LETO XXXI. — Številka 11 15. marca 1979 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Skupna izjava NSKS in ZSO k volitvam Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta na skupni seji KOKSA, dne 12. 3. 1979, razpravljala o trenutni narodno-politični situaciji in ugotovila sledeče: Razvoj dogodkov po sprejetju sedmojulijske zakonodaje je vse do danes pokazal, da le-ta omejuje in ovira enakopraven razvoj slovenske narodne manjšine na Koroškem. Stalen politični pritisk na manjšino, da naj bi proti svoji lastni volji sodelovala v sosvetih, ki so del nezadovoljive zakonodaje, ponovno oživljanje političnih procesov ter nebrzdano hujskanje nacionalističnih krogov, vse to zaostruje manjšinsko vprašanje in ne prispeva k pomiritvi v deželi. Vedno zopet je slišati iz uradnih in drugih krogov, da pomeni zakon o narodnih skupinah veliko pridobitev za slovensko manjšino na Koroškem. S tem v zvezi ugotavljamo, da nam tega, kar smo naredili v zadnjih treh letih, ni omogočila sedmojulijska zakonodaja, temveč da je to plod našega vsestranskega požrtvovalnega dela na vseh področjih družbeno-politične-ga življenja. V zvezi s poskusi razdvajanja osrednjih organizacij poudarjamo, da so stališča Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev do občinskih volitev le izraz dejanskih političnih in socialnih razmer na dvojezičnem ozemlju Koroške. Taka stališča pa osrednjih organizacij ne ovirajo v nadaljnjem skupnem nastopanju za dosledno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Na zadnji seji KOKSA sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sklenila, da bosta odločno nadaljevala s prizadevanji, da bi prišlo do konstruktivnih in enakopravnih razgovorov z avstrijsko vlado. Nadaljevali bomo tudi obveščanje mednarodne javnosti o našem položaju, vsestransko povezovanje z demokratičnimi silami in si prizadevali, da bomo na vseh področjih družbeno-političnega življenja slovenske narodne skupnosti kar najbolj aktivni. Mnoga nerešena vprašanja na področju šolstva, otroškega varstva, dvojezičnosti, in neugodna gospodarska situacija nam narekujejo, da poglobimo prizadevanja za dosledno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Rebro: delavci izgubili službe Večinske stranke so odpovedale 25. marca: Samostojne liste so naše zastopstvo Kandidati selske Enotne liste z Mirkom Oražetom na čelu predstavljajo močno in sposobno moštvo za delo v občini. V naslednjih 23 občinah Vas vabijo kandidati samostojnih list, da jim zaupate Vaš glas: EL Pliberk, EL Djekše, EL Dobrla vas, EL Železna Kapla—Bela, EL Galicija, EL Globasnica, EL Suha, EL Škocijan, EL Žitara vas, EL Velikovec, EL Bistrica v Rožu, EL Borovlje, EL Hodiše, EL Kotmara vas, EL Bilčovs, EL Šmarjeta v Rožu, EL Škofiče, EL Bekštanj, Volilna skupnost Straja vas, Socialna gospodarska skupnost Šentjakob v Rožu, EL Vrba. Pliberk: letni obračun občine Tričetrt leta je od tega, odkar je zadnja celuloza zapustila tovarno v Rebrci. Čez poletje je tovarna mirovala, deiavci, ki so že prej bili poslani na dopuste, so prejemali brezposelnino. Tako stanje je bilo sprva predvideno za dva meseca, je bilo nato podaljšano in še enkrat podaljšano. V tovarni sami se ni zgodilo ničesar — vsaj ne v pisarnah vodstva tovarne. Vedno spet je bilo govora o raznih podporah dežele in države, sledila je ponudba z jugoslovanske strani, odvetnik Er-kerjeve in KHD-ja pa je skušal spraviti na noge pristno koroško rešitev. Okoli novega leta je iz-gledalo, da bo tovarna v Rebrci začela obratovati začetek marca, torej kratko pred volitvami. Februarja meseca je lastnica Ana Erker-Hočevar najavila na sodišču izravnavo (Ausgleich), da bi tako preprečila konkurz. Že prej so delavci, ki so se čutili ogoljufane, terjali svoje plače pred delovnim sodiščem. Kajti delavci so držali svoj del obljube ter se podali v prehodno brezposelnost, Erkerjeva pa se svojih obveznosti iz dogovora ni držala. V tovarno so sicer postavili stroj, ki naj bi moderniziral pridobitev celuloze, vendar je ta stroj bil že rabljen drugod — in so ga tam odstranili zaradi zastarelosti. Lesa — torej surovine — za produkcijo celuloze ni bilo, sredstev za obratovanje tudi ne. Kmetje, ki so dobav- ljali les, so obsedeli na neplačanih računih ter morajo prav tako tožiti. Na Železni Kapli ter v okolici je ležala usoda tovarne na prebivalcih kakor mora. Se je na eni strani pojavil žarek upanja, so na drugi strani gola dejstva več kot razblinila vsako upanje. Nekdo je rekel, da je zdaj, ko je konkurz neizbežen, vsaj konec negotovosti. Odvetnik tovarne v Rebrci je poslal delavcem tovarne pisma z odpovedjo službe. S pomočjo obratnega sveta hočejo delavci sicer/ te odpovedi spraviti pred delovno sodišče, vendar izgledi za to niso najboljši. Kako bo šlo naprej? V času, odkar stoji tovarna, se je nabrala okrogla vsota 28 milijonov, ki jih je treba izplačati kot plače delojemalcem. V primeru konkurza pridejo k temu še zahteve po odpravnini. Po novih zakonskih določilih prevzame plače v primeru insolvence kakšnega podjetja država. Bilo je rečeno, da je za vsakega nastav-Ijenca pripravljenih 40.000.— šilingov. Pred mesecem dni je odvetnik dr. Burger-Scheidlin, ki je bil poverjen z nalogo, da kontrolira izravnavo, opisal možnosti, kako bi se dal konkurz kljub ogromnim dolgovom odvrniti. Kajti izkazalo se je, da je večina dolgov bila kar „v lastni hiši“. Z raznimi finančnimi transakcijami je namreč Erkerjeva posodila Erkerjevi številne milijone. Predvsem štajerski koncern Arland, prav tako last Erkerjeve, je precej „posodil“ Rebrci, mnogo milijonov. Če bi se Erkerjeva odpovedala svojim lastnim odprtim računom, je dejal dr. Burger-Scheidlin, bi izravnava bila realistična. Kljub temu bi bila potrebna še precejšnja milijonska vsota, da bi sploh mogli začeti z obratovanjem. Kajti v velikem skladišču pred tovarno ni nobenega lesa, pa tudi drugih obratnih sredstev ni. Odvetnik Erkerjeve in Heimat-diensta dr. Karl Th. Mayer se je sicer precej pogajal s koroškimi interesenti. Celovški davčni svetovalec dr. Kohlfürst, ki ga je treba šteti k FPÖ, je imel zbranih okoli sebe krog koroških podjetnikov, ki bi po besedah Mayerja ne le bili zmožni 40%>, ki jih zahteva izravnava, temveč bi poskrbeli tudi za obratna sredstva ter novo vodstvo tovarne. Kdo so ti interesenti in kako daleč gre njihov interes, se ni izvedelo. Precej je dokazov, da za imena teh interesentov niti koroška vladajoča stranka SPD ne ve. Nekaj časa so raztrosili „bodoči kupci“ edino le vest, da gre pri tem za tri osebe-podjetnike — eden iz Velikovca, eden iz Grebinja ter eden iz Wolfsberga. Vendar so vesti o koroških kupcih zaenkrat zamrle. S pomočjo konkurza ali prisilne izravnave bi bila vsota dolgov, ki (Dalje na 8. strani) ® V torek, dne 13. marca 1979, je © Pliberški občinski svet predložil 0 svoj letni obračun za leto 1978. © Do zadnjega kotička napolnje-© na sejna soba je tvorila kuliso 0 za zanimive in včasih tudi emo-© cionalne diskusijske prispevke. Že kar ob začetku je treba povedati, da se mandatarji Enotne liste Pliberk nikakor niso strinjali in se ne strinjajo s postopki nekaterih občinskih odbornikov, ki so na svojo roko in brez sklepov občinskega sveta agirali in ukrepali v tej ali drugi stvari. Zgodilo se je na primer, da so se asfaltirale občinske ceste v večjem obsegu, kot je to bil sklep občinskega sveta, kar seveda pa ne pomeni, da je Enotna lista proti izgrajevanju in izboljšanju cestnega omrežja v občini. Tako je v tem sklopu prišlo do ostre kritike s strani SPÖ in Enotne liste na račun ÖVP z županom Moryjem na čelu. To je privedlo tako daleč, da je pliberški župan moral priznati, da je delal na svojo roko brez ustreznih sklepov in izrazil svojo pripravljenost, da iz lastnega žepa povrne vse tiste finančne stroške, ki jih je izdal preko sklenjene vsote. Župan Mo-ry pa je na to mahnil po SPÖ in ji očital, da je delala v času, ko je bila v občini na krmilu, iste napake in „zločine“. Zahteval je od SPÖ, naj imenuje tiste ljudi, ki so bili tedaj odgovorni za posamezne resorje in naj se poiščejo tiste osebe, ki so dajale navodila in s tem šli preko njihovih kompetenc, se pravi brez tozadevnega sklepa. Zastopnik Enotne liste je nato izrazil svoje nezadovoljstvo nad tako imenovanim „finančnim načrtom“ (Finanzierungsplan), ki ga je ÖVP pojmovala tako, da je za letni obračun 1978 pritegnila tudi že leto 1979, da bi s tem ne prišli na dan konkretni računi, ki daleč presegajo na občinski seji sklenjeno vsoto. Kot geslo na plakatih ÖVP za občinske volitve je v ospredju korektnost mandatarjev ÖVP. To pa je po mnenju zastopnikov Enotne liste neresnica in prevara občanov Pliberške občine, saj je seja občinskega sveta osvetlila to „korektnost“ ljudske stranke v povsem drugi luči. Enotna lista Pliberk poudarja, da takšen proračun kot je letošnji, izjemoma podpre in pričakuje, da se v prihodnji mandatni dobi ukrepa tako, da v občinski sobi ne bo potrebna kritika v smislu nekorektnosti občinskega vodstva („Unkorrektheit der Amtsführung“). KSŠ: občni zbor in novi prostori (KSŠ, NT) — Prejšnjo soboto je bil v KSŠ na Dunaju redni občni zbor, obenem pa proslava otvoritve novih klubskih prostorov. Ni še minilo deset let od časa, ko so bili slovenski študentje prisiljeni, da se srečavajo po kavarnah ali gostilnah. Z velikim naporom jim je končno uspelo, da so si uredili del zdajšnjih prostorov, ki so jih v preteklem letu izboljšali in nanovo uredili — tako z veliko požrtvovalnostjo nekaterih članov kluba (ki so pomagali s trudom v svojem prostem času urediti prostore, da so postali takšni kot jih zdaj imajo) kot tudi s finančno pomočjo osrednjih organizacij in matične države. Otvoritve s kratkim kulturnim programom se je udeležilo precejšnje število gostov, članov in prijateljev kluba. Kratko so spregovorili in čestitali k uspešnemu delu med drugimi: generalni konzul Matjaž Jančar, zastopnik ambasade SFRJ; dr. Fric Franki, vodja kulturno-informativnega centra; dipl. inž. FeNks Wieser, zastopnik ZSO; Borut Sommeregger kot zastopnik NSKS-a; zastopnik delegacije mladinskega odbora SKGZ iz Trsta, zastopnik delegacije republiške in univerzitetne konference ZSMS, zastopnica HAK-a. