zavodov 27 (=54-8 °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarla-tico 1, za dušljivim kašljem 3, za vratico 3, za ušenom 2, za varicello 1 oseba. * Čudak. V Belemgradu je umrl te dni 801etni nadporočnik v p. Milije Nikolić, ki je zapustil 150 000 fr. beligrajski sirot nišnici. Pokojnik si je to premoženje prihranil s tem, da je porabil na dan le 1 2 fr. (24 kr.). Svojo obleko si je krpal sam. Dvajset let je nosil neprestano isto bluzo in čepico. Bluza je bila radi večnega krpanja sestavljena iz samih krp. V testamentu je izrekel željo, da naj ga pokopljejo v navadni leseni rakvi in v stari uniformi. * Ponesrečen stražnik. Na železniškem mostu poleg Stadlaua na Nižjem Avstrijskem so našli kose človeškega telesa. Ponesrečenec je bil stražnik mostu Samuel Schak, katerega je, ko se je izognil vlaku, zgrabil stroj druzega vlaka ter ga razsekal na drobne kose, ki so ležali po progi 60 m daleč okoli. * Velik požar. V Parizu je zgorel te dni zelo priljubljeni cafe ehantant „Trianon". Škode je več stotisoč frankov. Znanemu izpreminjevalnemu umetniku Fregoliju, ki je dajal ondi svoje predstave, je zgorel večji del gardarobe in rekvizitov ter ima baje" samo on nad 70 000 frankov škode. * „Teta" Joubert, žena vojskovodje Burov, spremlja svojega soproga neprestano, na vsa bojišča. Sami Angleži priznavajo njeno junaštvo. Z orožjem zna ravnati kakor najboljši vojak. Njen glavni posel pa je, da skrbi med vojno za telesne ugodnosti svojega moža, kateremu kuha, pospravlja Šotor, šiva obleko ter mu prinaša v boj kaj okrepčila. Večkrat jo je videti, kako sedi pred šotorom in lupi krompir. Kadar ima čas, pa neguje ranjence. Književnost. — „Glas", ujedinjene Hrvatske, srpske i slovenačke omladine. Za književnost. Politička i socijalna pitanja. Vsebina 4. in 5. številke: Narod i glad. A. Schaffle: Jedro socializma. J. B. Naše štedionice. Dragan Turk: K pitanju hrvatsko-slavonskoga malo posjeda. Eimondo de Amicis: Djak i socijalno pitanje. Dopisi. Književnost. Bilješke. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. februvarja, Današnja seja poslanske zbornice je imela navadni formalni značaj. Lože in galerije so bile polne, poslancev pa je mnogo izostalo. Seja se je otvorila ob polu 12. uri. Po naznanilu o premembi v ministrstvu je ministrski predsednik Korber v prostem govoru razvil svoj program. Povdarjaje, da sedanja vlada ni strankarska, se je bavil s češkim vprašanjem in s spravnimi konferencami ter naznanil, da o spravnih materijah predloži zbornici posebne načrte. Politična izvajanja je zaključil z zagotovilom, da bo varoval ravnopravnost, potem pa razvijal obsežen gospodarski program, ki je bil prav živahno pozdravljen. Naznanil je zgradbo raznih železnic, mej drugimi zgradbo druge zveze s Trstom, in sicer čez Ture, zakon o pospeševanju industrije, delniški zakon, zakon o prisilnem zavarovanju poslopij in o obligatornem zavarovanju zasebnih uradnikov za starost in invaliditeto. Napovedal je tudi, da se v prihodnjem zasedanju predloži deželnim zborom načrt za saniranje deželnih financ. Končno je prosil, naj se narodnostni boji omeje vsaj toliko, da ne bodo trpeli kulturni in gospodarski interesi. En gel je predlagal, naj se v prihodnji seji o vladni izjavi otvori debata. Gross, Kai-ser in Daszvnski so se izrekli proti temu. Javvorski je predlagal, naj se sploh v jedni prihodnjih sej otvori ta debata. Ta posredovalni predlog je bil sprejet. Nemci so protestovali, češ, da je bila večina proti temu predlogu. Engel je potem zahteval, naj pridejo nujni predlogi na vrsto, a Fuchs je izjavil, da se bo najprej razpravljalo orekrutnem zakonu. V razpravi o tem je socialni demokrat S c h r a m -mel ostro govoril o vojni upravi in o obsodbi kvjevskih čeških reservistov. Ko je govoril še Roser, se je razprava pretrgala in je prišel na vrsto predlog opremogarskem štrajku. Govoril je dr. Verkauf: Nemški nacio-nalci so podali predlog, naj se obtoži Wittkovo ministrstvo. Na neko vprašanje Wolfa je Fuchs izjavil, da imajo