LAHKO BI OPRAVILI VEČ DEL NA VODOVJU
Res kasnijo upravni organi?
Ltni smo b naie obtine prbpevaO Obmoini vodni skupnosti Ljubljanica - Sava 875 milijonov din vod-nib povmdl ali 7.25 odstotlu v«h tredMev, ki jih je zbnila ta samoupravna interesna skupoosl mitetial-otpt znai^ja, ki zajema 17,5 obfio. Zapisall smo »povračU«, marsikdo pa verjetno ne ve, da je to kar iest povndl io tktr od proizvedene elektrifoe ener-rije (59 din /MWli), od upor»b|jene vode (14,80 dio /kub. m), od onesnažene vode - mboviio zdruieva-oje (506,40 (Un za E), od onetnaiene vode - dodat-no združevanje (207,60 din za E), od pitae vodc (6,50 din na kub. m) ter od gramoza (600 din In mivke (1800 din) za kubicnl roeter. To so bUi pri-spevki ob izteku leta 1978.
Kcr porabniki 5e vedno ne loiijo vodnega gospo-darstva od komunalnega gospodarstva, tudi beseda večkrat sleče o vodovodih in čistilnih napravah, kot o skrbi za nižinske in hudourniske vodotoke. Iz poroiila o opravljenih vzdrževalnih delih na Ljublja-nici s pritoki, pa je mogote natančno razbrati, za kaj so predvsem odgovorni vodarji. Lani so za drobno mrežo na Ljubljanskem barju potrošili skoraj 500 milijonov dinarjev. za II. fazo ureditve Škofljice 17,5 milijona dinarjev, za ISčico na Igu pa 124.5 milijona dinarjev. Opravljen je bil tudi odvod meleorne vode na cesti Jezero - Podpeč za skoraj 38 milijonov dinarjev. Med tistimi, ki opravljajo vzdrževalna dela na vddotokih so v naSi občini tudi delavci Podjetja za urejanje hudournikov. Lani so naredili za 44.2 mili-jona pregrado v Gabrju nad Polhovim gradcem v Ga-berščnikovem grabnu, ofistili zaplavke sinodoidne pregrade za istem kraja v Petačevem grabnu za sko-raj 98 milijonov dinarjev, obojestransko obrežno za-varovali s kamnito zložbo v suho Malo vodo v BriSah za 142,6 milijona dinarjev ter ubnovili sisiem kaitnih pregrad v Logu pri Polhovem Gradcu v Petričevem grabnu. Skupaj so torej PUHOVCI porabili za ta dela: v nali občini 259,5 milijona dinarjev.
Ker so taka vzdrievalna dela plamrana po veL let, vodotoki pa ne počivajo. poznajo pri OVS Ljubljani-ca - Sava tudi intervencije. Med njimi so bile inler-vencije na Malem grabnu pod Dolgim moslom. na Spodnjem in Zgornjem Galjevcu, pod brvjo pri To-miSlju, na Iški v Iški vasi ter v Tomišlju, na GlinSčici, Gradašfici pri Pekljaju ter na istem vodoloku pri Polhovem Gradcu.
Na zasedanju skup5čine obmoine vodne skupnosti Ljubljanica - Sava 17. maja so potrdili letoinji plan del, ki je sicer prilagojen novim obveznostim skup-nosti zaradi zaruževanja denarja za Primorski in Belokranjski vodovod. Ker je združevanje sredstev spet doseglo okrog 40 odstotkov zbranih sredstev na ozemlju naše vodne skupnosti. so delcgati zaostrili vpraSanje porabe tega denarja na ozcmlju pctih Ijub-Ijanskih obiin v razmerju z neljubljanskimi oMinami in ostalimi deli Slovenije. Delez Ljubljane se je lani znalno poveial v primerjavi z neljubljanskimi obii-nami, bil pa bi prav gotovo ie vcfji, če izvzamemo osrednjo čistilno napravo, ki zapade v program I aneksa, če bi bila Ljubljana bolj pripravljena za reševanje vodnogospodarskih zadev. Na samouprav-nih organih OVS Ljubljanica - Sava žc nekaj leta izjavljajo, da neljubljanske obLine pravoiasno pri-pravljajo dokumentacijo za dela na vodovju ali pri sofinanciranju vodovodov in čistilnih naprav, ljub-ljanske občinc pa vedno kasnijo. Včasih imajo obču-tek, da upravni organi ne poznajo dobro potreb terena in, da se zelo počasi odzivajo nanje.
V Obmoiiu vodni skupnosti Ljubljanica - Sava pa so tudi povečali udeležbo pri gradnji krajevnih vodo-vodov. Zaradi neugodnih bančnih pogojev so udelež-bo povečali s 30 na 40 odstotkov vrednosti investi-cije.
Stane Jesenovec