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki demokratičnih organizacij na Dunaju (med drugim Zveze socialističnih študentov Avstrije (VSStö), katerega zastopnik je še posebej želel Enotnim listam mnogo uspeha 25. marca), predstavniki graškega študentskega kluba, s pesmimi pa je sodeloval ob kulturnem programu kvartet Dunajskega krožka. Pred otvoritvijo je bil redni občni zbor kluba, ki je na eni strani dal vpogled v preteklo poslovno dobo, na drugi strani pa nakazal smernice za nadaljnje delo. Tudi v minuli poslovni dobi je klub nadaljeval vsestransko politično dejavnost pod geslom „akcijske enotnosti“, kajti klubsko širino začrtujejo antifašizem, demokratičnost in člen 7. Stiki in sodelovanje z nemškimi de- mokratičnimi organizacijami je prej ko slej ostal važen steber klubske politike, kar se je posebno prikazalo pri skupnih nastopih proti neofašističnim in neonacističnim provokacijam na univerzi, in obisku v koncentracijskem taborišču v Mauthausenu skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami. V preteklem obdobju so se klu-baši udeležili raznih važnih mednarodnih srečanj mladinskih organizacij, kot višek vidijo kiubaši obisk 11. svetovnega festivala mladinskih študentov na Kubi — avgusta 1978. Prav tako v počitnicah je bil vsakoletni klubski seminar in v lanskem letu so študentje priredili uspešen kulturni večer v Šent-primožu. V ospredju vseh klubskih dejavnosti pa je bila seveda kot glavna naloga kontinuirano in kvalificirano izobraževanje ter vzgoja študentov v narodno-zavednem, demokratičnem in antifašističnem duhu. Temu so služila izbrana predavanja, diskusije, ekskurzije, pri čemer imajo pomembno mesto predvsem stiki z matičnim narodom. Izobraževanju sta namenjena tudi kulturni in zgodovinski krožek, čeprav delo zadnjega ni bilo popolnoma zadovoljivo, vendar upajo, da bo v bodoče bolj uspešno. Kot nova pridobitev za klubsko izobraževalno delo je ustanovitev tako imenovanih strokovnih skupin, ki sta jim botrovali dve glavni potrebi: prvič želja po višji politični in motivirani izobrazbi in drugič iskanje osebnih in kolektivnih poklicnih in političnih perspektiv. Soglasno je bil sprejet novi odbor: predsednik Franci Serajnik, podpredsednica Olga Vouk, tajnika Ludvik Druml in Roman Schel- lander, kulturni referent Heli Pri-mosch, časnikarski referent Gabi Sitter, finančni referent Herbert Pavlič. Razširjeni odbor: Silvija Velik, Marko Kreutz, Fini Kelih, Karl Osojnik; pregledniški svet: Marjan Gallob, Rihard Brumnik, Jani Oswald. Na občnem zboru je KSŠ sprejel tudi resolucijo k občinskim volitvam 25. marca. V njej je rečeno, da KSŠ z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število zavednih slovenskih kandidatov bistveno povečalo tako na slovenskih krajevnih listah kakor na drugih listah. KSŠ bo vse kandidate meril po tem, kako dosledno se zavzemajo za popolno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. * Odbor KSŠ je torej bil izvoljen soglasno. Javno, z dviganjem rok. Vprašali so le, kdo je z a predlagano listo. Kdo je proti ali kdo se vzdržuje glasu — tega vprašanja na občnem zboru niso stavili. Glasov „za“ tudi niso preštevali — očitno je zadostovala ocena preko palca. S čelne mize občnega zbora vseh udeležencev občnega zbora ni bilo mogoče niti videti, kaj šele razlikovati med volilnimi upravičenci, gosti ter takimi, ki volilne pravice niso imeli. Klub slovenskih študentov na Dunaju si je obesil na svojo zastavo povezavo z demokratičnimi silami v Avstriji ter boj proti antidemokratičnim pojavom. KSŠ bo moral začeti pri sebi. Splošne, enake in tajne volitve so preveč važna demokratična pridobitev, za katero so se borili predvsem tu,di socialni demokrati, in nikakor predmet šaljivega igračkanja. Tudi tukaj velja: treba je braniti v začetku. Ob robu ljubljanskega procesa Špijona Gerhard Lackner in Paula Wogatai, ki sta bila zadnji petek pred vojnim sodiščem v Ljubljani obsojena na 9 oz. 3 leta zapora, sta bila — vseeno, za katerega naročnika sta delala — predvsem „avstrijska" vohuna — „typisch österreichisch". Akorav-no so ga Jugoslovani že pred desetletjem razkrinkali, je nadaljeval Lackner svoje „poslanstvo", kakor se nič ne bi zgodilo. * V zadnjem poldrugem letu, preden so njega in lepo spremljevalko zasačili v Jugoslaviji, je imel drznost, kar petkrat potovati v avstrijsko južno sosedo. Na svojem delovnem mestu — bil je vodja terminalske službe pri dopolnilnem oddelku avstrijske vojske — se je kakor predpisano odjavil na dopust v inozemstvu. „Dopust“ je parček izrabil za temeljit ogled jugoslovanskih naravnih lepot — vedno v neposredni bližini vojaških objektov. V obrazložitvi obsodbe prejšnji petek je sodnik potreboval precej dolgo, da je vse te objekte naštel... * Zanimiva so vsekakor poročila o tem primeru v avstrijskih, predvsem pa koroških občilih. Ko so Lacknerja in Wogataijevo pred pol letom zaprli, so časopisni „aufmacherji“ trdili, da gre za nedolžne civilne uradnike avstrijske zvezne vojske, ki s špijonažo nimajo nobenega opravka. Poudarjali so predvsem „tajnost" vseh okoliščin v zvezi z aretacijo ter preiskovalnim postopkom. Tako tajna zadeva ni bila: po diplomatski poti so pristojni avstrijski krogi zelo hitro izvedeli za zadevo in tudi precej podrobnosti. Molčali so torej tudi informirani krogi v naši državi. * Kakor povsod, je tudi v tem primeru prišlo to in drugo dejstvo na dan. Časopisi niso več mogli zagovarjati tezo o nedolžnosti obeh špijonov. Napeli so druge strune. Volkszeitung npr. je več ali manj odkrito pisala, da sta oba bila vohuna, pač pa je dodala, da je vohunjenje potrebno za varnost vsake države. Za ta posebni primer pa je še sledila ugotovitev, da sedita Avstrija in Jugoslavija v istem čolnu, saj se ne ve, kako bo šlo naprej z Jugoslavijo ... V ostalem so še skrbeli koroški časopisi za telesno in duševno zdravje obeh aretiranih. * Potem je prišlo do procesa. Dopisnik avstrijske tiskovne agencije APA je spustil preko teleprinterja (Fernschreiber) sledeči nadvse ganljivi stavek: „Lackner, der in den ersten Wochen seines Gefängnisaufenthaltes einige Kilo zunahm, war später auf sein Normalgewicht a b g e m a -g e r t". * Isti dopisnik avstrijske tiskovne agencije zadnji petek pred ljubljanskim vojnim sodiščem ni upošteval ukaza vojaških organov, naj se umakne s prostora (vojno sodišče je vojaško območje), nakar so organi zahtevali od njega legitimacijo. Očitno se je zdaj počutil kot junak. Njegov tekst preko teleprinterja: „Ein Journalist, der sich Notizen machte, wurde von einem jugoslawischen Offizier perlustriert.“ — V dunajski centralni redakciji je APA tujko „perlustrirati“ zamenjala s korektnim nemškim izrazom; kakor ga predvideva Duden: „perlustrieren: Anhalten und genaues Durchsuchen (eines Verdächtigen)“. Dopisnik, ki se očitno sam ni zavedal, da je uporabil napačen izraz, je nato poslal na Dunaj korekturo, češ da ga niso preiskali, temveč se je moral samo legitimirati. Neki dunajski časopis je potem celo pisal o novinarju, ki so ga na kratko zaprli... # Dopisnik avstrijske agencije je moral slišati od koroških novinarjev, da bi v podobnem primeru na Koroškem imel srečo, če bi tukajšnja policija tako korektno ravnala z njim ... 