spravne konference po-vse privaten značaj. Dunaj 22. februvarja. Za vse pro-jektovane železnice zahteva vlada kredita 344 milij. kron. Druga železniška zveza s Trstom bo veljala 182 milijonov kron. Ta zveza bo sestavljena iz železnice čez Ture (dolgost 77 km. troški 60 milijon kron), železnice čez Karavanke (70km stroški 44 milijonov kron), železnica skozi Bohinj (31 km, stroškov 60 milijonov kron) in končno iz železnice do Trsta (53 km, 18 milijonov kron). Proga bo tekla od Tur do Celovca od tod pa čez Beljak, Jesenice, Bled, Bohinj, Sv. Lucijo v Gorico in mimo Opčin do Sv. Andreja v Trstu. Dunaj 22. februvarja. Hochenbur-ger, Hofman VVellenhof in Koller so bili danes opoludne pri Hartlu intervenirat glede imenovanja posebnega deželnega šolskega nadzornika za Spodnji Štajer. Hartel je rekel, da se ne namerava niti kacega slovenskega, niti kacega nemškega nadzornika imenovati. Bruselj 22. februvarja. Trans-vaalski poslanik naznanja, da je general Cronje v družbi z Luko Maverjem in Burgherjem porazilRobertsovo armado. Angleži so izgubili 1000 mož, mej njimi 42 častnikov. Bruselj 22. februvarja. Transvaal-sko poslaništvo sodi, da so Buri že zapustili Natal. Pravi pa, da bo vojna trajala še dolgo, da se bo prav za prav šele zdaj začela, da pa se bodo Buri bojevali, dokler bodo imeli še kako patrono. Bruselj 22. februvarja. Transvaal-ski poslanik razglaša, da so Angleži v zadnjih bojih pri Ladvsmithu silno trpeli. Samo 5. ulanski polk je izgubil 600 mož. Berolin 22. februvarja. Tukajšnji listi potrjujejo vest, da je Cronje Ro-bertsa premagal. London 22. februvarja. Reuterjev biro razglaša, da vojno ministrstvo še ni dobilo nikacega obvestila, da so Buri opustili obleganje Ladvsmitha. London 22. februvarja. V bojih pri Jakobsdalu sta bila ranjena dva angleška generala, Macdonald težko, Knox pa lahko. Poslanog V Stev. 39. cenjenega Vašega lista iz liva nekdo zaradi novomeškega vodovoda v polni meri svoj žolč po meni, iz kakšnega vzroka, to mi ni znano. Kar se moje osebe tiče, in kolikor sem kot župan v zvezi z vodovodom, je stvar sledeča: Ces. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu je razsodbo o vodovodu razposlalo vsem interesentom dne 26. januvarja t. 1., ob jednem pa ukazala občini, da se pri cerkvah razglasi vsebina dotične razsodbe, seveda s pristavkom. da ima vsak vdele ženec pravico pritožbe tekom 14 dnij. Dne 3. februvarja prišlo je vsled navedenega oklica 30 posestnikov, večinoma iz podgraj-ske fare, k meni in k c. kr. okrajnemu glavarstvu, — bili so vsi zelo razburjeni — ter zahtevali, da se napravi pri županstvu »prizivtt proti razsodbi. Ni mi znano, so Ii prišli vsled kakšnega vpliva ali pa iz lastnega nagiba; storil sem pa kot župan svojo dolžnost in jim prigovarjal, da naj to na-sprotstvo opuste, ker se jim v resnici ne bo zgodila nikaka krivica, kajti izvedenci so izrekli, da ne bodo imeli mlinarji vsled vodovoda nič manj vode kakor dosedaj, ker se bode pri izvirku toliko zemlje odprlo, da bode potem več vode prihajalo kakor doslej, in da se vsled betoniranja sedanje struge ne bode voda razgubila; ravno isto jim je tudi gospod okrajni glavar povedal. Bilo je mej temi nekaj tacih mož, ki so se potem zadovoljni vrnili domov, drugi pa so ostali pri svojem prvotnem mnenju. Zahtevali so odločno, da se napravi za iste priziv, kar jim kot župan nisem smel odreči, ob jednem sem jih tudi opozoril, da ne bode imel priziv nikakega uspeha. Iz tega je menda dovolj jasno, da nisem ljudstva proti vodovodu hujskal, marveč ga pravilno poučeval, ter da sem vseskozi kot župan pravilno postopal. Ležeče mi je tudi zelo na tem, da dobimo vendar že je-denkrat zdravo pitno vodo, Da sem se po tegoval kot župan za kandijske tržne dneve in stari most itd., mi pa Vi gospod dopisnik nikar ne zamerite in pomislite, da ima vsak župan potegovati se za svojo občino ne pa za sosedno. Kandija pri Novem mestu, dne 20. svečana 1900. Josip Zurc. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Pri Ervinu Burdych-o, lekarju v SkoQl Loki se dobiva (321—4) ustna voda se no1«-i »m antiseptiliom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni, po pošti «««5 Uroni. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. Stanje 03 O o «•= 3 2 s čas opa- baro- ° to. a* > Vetrovi • Nebo V s * -* Pebr zovanja metra v mm. s s "S « 21. 9. zvečer 7234 42 si. jug dež 1 22. 7. zjutraj 7295 34 m. sszah. oblačno (s. » 2. popol. 7309 7*4 si. svzhod^koro jas. Srednja včerajšnja temperatura 36°, nor-male: 0 4°. ID^r^sijslca, "borza. dne 22. februvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 70 h Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 65 „ Avstrijska zlata renta...... 98 „ 80 , Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 99 „ 65 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ 60 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 94 „ 15 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . . 126 „ 10 „ Kreditne delnice........ 235 „ 40 , London vista......... 242 „ 47 , NemSki drž. bankovci za 100 mark . 115 , 22 , 20 mark........... 23 „ 62 „ 20 frankov.......... 19 „ 28 „ Italijanski bankovci....... 89 „ 90 „ C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „ t (377) Ivan in Dora Podgornik javljata, da jima je umrla nocoj ponoči hčerka Nevenka izpolnivši enajsti mesec svoje dobe. V Ljubljani, 22. svečana 1900. Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma brata in strica, gospoda Antona Kvasa kakor tudi za lepe poklonjene vence in za spremstvo k zadnjemu počitku pokojnikovem izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 20 februvarja 1900. (375) Anton Kvas sin. Zahvala. Povodom prebritke smrti naše nepozabne soproge, matere, sestre, stare matere in tašče, gospe Josipine Roblek došlo nam je toliko prisrčnih dokazov sočutnega sožalja, da nam ni mogoče, vsakemu posebej se zahvaliti. Bodi toraj na tem mestu izražena najiskrenejša zahvala vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali bol, vzlasti pa za mnogobrojno spremstvo ob zadnji poti preblage ranjce, za prekrasne vence, gg. pevcem za pretresujoče žalostinke, gg. učiteljem za spremstvo s šolsko mladino, si. gasilnemu društvu in vsem častitim daljnim in domačim spremljevalcem. Radovljica, dne 19. svečana 1900. (374) Žalujoči ostali. Ces. kr. avstrijske j& državni železnic«. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod Iz LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograa, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomosi, Bregenc, Cnrib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beining v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznia, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj .ka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomo&ta Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktooru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga Iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnih, Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6, uri : 0 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Oo 6. uri 54 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Lepa hiša h 4 sobami, na najlepšem prostoru v trgu, z lepim razgledom, z novim gospodarskim poslopjem, vodnjakom, lepim sadnim vrtom, in če kdo želi, tudi z njivami, drugim sadnim vrtom in goricami, kar pa je 10 minut oddaljeno, proda se takoj radi odpotova-nja. Hiša je sposobna za vsak obrt in tudi za zasebnike. — Vse natančneje se izve pri Alojziju Repa, posestniku na Ptujski gori pri Ruju. (366-2) k občnemu zboru posojilnice za Ilir. Bistriški okraj registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vršil dne 4 marca 1900 ob 3. uri popoludne ▼ Trnovem li. št. f 1. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode uro pozneje drug obrni zbor, kateri bode brezpogojno sklepal. Dnevni red: (373) Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Potrjenje letnih računov. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. Načelstvo. Izšla je brošurioa „Izgubljeni Bog!" Ponatis iz „Slovenskega Naroda". Dobiva se v „Narodni Tiskarni". Cena tO vinarjev, po potttl za vMak Izvod 3 vinarje ver. Za večjo trgovino z mešanim blagom sprejme se takoj zdrav in čvrst deček kot vajenec Isti naj bode dober računar in prilično 14 let star. Ponudbe sprejema M. Brilej, trgovina z mešanim blagom na Vrhniki. (350-3) BorflBanx-inMarsala-7ino. Izborna stara vina pripravna posebno za bolnike in okrevajoče, kateri potrebujejo krepčalnih in ojačevalnih sredstev. (2291—10) Steltlenlea 3f4 litra tlrzera I icltl. Lekarna Piccali v Ljubljani. Vnanja naročila proti povzetju. Pianino se izposodi ali proda v trgovini glasbil (348—3) Šelenburgove ulice štev. 5. katero priredi Ivan Godec, gostilničar v Židovski stezi h. štev. 4 v nedeljo, 25. svečana 1900. Začetek, ob -a. url popoludne. Vstopnina 30 kr. za osebo, dame proste. Godbo oskrbuje 12 tamburašem. Za dobre pijače in jedila, kakor za točno postrežbo je najbolje skrbljeno. K obilnemu obisku najuljudneje vabi (367—2) Ivan €rodec. katera bode v soboto, 24 svečana 1900 v gostilni „pri Korošelju" Poljanska cesta št, 26. Začetek ©To ©. zvečer. Vstop prost. K tej veselici uljudno vabi Andrej Štrukelj (368) gostilničar. Š I Št. 4242. (285-3) Radi oddaje zidarskih. faJcsarskJIi. tesarskih, krovsklh in kleparskih del, kakor tudi za dobavo železnine za zgradbo mestne Jubi-lejske ubožnice vršila se bode dne «4. fcbriivarlja ob 10, dopoludne javna pismena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tu^i vsi načrt', proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih uradnih arah vsakemu na upregled razgrnjeni. V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter spremljene s pravilno kolekovanimi prilogami in s 5 °/, — na podlagi skupnih ponudbenih zneskov določenim — vadijem, navedi ponudnik jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske se številkami in besedami. Pripominja se, da se na ponudbe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, katere bodo prekasno vložene, ne bode oziralo. Magistrat det. stolnoga mosta Ljubljane dne* 7. februvarija 1900 ilanca hranilnega in posojilnega društva (posojilnice) v Ptuji rej; IstroTHno z a «1 r u y o s. u e o m e ) e n o z ;i v «_* v: o za XVI. upravno loto 1893. št. * 2 w & 1 i Hiša vi. St. 346 Ptuj.............K 9314910 2 ! Inventar te biSe................ _ 174080 3 Hiša vi. št. 52 Ptuj..............K 12614 68 4 Inventar te hiše................ 30170 5 i Inventar v pisarnici...................... 6 ; Posojila zadružnikom.............. 7 Zaostale obresti od posojil................. 8 Naloženi denar pri drugih zavodih , . . . K164473 10 9 : Nevzdignene obresti od tega........ „ 488935 10 U Naloženi denar v poštni hranilnici . . . . K 911208 11 ij Nevzdignene obresti od tega........ 72-54 12 j j Vrednost tiskovin....................... 13 Predplačani davek....................... 14 0 Gotovina dne" 31. decembra 1899.............. K h 94889 90 12916 28 154 1530637 13299 159362 9184 62 232 42134 96 98 45 62 70 38 78 1862875 05 Št. a. m 1 1 Stanje glavnih deležev............K 3800 — 2 Stanje opravilnih deležev.......... . 97158 60 3 Hranilne vloge s kapitalizovanimi obrestmi vred . . . 4 Neizplačane obresti glavnih deležev........... 5 Za leto 1900 predplačane obresti............. 6 Splošni rezervni fond.............K 30665 70 7 Spec. rezervni fond za slučajne izgube. . , 164692 22 8 Penzij8ki fond za uradnike................. 9 Predplačana najemnina. .............. 10 Cisti dobiček ... ............. K h 100958 60 1531332 63 259 10 13380 06 195357 92 9388 96 53 32 12144 • 46 1862875 ! 06 >illt na «°/0; na Je w lelra 1899 ....... K 2972523*50. obrestujejo se po ter se obresti polletno kapitalizujejo. — Posojila dajejo se na osebni Dtekund kredi« (proti vknjižbi) na S% in, če je dana pupilarna varnost, na S °/e obresti. Hrnlnlno plačuje posojilnica muhi«. (376) dnć 31. decembra 1899. I3SlTm.Slt©13st"VO- Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne". 3MU