25. marca: zaupajmo v lastno moč Aus dem Wilajet Kärnten Mit Würde antwortete auf dieses Prachtstück einer rednerischen Leistung Dr. Vrstovšek in der Sitzung vom 19. Juni: „Es wäre wohl tragikomisch, wenn ich dieses Verhältnis (daß ein Slowene im deutschen Nationalverband ist) hier besprechen wollte. Der betreffende Mann — ich will ihn damit nicht treffen — ist auf das deutschnationale Programm gewählt worden, also gehört er in diesen Verband. Bei keinem Volk ist es etwas neues, daß solche halbgebildete Leute, die das Bewußtsein vom eigenen „Ich“ noch nicht erlangt haben, in solchen Ländern gewöhnlich zu den Parteien neigen, die wirtschaftlich stärker sind. Ich will über dieses traurige Kapitel des Renegatenwesens nicht reden, aber ich möchte den Herrn Kollegen Dobernig und alle seine Kollgen aus dem Nationalverband fragen, was für ein Urteil sie sich über einen Mann bilden würden, der als geborener Deutscher hier im slowenischen Klub säße. Ich möchte diese Herrn fragen, ob sie nicht mit Schamröte solche Dinge auch nur anhören würden. Und da wagt es der gewiegte Parlamentarier Dobernig noch ein solches Argument hier zum Besten zu geben, wodurch er sogar seinen eigenen Kollegen in dieser Weise bloßstellt“. Dieser Kollega Dobernigs ist Jakob Lutschonnig, Bürgermeister von Maria Rain. Demosthenes sagt in einer Rede gegen den Erbfeind Griechenlands, Filipp II., daß man sich überall mit Widerwillen der Überläufer und Verräter bediene und daß man sich ihrer, nachdem man ihre Dienste in Anspruch genommen hat, sobald als möglich entledigt! Denn jedermann sei weit entfernt, solche als eigentliche Freude betrachten zu wollen! Demosthenes hatte recht! Man weist nämlich mit Ekel den Gedanken von sich, daß sich vielleicht in den eigenen Reihen ähnliche Erscheinungen finden könnten. Diese nemškutarji werden aber vom deutschen Freisinn auch als Waffe im Kampf gegen die Religion unter den Slowenen verwendet. Der deutsche Freisinn ist sich dessen genau bewußt, daß die Kirche das letzte Asyl der slowenischen Sprache ist. Es erscheinen nun alle Augenblicke Deputationen dieser nemškutarji bei der Kirchenbehörde, erscheinen auch bei fürstbischöflichen Visitationen, um dem hochwürdigsten Fürstbischof Sand in die Augen zu streuen und ihm ihre kirchliche Gesinnung zu bezeugen. Dies ist notwendig; denn bald darauf sprechen sie persönlich vor, oder schicken Bögen mit Unterschriften, wobei sie unter Versicherung der tiefsten religiösen Überzeugung und Ergebenheit um Abschaffung des slowenishen und Einführung des deutschen Gottesdienstes bitten. Wohlgemerkt! Nicht darum ist ihnen zu tun, daß auch deutscher Gottesdienst stattfindet, sondern ihre freche Forderung besteht darin, daß an Stelle des slowenischen Gottesdienstes der deutsche trete. Eben das slowenische soll völlig schwinden aus der Kirche. Der Zweck ist klar. Nicht der Glaube ist das Motiv ihrer Aktion, denn am Glauben haben sie schon lange Schiffbruch gelitten; sie wollen, daß auch das Volk, das noch gläubig ist, des Unterrichtes in der Muttersprache beraubt wird und so den Glauben verliert, wie sie ihn selbst verloren haben. Ein weiteres, noch ärgeres Übel ist die Sittenlosigkeit in Kärnten. Die zahlreichen Konkubinate und die erstaunliche Anzahl der unehelichen Kinder ist ein classischer Beweis dafür. Das Organ der Kärntner Slowenen brachte in den Nummern 33 und 34 vom 15. und 22. August 1908 eine interessante Statistik. Darnach gab es in Kärnten 1907 34 °/o un-' eheliche Kinder. (In Salzburg 27 °/o, in Steiermark 23 %) Aber dieser Prozentsatz würde sich noch bedeutend erhöhen, wollte man bloß die deutschen Dekanatsbezirke berücksichtigen. Denn mehrere deutschen Dekanate weisen horrende Zahlen auf: Gurk über 70 °/o, Friesach 60 %, St. Veit 54 %. Nicht viel dürfte Feldkirchen und Krappfeld zurückstehen. Es ist aber keine Hoffnung, daß es diesbezüglich besser werden könnte. Denn im Jahre 1910 gab es in Kärnten 37,2 «/o unehelicher Kinder. In schauerlichem Kontrast steht diese Zahl zu den entsprechenden Zahlen anderer Kronlän-der. Nachfolgende Tabelle soll das veranschaulichen: Nieder-Österreich 22 «/o Ober-Österreich 20 o/o Salzburg 25,3 «/» Steiermark 24,2 «/o Kärnten 37,2 o/o Krain 6,4 «/o Triest 18,3 */o Görz 4,8 «/o Istrien 4,8 o/o Tirol 7,6 «/o Vorarlberg 6,2 «/o Böhmen 12,3 o/o Mähren 9,5 o/o Schlesien 10,1 o/o Galizien 8,8 % Bukowina 10,1 «/o Dalmatien 3,9 o/« unehelicher Kinder! Kärnten marschiert diesbezüglich weit voran und schlägt einen Rekord, der von den andern auch nicht annähernd erreich wird. Die slowenischen oder gemischtsprachigen Dekanate weisen folgende Zahlen auf: Bleiburg 29 %, Völkermarkt 46 «/o, Tainach 38,5 %, Eberndorf 29,5 %, Klagenfurt Umgebung 46 °/o, Ferlach 23 %, Rosegg 21 %, Hermagor 21,5 n/o, Tarvis 14 %, Unterdrauburg 28 n/o. Gerade an der Sprachgrenze (Umgebung Klagenfurt, Völkermarkt, Tainach) ist es diesbezüglich am schlechtesten bestellt. Kann sich da vielleicht der deutsche Freisinn von aller Schuld lossprechen? (Dalje prihodnjič) rrn nož tednik Rožanski izobraževalni teden je že tradicija: posebna pozornost velja približan ju umetnosti ljudem Diskusija o otroku 79 na Rožanskem izobraževalnem tednu v Bilčovsu. Od leve: urednik Horst Ogris, ravnatelj dr. Reginald Vospernik, dipl. sestra Malka Feinig ter učitelj Herbert Seher. Gustav Januš: (i)zbrane pesmi V okviru Božanskega izobraže-■ valnega tedna je bila predstavljena ^ razstava „Umetnost na Koroškem — Kunst aus Kärnten“, ki sta jo pripravila arhitekt Hildebrand in 7 vodja beljaškega kulturnega urada 5 Scherer za 10. koroške kulturne 1 dneve. Organizator Božanskega izobraževanega tedna je povabil k tej razstavi še domačina Meino Schellander (iz Bilčovsa) in Gustava Januša (iz občine Šentjakob). Na odprtju razstave, za katero je dal domači župan Hanzej Ogris na razpolago dvorano, je mogel duša izobraževalnega tedna Herbert Seher pozdravil poleg lepega števila gostov-domačinov Predsednika deželnega zbora Josefa Guttenbrunnerja. Seher je Poudaril pomembnost te razstave v tem, da združuje nemško- in slovensko govoreče Korošce pod streho umetnosti. Ta iniciativa naj bi spodbudila tudi ostale občine in društva, da bi tudi na ta način skrbeli za boljše sožitje narodov-so- Diplomirana bolniška sestra, gospodinja in mati Malka Feinig, ravnatelj gimnazije za Slovence dr. Reginald Vospernik ter kulturni urednik celovške Kleine Zeitung Horst Ogris so pretekli četrtek podali uvod v diskusijo o otroku leta 1979, ki je bila v prostoru umetniške razstave v Bilčovsu pri Miklavžu. Malka Feinig se je osredotočila na vlogo družine in matere v živ-ijenju otroka in pri tem zastopala mnenje, da je za otroka najbolje, če se čimdalj razvija v družinskem krogu. Govornica je podala več konkretnih misli o vzgoji otrok v družini ter se tudi v diskusiji močno zavzemala za poživitev vloge družine kot najmanjše celice naše družbe. Ravnatelj Vospernik je kar uvodoma poudaril, da se je letošnje leto proglasilo najbrž zategadelj za leto otroka, ker z otrokom nekaj ni v redu. Navezal je na film Holo-caust, pri katerem se je nam vsem Pojavila misel na taborišča, kjer so koroški Slovenci doživljali svoj Holocaust, ki se naj bi po načrtu velenemštva dokončno ustvaril nekje v Ukrajini kot „Neu-Kärnten“. Vospernik je v tem sklopu pozdra-vil posebno prisrčno Janka Ogrisa, starega Miklavža, ki je v nemškem taborišču vršil važno nalogo učitelja izseljenih otrok. Janko Ogris, ki je pomagal ohraniti naš jezik v dobi nemškega rajha, se je zelo zavzeto udeležil diskusije, v kateri je poudaril predvsem važno viogo matere v današnjem času, ki otroka počasi od matere odtujuje. Mati gre delat, otrok pa se deloma odtuji od nje, ker imata premalo stika. S tem, da se otrok odtuji od matere, se odtuji tudi od materine-9a jezika, je dejal Janko Ogris. Ravnatelj Vospernik je opozoril tudi na to, da ima vsak otrok v svojem okolju mnogo „sovzgojite-ijev“ (sošolci, promet, narava, radio, televizija, časopisje itd.), ki k močno vplivajo na otrokovo življenje, ki se bi naj po želji in pričakovanju staršev razvijalo po poti, katero so jo začrtali v domači hiši. Tega se vedno bolj zaveda tudi avstrijska zakonodaja, ki skuša vpliv in soodgovornost staršev pri vzgoji otroka tudi legistično poboljšati. sedov, je poudaril Seher. Adolf Scherer je po vložku moškega pevskega zbora SPD „Bilka" iz Bilčovsa v kratkem nagovoru obrazložil pomen posameznih umetnikov (razstavljali so: Meina Schellander, Zorka Weiss, Gustav Januš, Štefan Gyurko, Johannes Zechner, Egon Rubin, Drago Druškovič in Alois Kochi) in s tem znal približati razstavo domači publiki, ki je izvajanjem govornika z zanimanjem sledila in je bila nekoliko razočarana zaradi pomanjkanja časa za pogovor o razstavi sami. Scherer je ugotovil, da ni specifične koroške umetnosti, saj se v času letalstva pomešajo vse stilistične posebnosti. Pri nas so opazljivi razni stilni elemenit, ki se najdejo po vsem svetu. Gustava Januša je označil kot avantgardista koroških Slovencev, o Druškoviču (doma iz Leš pri Šentjakobu) pa je menil, da še najbolj nadaljuje tradicionalno ljudsko umetnost slo- Vospernik je tudi omenil biološki problem naraščaja, ki nastane s tem, da imajo starši vedno manj otrok, kar se seveda tudi odraža v prijavah v šolah, ki deloma nazadujejo. Nazadovanje seveda večinski narod ne občuti tako kot manjšinski. Horst Ogris, urednik Kleine Zeitung, se je bavil z vlogo otroka v naši družbi, ki se vrti vedno bolj in bolj okoli konzuma in blagostanja. Ljudje se priseljujejo v mesta, kjer ima otrok slabšo vlogo kot npr. avtomobil, za katerega je predvidevanih v mestih še in še površine za parkiranje, medtem ko se na otroka in njegovo igrišče le tu in tam pomisli. Na podeželju se povsod še najde kaka teta ali babica, ki zna dobro nadomestiti mater, v mestu pa je otrok v najboljšem primeru kar kmalu obsojen na obisk otroškega vrtca, v najslabšem pa na usodo „otroka s klju- V okviru Božanskega izobraževalnega tedna je bil v Kotmari vasi v novi šoli koncert vigrednih pesmi. Predsednik SPD Gorjanci Joži Pack je pozdravil številne navzoče, med njimi tudi župnika Maksa Mihorja in župana Josefa Stru-gerja, prav poseben pozdrav pa je veljal profesorju Helmutu Zwan-derju z Brd, ki je v okviru koncerta predaval o botaničnih posebnostih od Koroške do Ohrida v Makedoniji. S skioptičnimi slikami je pri- Pionir solidarnostnega gibanja proti preštevanju manjšin in ustanovitelj ter glavni urednik revije Extrablatt, Harald Irnberger, se je pripeljal z Dunaja, da bi ugodil želji RITAa, ki ga je povabil na literarno branje v Bilčovsu. Dvorana, v kateri je bila tudi razstava, je zaživela, ko je začel Irnberger z „A kennan Sie Karntn, ha?“ Besedilo, objavljeno že pred letom venskega naroda — seveda zelo stilizirano. Domačinko Meino Schellander je Scherer predstavil kot „eno najpomembnejših avant-gardistk, ki je znana daleč preko naših meja“. Že na začetku svojega delovanja je šla s svojo umetnostjo „med ljudi“, ko je vozila po Celovcu in Beljaku svoje slike obešene na nekem vozičku in se je pogovarjala s pasanti o umetnosti in njenem pomenu. Scherer je zaključno izrazil upanje, da bo ta bežni prikaz koroške umetnosti našel pot tudi v ostale kraje in tam našel široko publiko. Op. uredništva: V NT z dne 22. 2. smo pisali, da je Adolf Scherer bil prvi, ki je predstavil slovenske slikarje javnosti. Ta ugotovitev je v toliko netočna, ker se bi morala glasiti takole: Predstavil je kot prvi slovenske slikarje kot Slovence. To ugotavljamo zategadelj, ker je prišlo na strani deželne vlade do nesporazuma, ki ga hočemo s tem razčistiti. čem“ (Schlüsselkind), ki preživi dnevno nekaj ur sam v stanovanju. To vse samo zato, ker mož in žena hočeta biti oba uspešna v naši družbi, v kateri velja samo tisti nekaj, ki si more tudi čimveč privoščiti. Oba gresta delat — nastrada pa otrok. Zaradi slabe vesti se tudi starši hočejo prikupiti pri otroku s tem, da jih „razvajajo“ s kupi igrač in sladkarij, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti vlogo matere ali očeta v otrokovem življenju. „Pri nas družina kot celica družbe vedno manj velja,“ je poudaril Horst Ogris, „tudi družinsko pravo se ni pozitivno spremenilo.“ Za koroške Slovence se pojavlja še dodaten problem, to je centralizacija šol. Krajevne šole se zapirajo, otroke pa vozijo mnogo kilometrov v tuje kraje v šolo in jih s tem že v zgodnji mladosti izru-vajo iz kraja, kjer bi se morali prav ukoreniniti. bližal vsem navzočim eksotični rastlinski svet v najbolj južni jugoslovanski republiki, opozoril pa je tudi na bogato kulturno dediščino, ki jo je prevzel od svojih prednikov makedonski narod. Mešani pevski zbor SPD Gorjanci je zapel pod vodstvom Stanka Wrulicha venček vigrednih pesmi, za glasbene vložke pa so poskrbeli tudi Magda in Jožko Pack ter Edit Centov. Posamezne točke je povezoval mladi Franci Rulitz. dni kot knjiga mladje, je avtor posodobil z raznimi opazkami na današnjo situacijo in s tem žel še poseben aplavz. Na žalost se je Irnberger moral takoj vrniti na svoje odgovorno delovno mesto na Dunaj in ni mogel več ostati v krogu svojih poslušalcev ter se z njimi malo pomeniti. Želeti bi bilo, da bi to branje še kje ponovili, ker povsod prinese razvedrilo in tudi kako poučno misel. „Jejmo torej solato — in živeli bomo“ tako se konča pesem Solata Januševe zbirke P(E)S(M)I, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije in je te dni prišla na Koroško. Avtor je zbral za to zbirko — obsega 42 pesmi — že znane humoristične, včasih groteskne domislice, ki jih je sproti objavljal v mladju. Svojstvena Januševa ustvarjalnost, njegove besedne igre, fonetično igračkanje in groteska na svoj način navezuje na Šalamunov Poker, zbirko, ki je v Sloveniji dvignila dovolj prahu, saj za Šalamuna nekaj časa ni bilo „nič svetega“, edino funkcijo tabuja je videl v tem, da ga podre. Te asociacije se porajajo bralcu pri branju Janu-ševih del, ki so na videz preproste, enostavne beležke na papirju. Njihova navidezna preprostost zapeljuje k posnemanju, našla je tudi že dovolj epigonov, vendar stvar ni tako enostavna, kot si jo predstavljamo pri bežnem prelistanju zbirke. Res, Janušu ni ničesar sveto, niti jezik — žargon se prepleta z narečjem, zbornim jezikom, nemščino, latinščino; v prosti verz se nenadoma vriva ljudska pesem, niti motivika: „Ite, missa est — orglari gredo jest“, Januš se pač norčuje, Toda to norčevanje ni pikro, ne odseva osebnega besa, ki se v zadnjem času poraja na Koroškem pod oznako „literatura“, kvečjemu razposajeno, igrivo, eta-blirano norčevanje etabliranega literata, ki budno spremlja socialno in nacionalno okolje, v katerem živi. Morda se zdi bralcu ta ali ona pesem neizpiljena, kompozicijsko nedovršena, te hibe izravnavajo omenjeni stilski elementi. Zbirko, ki bi zaslužila boljše oblikovanje (pogrešamo v njej tudi spremno besedo ali vsaj kratko predstavo avtorja), dobite pri obeh slovenskih knjigarnah. B. S. BORBA Od samega navdušenja, ker je danes spet lahko predaval o tretjem rajhu, ima profesor zgodovine pordela lica in od borbe izmučena usta. Govoril je z vnemo in se vnovič boril na Finskem proti Rusom. Streljal je ... bil kanonir... Streljal je ... bil mitraljez. Bil ranjen ... Bil odlikovan ... Spet streljal... itd. Konec koncev pa je še dodal, da je vojska danes samo atrapa in zavpil tako glasno, da mu je padel avstrijski orel s stene na glavo in ga s kladivom in srpom tako udaril po ustnicah, da se je končno le zbudil iz sanj velenemškega rajha. NAVODILA Kakor trdijo eksperti, danes ne zadostuje več, če hočeš zdrav in fit ostati in dolgo živeti, da spoštuješ očeta in mater, kot to veleva četrta božja zapoved, temveč moraš poleg tega še tudi vsak dan najmanj deset minut telovaditi, se sprehajati po gozdu in dihati globoko skozi nos, snažiti moraš dvakrat na dan zobe, grgrati in iti vsaj enkrat na leto k zobozdravniku, ne smeš piti alkohola, temveč mleko, ne smeš kaditi, jesti moraš zmerno in ne preveč mastno, ne smeš se preveč ukvarjati s politiko, ker je statistično dokazano, da politiki živijo nevarno. In tako boš živel tako dolgo, dokler ne boš umrl. PROFET PLEŠE Masivno agresiven ter progresiven je profet, katehet: dialektika Marxa pravi, da ne ozdravi na glavi pleše, da se svet trese, ko muha v soncu s pajčevino Wienerwalzer zmerom više pleše. Nolens volens kvišku srca: zapleši profet po očetovi pleši, da bo veselje, žvrgolenje v dialektiki elejca Zenona našega patrona, Lona. Diskusija: otrok 79 - doma, v šoli in družbi Zanimivo domoznanstvo „Nit ana braunan Tint’n“ v Bilčovsu r() h m o bialea: Kotmara vas - Žihpolje: lep jubilej Koroški umetniki Sehr geehrte Redaktion! Einem in Ihrer Ausgabe Nr. 8 vom 22. 2. 1979 abgedruckten Interview mit Herrn OAR. Scherer, Kulturamtsleiter der Stadt Villach entnehme ich, daß seitens der offiziellen Stellen des Landes Kärnten die beiden slowenischen Maler Valentin OMAN und Meina SCHELLANDER boykottiert werden sollen. Ja, man gewinnt aus dem Interview sogar den Eindruck, daß es der Kulturamtsleiter der Stadt Villach allein war, der den beiden genannten Künstlern je eine öffentliche Anerkennung zuteil werden ließ. Zu dieser völlig aus der Luft gegriffenen und durch nichts belegbaren Darstellung erlaube ich mir doch einige Anmerkungen zu machen. Was den Maler Valentin Oman betrifft, so kann ich immerhin die Feststellung treffen, daß er im Jahre 1974 mit dem Förderungspreis des Landes Kärnten für Bildende Kunst ausgezeichnet wurde. Im Jahre 1976 trat Oman in der Österreich-Galerie des Künstlerhauses mit einer Personal-Ausstellung in Erscheinung. Im Jahre 1977 wurden auch in der Landesgalerie im Rahmen einer Ausstellung von Neuerwerbungen Werke Omans gezeigt. 1978 wurde Valentin Oman beauftragt, als Ausstellungskommissär die INTART-BIENNALE zu gestalten. Ebenfalls im Jahre 1978 war Valentin Oman mit einigen Arbeiten in der Ausstellung Kärntner Künstler in der Wiener Sezession vertreten. Seit dem Jahre 1976 hat das Land Kärnten 4 Werke von Valentin Oman in einem Gegenwert von S 44.670 angekauft. Darüberhinaus wurde Valentin Oman durch öffentliche Aufträge, wie die künstlerische Gestaltung des Slowenischen Gymnasiums oder des Hallenbades in Klagenfurt öffentliche Wertschätzung zuteil. Was Frau Meina SCHELLANDER anlangt, so erhielt die Genannte im Jahre 1977 ein Arbeitsstipendium in der Höhe von S 20.000.—. Auch im heurigen Jahr wird Frau Meina SCHELLANDER ein Arbeitsstipendium in der Höhe von S 10.000.— erhalten. Abgesehen von kleineren Zuwendungen in Form von Ausstellungs- und Durckkostenzu-schüssen wurden im Jahre 1978 von Frau Meina Schellander zwei Werke um je S 12.000.— angekauft. Im Jahre 1973 hatte Frau Meina Schellander eine Ausstellung ihrer Arbeiten in der Kleinen Galerie des Künstlerhauses. Meina Schellander war auch in der Ausstellung der Kärntner Landesgalerie in der Sezession in Wien vertreten. Daneben ist noch zu bemerken, daß beide Künstler in den großen Veranstaltungen des Kunstvereines wie bei der INTART und bei den Weihnachst-ausstellungen repräsentiert waren. Im übrigen würde es mich außerordentlich interessieren, welche Meinung die beiden Künstler, die namentlich in Ihrem Interview genannt wurden, zu den aufgeworfenen Behauptungen vertreten. Mit dem Ersuchen, diesen Brief in einer Ihrer nächsten Ausgaben zu veröffentlichen, verbleibe ich mit freundlichen Grüßen! Leopold Wagner Oder mladje KDZ je zelo aktiven Oder mladje Koroške dijaške zveze je nepretrgoma aktiven: njegovi zadnji nastopi so bili pred 14 dnevi v Šmarjeti v Rožu, kjer je bila udeležba kljub slabemu vremenu dobra. Pred tednom dni pa so bili v Ljubljani gostje KUD Horjul, kjer je doma tudi režiser odra mladje Končan. Ta nastop pa je pomenil tudi, da so se s tem vsaj nekoliko oddolžili svojemu požrtvovalnemu režiserju Franciju Končanu. — V Horjulu je bila dvorana dobro zasedena — nad 200 odraslih. Tako se je pokazalo, da tudi odrasli uživajo ob tej otroški igri. Nedavno pred zimo so praznovali god Franceta Ogrisa, pd. Adlu-na, ki je izpolnil že 81. leto. Prišli so kotmirški pevci in so mu zapeli podoknico. Jubilant je bil vedno zvest član izobraževalnega društva Gorjanci. Deloval je pri pevskem društvu od mladih let in je rad prepeval. Takoj po prvi vojni so začeli s petjem. G. Boštjan v Trabesinjah je učil s citrami lepe domače pesmi. Bilo jih je precej dobrih basistov s Plešivca: Krenar, Rutar in več mladih fantov kakor Šmon so hodili kar peš ob vsakem vremenu. Tonej in tudi Štefan, ki je brat jubilanta, pa je zdaj organist in mežnar na Žihpoljah. Tako France še hodi rad na koncerte lepe pesmi poslušat in igre gledat. Tudi sam je veliko igral na kotmirškem odru kakor tudi v Podljubelju, ko je vodil društvo Mihej Novoustanovljeni Slovenski biro na Dunaju (vodja: Feliks J. Bister) je povabil na svojo prvo oficialno prireditev znanega publicista dr. Roberta Saxerja, ki je govoril lepemu številu slovensko- in nemško-govorečih Dunajčanov na temo „Svoboda tiska in svoboda pouka“. Dr. Saxer poučuje na celovški univerzi in je napisal že dve analizi koroških tiskovnih produktov, „Primer Warasch v koroških dnevnikih“ (založil klub mladje) in „Stritzl & Scrinzi contra UBW“ (založil SIC). Medtem ko se je v prvi knjigi bavil s poročanjem koroških dnevnikov o aretaciji osrednjega tajnika NSKS, se je v drugi publikaciji, ki je obširnejša, poglobil v analizo poročanja Kleine Zeitung o celovški univerzi (UBW = Universität für Bildungswissenschaften). Kleine Zeitung se je močno obregnila ob neki razstavi slik na UBW in pomešala „zelje s peso“ na univerzi ter s tem spravila mlado ustanovo v javnosti v slabo luč. Dr. Saxer se je v svojem dunajskem referatu in tiskovnem razgovoru bavil prav s to akcijo Kleine Zeitung, ker se pač na konkretnem primeru poročanja da prikazati prav dobro način, kako je možno spraviti neko osebo ali ustanovo v slabo luč. Prireditev preteklega tedna je že pokazala pot, po kateri hoče hoditi Slovenski biro na Dunaju, privatna iniciativa našega rojaka Feliksa J. Bistra iz Svetne vasi v Rožu. Po besedah Bistra hoče njegova iniciativa „približati Koroško in specifične koroške probleme Dunaju“. Specifičen koroški problem je brez dvoma poročanje koroškega časopisja, ki močno oblikuje ne samo življenje in usodo koroških Slovencev, temveč tudi raznih drugih ustanov, ki se gibljejo bolj ob robu koroškega osrednjega dogajanja. To se lepo po- Valentin. Bil je njegov najboljši prijatelj. Zdaj še poje v žihpoljski cerkvi, kar ima glasu in moči. Zdaj kaže v analizi dr. Saxerja o poročanju o celovški univerzi (knjigo dobite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, pri uredništvu NT ter v nekaterih dunajskih knjigarnah). Analiza je postala v zadnjem času nekje „vroč kostanj“, saj se je pred kratkim odvijala prva razprava v procesu, v katerem tožita urednik KZ Heinz Stritzl ter državni poslanec dr. Otto Scrinzi avtorja dr. Saxerja. Pretekli teden so na celovški univerzi ustanovili ak- V začetku marca je naš poštar Mlečni k dopolnil 90 let. Mlad je stopil v poštno službo in jo vršil kot pismonoša do leta, ko je mogel stopiti v pokoj. Nosil je pošto iz Borovelj na Bajtiše in dalje v Sele. Prehodil je dnevno 20 kilometrov in to deloma po kamniti in strmi poti, dokler ni bila zgrajena sedanja cesta. Bil je točen in zanesljiv, hodil je zmerno, da se ni utrudil. Poštna uprava mu je po upokojitvi poverila drugo poštno službo, da bi v svoji hiši na Zgornjih Bajtišah bil poštni upravitelj za Zgornje Bajtiše in Kot. To mesto je rad sprejel in jo vrši že Sentlipška mladina, ki zna kulturo vrednotiti, je na pustno nedeljo v farni dvorani res prisrčno iz-nenadila. Dvorana, zasedena do zadnjega kotička z nasmejanimi obrazi obiskovalcev, je dala sigurno igralcem novega programa za nadaljnjo kulturno ustvarjanje. Z igrami „Moč ljubezni“ in „Mož je gospodar pri hiši“ ter z drugimi šaljivimi vložki so se vsi igralci izvrstno znali vživeti v svoje prevzete vloge. Besedilo in celo zamisel igre je pripravila zmeraj na strani slovenskega naroda se žrtvujoča neutrudna, danes že 78 let mlada Radar jeva mati Uršula Omelko iz Kršne vasi. Med navzočimi obiskovalci smo spet zazrli našega bogoslovca Jo-zija Marketza, ki je več mesecev bil s svojimi bogoslovnimi kolegi na misijonskem potovanju po dalj- obstaja samo še ljudsko petje pri sveti maši. Bili so tudi tedaj izvrstni pevci pri tem zboru. Mirko Čimžar je imel zelo dober glas, bariton. Kadar je zapel „Mrzel veter tebe žene“, tedaj bi kar poslušali njegov dober glas. Tudi njegov sin Erik je podedoval po očetu lep tenor. Tako so imeli dobrega pevovodjo — Lampichlerja iz Vetrinja —, ki je vodil zbor po Sloveniji. Po drugi vojni pa ga je prevzel dobro znani Folti Hartman, ki še sedaj vodi podjunske zbore. Tako so enkrat zapeli združeni zbori. Zapelo je v Podzemski jami 100 pevcev in se je čudovito glasilo. Peli so koroške narodne. Tudi Pavle Kernjak je hodil učit kotmirške pevce. S sinom Mirkom se veliko trudita in žrtvujeta za naš slovenski narod. Ljubi Bog, daj jubilantu še dolgo zdravih let! cijski komite „UBW und Medien“, ki se bo „posebno zanimal za ta kazenski postopek, v katerem se bo moral zagovarjati avtor, potem ko je skušal odvrniti publicistični napad na celo celovško univerzo“ (besedilo letaka, ki ga je izdal ta komite). Akcijski komite bo stalno poročal tudi o poteku razprave in je odprl poseben konto (BAWAG 64-74587-0), na katerm naj bi se zbirale podpore za financiranje ciljev, katere so si stavili njegovi pobudniki. 35 let. Vsak dan prihaja dvakrat na postajo poštnega avtobusa, da odda in sprejme pošto. V svojem uradu je prijazen in rad ustreže vsakomur. Ob 90-letnici je še čil. Vse kaže, da si je s svojo dolgoletno pešhojo utrdil in ohranil zdravje. Da uživa pri ljudeh popolno zaupanje, dokazuje tudi to, da je član cerkvenega sveta na Bajtišah. Vsako nedeljo tako s pobiranjem darov skrbi za cerkev. Jubilantu se Selani zahvaljujejo za vse izkazane dobrote in mu želijo zdaj ob godu še nadaljnjega zdravja in obilno plačilo iz božje roke. ni Indiji-Koromandiji in drugimi državami. Želeli bi, da bi nam on s svojimi prijatelji kdaj o tem sigurno duhovno bogatem doživetju pripravil kako predavanje. Njemu in njegovim sopotnikom prisrčen pozdrav spet tu v domači deželi. Igralci so zaključili s pesmijo „Mi se imamo radi“. Naj te besede res postanejo resnica v prid našega slovenskega naroda in naroda soseda! Domačin 9 DUNAJ Kvartet dunajskega krožka je prejšnji teden pel na razstavi slik rojakinje Iške RANO slovenske, dalmatinske in nemške narodne pesmi. Razstava je dobro odmevala tudi po časopisju zaradi tega nastopa našega najmlajšega pevskega ansambla. Za pošteno politikovobčinski sobi: volite 25. marca samostojne liste! Dr. Robert Saxer predaval na Dunaju Sentlipš: mladina zaigrala Sele-Kot: jubilej poštarja Skioptično predavanje z barvnimi dia-pozitivi POTOVANJE PO SOVJETSKI ZVEZI, I. del Prireditelj: SRD Borovlje Kraj: v društveni sobi pri Bundru Čas: nedelja, 18. 3. 1979, ob 14.30 Predava: prof. Štefan Pinter Oder mladje Koroške dijaške zveze vabi na mladinsko spevoigro Svetlane Markarovič HIŠA TETE BARBARE Prireditelj: Galerie Hildebrand Kraj: Celovec Čas: petek, 16. 3. 1979, ob 20. uri ----------------1------------------- Farna mladina iz Pliberka vabi na igro SLEHERNIK Prireditelj: KPD „Drava“ v Zvabeku Čas: nedelja, 18. 3. 1979, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Zvabeku Prireditelj: farna mladina v Pliberku Čas: nedelja, 18. 3. 1979, ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Pliberku Zveza slovenske mladine v Bilčovsu in SPD „Bilka“ v Bilčovsu vabita na LITERARNI VEČER Čas: sobota, 31. 3. 1979, ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Brali bodo člani pododbora društva Slovenskih pisateljev iz Maribora REDNI OBČNI ZBOR Prireditelj: Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah Čas: ponedeljek, 19. 3. 1979, (sv. Jožef), ob 8.30 (po 1. sv. maši) Kraj: pri Mažeju DOM v TINJAH Od petka, 16. 3. 1979, ob 18. uri, do nedelje, 18. 3. 1979, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA FANTE od 18. leta naprej „Kristus — orientacija mojemu življenju“ Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt Od sobote, 17. 3. 1979, ob 15. uri, do nedelje, 18. 3. 1979, ob 17. uri DNEVI MEDITACIJE ZA DIJAKE, I. (4. in 5. razreda srednjih šol) „Vera mi je vir veselja“ Voditelj: mag. Hanzej Olip V nedeljo, 18. 3. 1979, od 14. do 18. ure IZOBRAŽEVALNI POPOLDAN ZA STARŠE „Knjiga — prijatelj otroka“ Od nedelje, 18. 3. 1979, ob 18. uri, do srede, 21. 3. 1979, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA TRETJI RED „Življenjska obnova v duhu sv. Frančiška“ Voditelj: p. Jakob Vučina, OFM Cap V ponedeljek, 19. 3. 1979, od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE „Stenske zvezde“ Voditeljica: sr. Lucija, Tinje Od sobote, 24. 3. 1979, ob 15. uri, do nedelje, 25. 3. 1979, ob 17. uri MEDITACIJSKI DNEVI ZA ŠTUDENTKE, I. (od 6. do 8. razreda srednjih šol) „Kdor ljubi, ima čas — tudi za Boga“ Voditelj: mag. Hanzej Olip Od sobote, 24. 3. 1979, ob 15. uri do nedelje, 25. 3. 1979, ob 17. uri MEDITACIJSKI DNEVI ZA DIJAKINJE, II. (4. in 5. razred srednjih šol) „Lepota — pot k Bogu“ Voditelj: kaplan Janez Tratar I • CELOVEC Jakob WÜSTER, učitelj na glavni šoli v Šentjakobu v Rožu razstavlja svoje kolaže v Mali galeriji v celovškem Domu umetnikov (Künstlerhaus). Razstava je dostopna dnevno od 17. do 19. ure. Obisk priporočamo! 9> BELJAK Saša KRONBURG, I. 1893 na Dunaju rojena in v New Yorku živeča umetnica, je prva, katere dele razstavlja beijaški kulturni urad (vodja A. Scherer) v ciklu Ženska umetnost v Avstriji v galeriji ob Mestnem zidu (Widmann-gasse 30). Iščemo ženo med 40 in 60 leti za gospodinjstvo v hiši zdravnika z enim otrokom v Rožu. Stanovanje oz. soba v hiši, ker je stalna navzočnost potrebna. Plača in vse druge socialne ugodnosti po dogovoru, znanje obeh deželnih jezikov — zlasti slovenščine — potrebno. Interesentke naj se javijo pod šifro „vestna“ na uredništvo! Ärziehaushalt mit einem Kind im Rosental sucht Frau zwischen 40 und 60 Jahren. Wohnung bzw. Zimmer im Haus, da ständige Anwesenheit notwendig. Gehalt und andere soziale Vergünstigungen nach Absprache. Die Kenntnis beider Landessprachen — besonders Slowenisch — ist erforderlich. Bewerbungen unter „Gewissenhaft“ an die Redaktion! Modično, lepa oblika, se dobro prilega, poceni — to so prave prednosti, ki jih imajo ČEVLJI Najlepši POMLADNI MODELI v novih barvah, ekskluzivni obliki ter v velikanski izbiri bodo navdušili tudi Vas! Obiščite tovarniško prodajalno tovarne čevljev PEKO v EINHEITSLISTE ENOTNA LISTA GELAUTZ ^ KAFFEE ^ utcucet 6^efvXt KLAGENFURT KARFKEITSTR.22 Kaffee-, Tee-und Gewürzimport Großrösterei In- und ausländische Spirituosen 9010 KLAGENFURT Karfreitstraße 22 Tel. (0 42 22) 82 8 87, 83 4 50 Kdo ima veselje za poklic AVTOBUSNEGA ŠOFERJA? Oglasite se pri avtopodjetju S I E N Č N I K 9141 Dobrla vas Tel.: 0 42 36/2219 BENCINSKE BONE za Jugoslavijo spet dobite pri POSOJILNICI CELOVEC Bahnhofstraße 1 HOTEL KOROTAN išče za letošnjo sezono: 1. pomočnike v recepciji, 2. kuharje in pomočnike, 3. natakarje, natakarice in pomočnike, 4. uslužbence za kopališče ter 5. sobarice. Ponudbe pošljite pismeno na Posojilnico Celovec, Bahnhofstraße 1, 9020 Celovec, tel. 0 42 22 / 82 1 29. CEOTER tudi na tržnem tednu, prvi v Dobrlivasi RUTAR CENTER svetuje, načrtuje, dostavi in montira po celi Koroški brezplačno. Posebne plačilne ugodnosti pri nakupu pohištva! 20% naplačilo, ostanek v 12 mesečnih obrokih brezobrestno! POSEBNA PONUDBA ZA JOŽEFOV TEDEN: kompletna spalnica, vključno televizorja za S 6.690.- V Jožefovem tednu, to je od ponedeljka, 19. marca, do nedelje, 25. marca, so trgovine odprte vsak dan tudi čez opoldan in v nedeljo, 25. marca, do 18.00 ure. Ko ste oddali volilno glasovnico, pridite v Dobrlo vas — v RUTAR CENTER. V štirih etažah na 4000 m2 površine najdete izdelke iz cele Srednje Evrope, kompletna stanovanja, moderne kuhinje, udobne sobe. V tehničnem oddelku dobite izdelke iz skoraj celega sveta. RUTAR CENTER GARANTIRA ZA SVOJE BLAGO. Televizorje dobite proti 20% naplačila, ostanek do 24 mesečnih obrokov brezobrestno. Poleg tega nudi RUTAR CENTER popolno garancijo do 36 mesecev — torej tri leta! RUTAR CENTER NUDI PAČ VEDNO VEČ! RUTAR CENTER, Dobrla vas/Eberndorf, tel.: 0 42 36-21 81 telex: 04-2943. ENOTNA LISTA EINHEITSLISTE 11. strokovni sejem za gastronomijo in turizem 17. - 25. marca 1979 dnevno od 9. do 18. ure □Gast 79 Celovec — vhod St. Ruprechter Straße — razstavišče 8. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev v sejmski dvorani 5 Skupine iz Avstrije (18./19. marca). Zvezna republika Nemčija (20./21. marca). Francija (22./23. marca). Jugoslavija (24725. marca). Mednarodno gast-bife-tekmovanje v sejmski dvorani 5. Strokovna zborovanja za turizem v konferenčnem centru v sejmski dvorani 5. Posebne razstave W!FI-Koroške in pekarnih mojstrov. (Konferenčni urad — vhod St. Ruprechter Straße). ART BUCHWALD: Najdražja skodelica kave Najzanimivejša stvar, ki jo lahko vidi svetovni popotnik v Carigradu, je znameniti suk, ogromna pokrita tržnica, v kateri razstavlja več kot dva tisoč prodajaln vse, kar premore svet, začenši s prstanom Julija Cezarja pa do nekakšne pras-kalnice za hrbet, ki jo je uporabljala žena ne vem katerega sultana. V tem suku iz XVI. stoletja žive in trgujejo najbolj zviti trgovci na svetu in ni se še rodila stranka, ki je ne bi bili ogoljufali. Tudi jaz sem odšel v suk, da bi poiskal nekega Davuda, ki sta mi ga priporočila stara turška znanca Tex in Jux Besika. Takoj sem naletel na nekaj trgovcev, ki so mi prišli naproti z razširjenimi rokami in s smehljajem na obrazu. Vprašal sem jih, kje je Davudova trgovina. „Ah, nesreča,“ je dejal eden od trgovcev. „Davud je prejšnjo nedeljo umrl. Vstopite v mojo trgovino, prijetno hladno je notri." „Davud je na počitnicah,“ je rekel drugi trgovec. „Mesec dni bo v Ankari, za ta čas pa je svoje stranke prepustil meni.“ „Davud je prišel na boben,“ je odgovoril tretji trgovec. „Jaz sem prevzel njegove posle in njegovo blago. Tule, gospod, kar z menoj!“ Še naprej sem iskal Davuda, a brez uspeha. Odgovorili so mi, da je Davud utonil v Bosporu; da so ga zaprli, ker je pijan šofiral; da je emigriral v Ameriko, da mu je zgorela trgovina; da mu je žena pravkar rodila; da je imenovan za veleposlanika v Jemenu in tako dalje. Nazadnje sem se ustavil pred neko izložbo in začel občudovati prstan. Da ne bi bil storil tega! Preden sem sploh zaznal, kaj se dogaja z menoj, so me že zvlekli v trgovino in me posadili na trinožnik. Trgovci iz carigrajskega suka ne govore radi takoj o poslu. Prva stvar, ki vam jo ponudijo, je skodelica dobre turške kave. Sprejel sem ponudbo. Včasih se zgodi, da je taka skodelica kave najdražja na svetu. Tudi ob tisoč dolarjev je lahko človek, prej ko zapusti trgovino. Med kuhanjem kave je spregovoril trgovec o na- kitu. Vsak kos je imel svojo zgodovino. Ta je pripadal verolomni sultanki, ki so ji odsekali glavo, ker si je drznila žaliti sultana, svojega gospodarja. Onega spet je nosil Konstantin Veliki. Tistale škatlica za uhane pa je še Kleopatrina. Rekel sem mu, da se ne zanimam za te reči. „Kako pa bi bilo s čudovitim tur- Anton Okorn, Vinograd 500.— Peter Mohar, Dobrla vas 500.— Ignac Miklav, Kokje 500.— Neimenovana iz Globasnice 500.— Dipl. inž. Lojze Povše, Gradec 400.— Ludvik Perc, Šteben pri Globasnici 350.— Karel Smolle, Dunaj 300.— Bosti Jenšac, Podjuna pri Globasnici 200.— N. N., Globasnica 150.— Štefan Sienčnik, Dobrla vas 100.— Luka Hudi, Globasnica 100,— Borut iz Celovca 100.— Zofija Wedenig, Šmarjeta pri Velikovcu 100.— Jožef Pasterk, Kokije 50.— Josef Karicelj, Polena 50.— Franc Ogris, Žihpolje 50.— Marija Weiss, Dunaj 50.— Pušelčeva mama, Sele 50.— N. N. 50.— Mag. Mirko Isop, Škocijan 50,— Herbert Engele, Gradec 50.— Alojz Perne, Šentvid ob Glini 50,— Martin Belej, Gratwein 50.— Prim. dr. Jožef Grafenauer, Korneuburg 50,— Margareta Petek, Polena 50.— Amalija Weinzirl, Kršnja vas 50,— Franc Küster, Boja vas 50.— Miha Golavčnik, Podjuna 50.— Blaž Kordež, Podjuna 50.— Ana Potočnik, Šteben pri Globasnici 50.— Rihard Dumpelnik, Šteben pri Globasnici 50.— Franc Ambrož, Šteben pri Globasnici 50.— Štefan Koren, Večna vas 50.— Stanko Božič, Večna vas 50.— Rajmund Greiner, Podroje 50.— škim prstanom za vašo ženo? Nicky Hilton mi je odkupil enega za Terry Moore. Samo še tega imam.“ Stegnil je roko v blagajno in izvlekel prstan z diamanti, safiri in smaragdi, vdelanimi v pet zlatih obročkov. „Prstan Nickyja Miltona je imel le štiri obročke,“ mi je zaupal. „Zakaj pa mu niste prodali tega?“ Janez Zanki, Mala vas 50.— N. N., Mala vas 50.— Joško Pušnik, Šteben pri Globasnici 50.— Stanislav Mali, Tirolska 40.— Štefan Zanki, Mala vas 40,— Ana Golavčnik, Boja vas 30,— Rok Bučovnik, Goselna vas 30.— Johan Lipnik, Klopinj 30.— Johan Dumpelnik, Šteben pri Globasnici 30.— Neimenovana, Globasnica 30.— Sebastijan Čebul, Globasnica 25.— Neimenovana, Goselna vas 50.— Neimenovana, Goselna vas 20.— Rudolf Vouk, Dobrla vas 20.— N. N., Podjuna 20.— Johan Writz, Šteben pri Globasnici 20.— Janez Petjak, Šteben pri Globasnici 20.— Franc Schatz, Šteben pri Globasnici 20.— Neži Writzs, Šteben pri Globasnici 20,— Ljudmila Šorli, Podgora 20.— Neimenovana, Dobrla vas 20.— Florijan Dlopst, Podgora 20,— Franc Fera 20.— Ana Dlopst, Večna vas 20.— Dr. Josef Kemptner, Salzburg 20.— Karl Pikalo, Podroje 20,— Štefan Sadjak, Globasnica 20.— Josefine Jenschatz, Globasnica 20.— Neimenovana, Globasnica 20.— Karl Markitz, Mala vas 20.— Štefan Kordeš, Mala vas 20.— Franc Zanki, Globasnica 20.— Jožef Golavčnik, Zagorje 20.— Ana Miklau, Goselna vas 10.— Amalija Skočir, Goselna vas 10.— Peter Hutter, Globasnica 10.— Darovi v tiskovni sklad: „Ker sem ga rezerviral za vas.“ Začela sva se pogajati. Zahteval je dvestopetdeset dolarjev. Zasmejal sem se mu v brk. Začel je jokati kot otrok. „Samo dva taka prstana sta na svetu. Dvesto trideset dolarjev. Dvesto. Prav, naj dam s sebe še zadnjo srajco. Sto osemdeset. V grob me boste spravili. Sto petdeset. Moja zadnja cena. Ce zvedo za to v suku, me bo spremljala sramota do smrti. Nikar me tako ne glejte. Sto trideset. Torej sto trideset in še veliko skodelico kave povrhu.“ Popil sem drugo skodelico kave in odšel iz trgovine s prstanom. Z vrat prodajalne onstran ceste me je spet klical nekakšen trgovec. „Pst! Rad bi govoril z vami! Kaj vam je prodal?“ „Prstan,“ sem zašepetal. „Zakaj sprašujete? Ali ni na dobrem glasu?“ „Nasprotno, velik sloves uživa. Njegov brat ima tovarno stekla.“ Zdaj je bila vrsta na meni, da sem zajokal. „Ko bi bil takoj odšel k Davudu,“ sem ječal, „se mi ne bi to pripetilo.“ „Davud — saj to sem jaz,“ je rekel trgovec veselo. „Vstopite no in se usedite, da popijeva skodelico kave. Sicer pa poglejte tale haremski prstan, ki ga je Napoleon podaril Josephini... “ PROFESIONALNI FOLKLORNI ANSAMBL HRVATSKE FOLK DANCE ENSEMBLE OF CROATIA ■ KROATISCHES VOLKSTANZENSEMBLE sobo,a, 31.3.1979 “m 19-30 rn9resna hlsa Samstag ' nedelja 1 Kongresshaus BELJAK/VILLACH Sonntag 1.4.1979 um 14' 30 ArbeiterkammT CELOVEC/KLAGENFURT Vabi Krščanska kulturna zveza - Der Christliche Kulturverband lädt ein Vstopnice v Krščanske ki pisarni igarnah predprodaji pri krajevnih društvih, pri zastopnikih farnih mladin, v Kulturne zveze v Celovcu, tel. 0 4222/72 565 24, v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu ter eno uro pred nastopoma na kraju samem. Eintrittskarten im Vorverkauf bei den örtlichen slowenischen Kuiturvereinen, bei den Vertretern der Pfarrjugend, im Büro des Christlichen Kulturverbandes, Tel.O 4222/ 72 565 24, in beiden slowenischen Buchhandlungen in Klagenfurt und 1 Stunde vor Veranstaltungsbeginn. V četrtek, 22. 3. 1979, ob 19. uri FILMSKE AMATERJE“ „FILMSKI FORUM ZA Voditelj: inž. Roman Flis r-----------------------------------------' Valentin Polanšek 3 Križ s križi V________________________________________j — Vaš sin se pridno uči. Nemški narod podpira inteligentne otroke. Zastonj lahko študirajo. Samo s farji se ne sme družiti. To ne gre! Ste razumeli! Heil Hitler! Pa sta že stala spet pred vrati. Nikoli še nista prehodila z materjo vso pot domov tako redkobesedna kot takrat. In doma je bilo še bolj čudno! Babica je javkala: Brez Boga in molitve ne bo nikamor prišel! Deda je renčal tu in tam: Če ima dobro glavo, naj gre v šole! Nekoč se mu bo bolje godilo kot nas enemu! Šola je šola. Hitler bo šel, a kar se bo fant naučil, pa ne bo prešlo. Mati pa, preprosta ženska, je vzdihovala: Če bodo denarje za šolo dali, bodo hoteli še sina vzeti! Zdravko se je zresnil. V otrokovi duši je bilo v nejasni razgibanosti toliko skrivnosti in hrepenenja, kar ga je dvigalo visoko pred vse sovrstnike. Fant se je spominjal, kako nenaden konec je bil s slovenskima listoma . . . Letos na cvetno nedeljo je začela babica moliti in zdihovati: — Moj Bog, vojska je! Ali čujete, na Jezerskem vrhu gori na meji poka! Deda pa je dejal, da bo vseeno šel v trg. Vnuka je vzel s sabo. Kakšna zbeganost je bila doli. Vse polno vojaštva. Siva motorna kolesa z vojaki, ki so nosili puške čez hrbet, so švigala enkrat gor proti vrhu na mejo, pa spet nazaj. Avtomobili, čisto drugačni, kot jih je bilo doslej videti, so grmeli proti jugu. Nekateri zadelani s plahtami, drugi odprti s sedečimi vojaki, tretji pa so imeli zadaj priklopljene pošastne reči. To so kanoni! je ugotavljal deda, ki je bil svojčas pri cesarju za topničarja, samo precej drugačni pa so. Ne samo mladež, tudi odrasli so zijali in zijali. Otročad je kmalu odkrila to, zdaj ono novost. Zdravko je s sosedovimi haj-kal po trgu, ogledoval oklopno vozilo. Potem so bili že sredi vojaške kuhinje, ki se je nastanila na vrtu največje tržanske gostilne. Joj, sosedovega Johija je spoznal Zdravko med vojaki. Jobi je pomagal kuharjem. In spet nekaj novega: Oborožen vojak prižene dva drugače oblečena vojaka pred sabo h kuhinji. Cul je od drugih, da sta to dva ujeta jugoslovanska oficirja. Glej, pa je sosedov Jobi postregel tujima oficirjema. Tako mu je bilo najbrž naročeno. V lepih belih krožnikih jima je dal jesti. Onadva sta molče pojedla. Potem je prišel drug vojak v nemški uniformi in ju pozval, da gresta z njim. Cela tropa radovednih otrok pa v razdalji za njimi. Nekdo je povedal: — To je naš grof! Tudi on je sedaj bil vpoklican. Videlo se je na njem, da ima bolj snažno uniformo. Stopal je za oficirjema. Na grofovi puški je zagledal Zdravko bajonet. Tako mora biti, ker je tukaj zdaj frontno področje, je vedel spet nekdo. Spremljali so grofa-vojaka s svojima imenitnima ujetnikoma, tako se je na njuni zunanjosti tudi videlo, prav dol do kolodvora. Otročad je tako dolgo čakala in zijala, da se je vlak odpeljal. A teden po tem dogodku pa je prinesel vse druge spremembe: Na pošti ni bilo več ne Mladega Korotana, ne Koroškega Slovenca. Za nobenega domačina več. In kmalu nato so se pojavili tisti plakati z napisom — „kerntner šprih dojč, di Šprahe ist ausdruk dajner gesinung!" Tudi v cerkvi se ni smelo več opravljati v slovenščini. Zdravkova babica je zdihovala: Moj Bog, Gitlar bo cel svet pomendral! Deda pa je čez čas vsekal: Testo postaja vedno bolj tanko, če ga koj in koj še razteguješ. Nazadnje imaš vse polno puhovcev, ki se razpočijo in namesto testa ostanejo samo luknjice in luknje! Na zimo so začeli uvajati spet nekaj novega: Vpisovali so v hitlersko mladino, tako imenovano hajot, vse okoličane, kar doslej ni bilo. Člani so postali le tržani in še ti na nekako priporočilo ali na navidezni prostovoljni podlagi. Zdaj pa so vsakemu mladincu poslali pismen poziv, da se mora tedaj in tedaj zglasiti v poslopju ljudske šole, kjer je bil tudi sedež orcgrupenlajtung krajevnega političnega vodstva nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Tak poziv je dobil tudi Zdravko. In z njim vsi sovrstniki. Tudi dekleta. TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 18. marca: 11.00 Govor in odgovor — 14.30 Pinocchio — 14.55 Svetovno prvenstvo, ples na ledu — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Zmenek z živalmi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Sport — 20.15 Stric Silas — 21.30 Sport — 21.45 Nočni izbor — 22.35 Poročila. PONEDELJEK, 19. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV: Questa e Firenze — 10.30 Conny in Peter delata muziko — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Švicarska družino Robinson — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 20.00 Šport ob ponedeljkih — 21.00 Petrocelli — 21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport. TOREK, 20. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV: Metode analize — 10.30 Nežno se zapre past — 17.00 Am, dam, des ■— 17.25 Tudi hec mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski svet — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Wenke Myhre-šov — 21.00 Telemuzej — 21.20 Na besedo — 22.05 Predstavljamo udeležence Song contesta 79 ■— 22.35 Poročila in šport. SREDA, 21. marca: 9.00 Tudi hec mora biti — 9.30 Knjiga — partner otroka — 10.00 Šolska TV: Surovine in svetovno gospodarstvo — 10.30 Cleo, ljubezen in antika — 17.00 Podkev sreče — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Radall — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Stric Silas — 21.30 Poročila in šport. ČETRTEK, 22. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV: Cerkev med oblastjo in Jezusom — 10.30 Obilo ali: Kdo ima pravilno glavo? — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Anneliese Rothenberger si da čast — 21.30 Šport •— 21.50 Hotel v Duke-ulici — 22.40 Poročila. PETEK, 23. marca: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV: Kot gost pri Clemensu Holzmei-sterju — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Domači zvonovi — 17.00 Am, dam, des 17.25 Potatoes — 17.30 Lutkovno gledališče — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Zgodovina ladjarstva — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Ponorel par — 21.25 Argumenti — 22.25 Sport in reklama — 22.35 Bog čuva ljubeče — 0.15 Poročila. SOBOTA, 24. marca: 15.30 Dunajske melodije — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Muppets-šov — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads —- 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Juž- RADIO CELOVEC SLOVENSKE OMIME NEDELJA, 18. MARCA: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 19. MARCA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Solisti, pevci — Dr. P. Apovnik: Pravni nasveti. TOREK, 20. MARCA: 09.30—10.00 V. Zaletel: Svetovna verstva, 3. del — 14.10—15.00 Ce- notirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Sport — 20.15 Vi ste priča! — 21.55 Šport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Z železnimi pestmi •— 0.00 Poročila. TV Avstrija 2. spored NEDELJA, 18. marca: 9.25 Svetovno prvenstvo v skakanju — 16.00 Koncertna ura — 17.00 Dežela in ljudje —• 17.30 Pregled — 18.00 Our Veriy own — 19.30 Lance Link — Secret Chimp — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Prizma — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 19. marca: 18.00 Angleščina — 18.30 Tirolsko leto gorskih kmetov — 19.05 Izobraževalno in kulturno delo danes — 19.30 Orientacija — Nič novega na Holandskem? — 20.00 Hotel v Duke-ulici — 20.50 Veselje z glasbo — 21.35 Cas v sliki 2 — 22.05 Tell me that you love me, Junie Moon. TOREK, 20. marca: 18.00 Italijanščina — 18.30 Smrt v jajcu — 19.30 Glasbeni club — 20.00 lise je proč — 21.55 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.30 Club 2. SREDA, 21. marca: 18.00 Francoščina — 18.30 Začetek pomladi — 20.00 Apropos film — 20.45 Prizorišča svetovne literature — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Čas v sliki ■— specialno. ČETRTEK, 22. marca: 18.00 Ruščina — 18.30 Portret — 19.30 Šolski poskusi in šolska reforma — 20.00 Duddy hoče visoko ven — 21.55 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.30 Club 2. PETEK, 23. marca: 18.00 Orientacija — 18.30 Umetnost gradnje — 19.30 A la carte — 20.15 Univerze informirajo — 21.15 Zlata kamera — 22.25 Čas v sliki 2 s kulturo ter karikaturami tedna — 23.00 Mednarodni šov ob petkih: Kris Kristofferson. SOBOTA, 24. marca: 15.30 Avstrijsko prvenstvo v plavanju — 17.00 Beli konji — 17.55 Knjiga — otrokov part- lovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte! SREDA, 21. MARCA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Dr. P. Apovnik: Pravni nasveti (ponovitev) — Cerkev in svet. ČETRTEK, 22. MARCA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 23. MARCA: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Domača imena — Veselo naokrog. SOBOTA, 24. MARCA: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. ner — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Munsterjevi — 19.55 Galerija — 20.15 Pozna ljubezen — 21.10 Trak teče. TV Ljubljana 1. SPORED NEDELJA, 18. marca: 7.50 Poročila — 7.55 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Franceta Miheliča — 8.25 Sezamova ulica — 9.25 Smučarski poleti, prenos iz Planice ■— 12.00 Marija —• 13.15 Poročila — Sin viharja — Športna poročila — Moda za vas — Poročila — Dunaj: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, prenos, revija najboljših —■ Opatija 79, festival zabavnih melodij — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Osma ofenziva —■ 21.00 Razširjena družina, dokumentarna oddaja — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Glasbeni album — 22.05 Športni pregled — 22.35 Nogomet: Hajduk — Partizan. PONEDELJEK, 19. marca: 9.00 TV v šoli: Očistimo si čevlje, V planinah, Za prosti čas, Evolucija — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Fizika — 11.10 TV v šoli: Za najmlajše — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev — 16.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku: Ringa, ringa, raja — 17.35 Katastrofe, dokumentarna oddaja — 18.05 Gremo v gore, izobraževalna oddaja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zgodba o kmetu Šimanu — 21.05 Kulturne diagonale — 21.45 Mozaik kratkega filma — 22.00 TV dnevnik. TOREK, 20. marca: 8.45 TV v šoli: Moj dom, Ali ste vedeli, Za pesmijo, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk — 15.50 Šolska TV: Sodobno naselje, Vojno gospodarstvo, Onesnaževanje morja — 16.50 Poročila — 16.55 Pisani svet — 17.30 Obzornik — 17.40 Košarkarski finale za pokal Radivoje Ko-rača, prenos — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Beg pred čem, dokumentarna oddaja — 20.45 Pota Poljske — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Tinder Box, Vžigalnik. SREDA, 21. marca: 9.00 TV v šoli: Andersenova pravljica, Zadarski arheološki muzej, Pogovor — 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Film — 17.25 Poročila — 17.30 Z besedo in sliko: Pestrna, II — 17.55 Severnoameriški Indijanci, dokumentarna oddaja — 18.20 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Po poti slavne štirinajste, oddaja iz cikla: Čas, ki živi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Igra z jabolkom — 21.35 TV dnevnik. ČETRTEK, 22. marca: 8.55 TV v šoli: Matematika, Selitve ptic, Francoska pokrajina — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Biologija, Risanka, Reportaža — 15.40 Šolska TV: Sodobno naselje, Vojno gospodarstvo, Onesnaževanje morja — 16.45 Poročila — 16.50 Krokodil Ham — 17.00 Človeštvo na oblasti, oddaja iz cikla: Pogled v prihodnost — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —- 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Oči kritike — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Sovetto, dokumentarna oddaja — 21.30 Glasbeni magazin — 22.10 TV dnevnik. PETEK, 23. marca: 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Od petka do petka, Veleblagovnica — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Doživljaji mačka Toša — 17.35 Dnevi z Gumbkom — 18.05 Slovenski rock: Jani Kovačič — 18.35 Obzornik — 18.45 Sociologija družine — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo — 21.00 Šerif v New Yorku — 22.30 TV dnevnik — 22.45 625 — 23.05 Jazz na ekranu. SOBOTA, 24. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Krokodil Ham — 8.15 Z besedo in sliko — 8.30 Vrtec na obisku: Ringa, ringa, raja — 8.45 Babičin vnuček — 9.15 Pisani svet — 9.50 Dokumentarna oddaja — 10.20 625 — 10.50 Začetek štafete mladosti, prenos iz Raven na Koroškem — 12.10 Camilla — 13.20 Televizija brez trebuha — 15.05 Poročila — 15.10 Nogomet: Vojvodina — Velež — 17.00 Risanka — 17.10 Dr- žavno košarkarsko prvenstvo: srečanje Bosna — Jugoplastika — 18.40 Naš kraj — 18.50 Očka, dragi očka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Rubens — 20.55 Moda za vas — 21.00 Zavrtite mi „zastrto" — 22.45 TV dnevnik. TV Ljubljana 2. spored NEDELJA 18. marca: 15.30 Nedeljsko popoldne —■ 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Film tedna. PONEDELJEK, 19. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Usoda nekega Carlija — 18.00 Pravljica — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualna oddaja — 21.05 Poročila — 21.15 Fest na TV. TOREK, 20. marca: 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gledališčna predstava — 21.10 Včeraj, danes, jutri — 21.30 Znanost — 22.15 Zabavno-glasbena oddaja, SREDA, 21. marca: 17.10 TV v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Zlata nit — 18.15 Izobraževalna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.15 TV dnevnik — 22.30 Zabavno-glasbena oddaja. ČETRTEK, 22. marca: 16.15 Košarkarski finale — 17.45 Svetilnik — 18.15 Po poteh samoupravljanja — 18.45 Peščena ura, kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kino oko — 23.00 Poročila. PETEK, 23. marca: 17.10 TV dnevnik v madžarščini —- 17.30 TV dnevnik — 17.45 Magnet — 18.15 Družbena tema — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik —• 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 21.50 Zabavno-glasbena oddaja — 22.40 Glasbeni bienale. SOBOTA, 24. marca: 18.55 Poročila — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Dokumentarna oddaja. Za hajot je uradoval v izpraznjeni sobi tretjega razreda Rogarjev Bilej, sin številne delavske družine, čigar oče je bil kdaj za časa Sušnika socialist ali komunist; dekleta pa so zahajala v sobo drugega razreda, kjer je uradovala Čikejeva punca, hčerka srednjega obrtnika, bivšega socialdemokrata, nekak krajevni opolnomočenec pa je dirigiral vso zadevo faliran semeniščnik, oziroma vnet pristaš kdajšnjih krščanskih socialistov in poznejše očetnjavske fronte rajnega Dollfußa. Nekako so izbirali med prihajajočimi. Nekaterim so pripisali oznako „bindiš" in nekak dodatek kot -minus". Iz Rebrja je bil eden, kateremu je bil Bilej napisal na karto svoje kartoteke „analfabet". Čikejeva pa je označila pri Vojdovi Malki nekako tako, da „ni kerntner gesint". Mnogih pa ni bilo. Ko je bil Zdravko na vrsti, je začel Bilej pisati, v rubriko za materinski jezik pa je prepisal kratko-malo raz listek, ki ga je imel v mapi poleg sebe: -bindiš". V fantovem srcu je kričalo. Polna usta je imel slin, ki jih ni utegnil sproti pogoltniti. Uniformirani hajot-vodja je opazil fantovo razburjenost. ■— V razrednici imajo gospod nadučitelj pri tebi -bindiš" zapisano. Ko boš bolje znal nemško, se bo seveda prečrtalo. — Jaz ne govorim bindiš! Zdravko se je samemu sebi začudil, da je povedal tako glasno. Še drugi, v razredu čakajoči, so to morali slišati! — Torej nemško? je izigraval Bilej. Zdaj je bil fant še v večji zagati. Hajot-vodja pa je zakomandiral: abtreten! Tisti večer, ko je pripovedoval o tem Zdravko doma, je babica tožila: — Kaj vse bo še prišlo nad nas, ki smo dvajsetega leta glasovali za Jugoslavijo? Ampak svoje moramo držati. Sambognasvaruj, kam pa bo to prišlo, če bi vsi tako delali kot Logarjevi, Mikejevi in oni farški hokenkrajclar? Temu je tudi deda pritrjeval. Zaradi vnuka pa je menil: Kako se more otrok zoperstavljati hitlerski oblasti, ko še odrasli klecnejo? Tako je lepega dne začel gospod nadučitelj od učenca do učenca izpraševati, kako govorijo doma po družinah. Začel je pri stenski vrsti. Šolarji so vstajali in vsak je dejal: tajč! V srednji vrsti klopi pa je bilo že drugače. Nekateri so povedali, da bratje in sestre govore nemško, mati ali babica pa ne znata dobro. Še bolj različne pa so bile izjave otrok v okenski vrsti. V tej je sedel Zdravko. V začetku je bil Zogarjev Stanko in se je izmazal: vedno bolj tajč! Zdravko je prebledoval. Niti slišal ni, kako se je Stanko zlagal. Kaj naj pa jaz? Kako naj pa jaz rečem? Mama in babica zahtevata, da se ne smem lagati. Že je Rbančev Franči pred Zdravkom na vrsti. Tega pa je čul, kako se je zlagal, ko je izjavil, da z bratom in s starši tajč govori. Visoki mož s svetlimi očali je že pred Zdravkom. Fant plane pokonci: Deda znajo nemško, ker so bili že v prvi svetovni vojni pri obalskem topništvu v daljni Dalmaciji. Dosti je. Spraševanje gre mimo prestrašenega fanta. Kdaj sede, niti ne čuti. Za Zdravkom se lažejo otroci naprej. Zdaj jih je že poznal, ki so bili od vseh strani širne tržanske okolice. Zakaj jih potem toliko slovensko zna? se je kregalo nekaj v Zdravkovem srcu? In — ali jim gospod nadučitej sploh verjamejo? Ali poznajo vse hiše, od koder ti šolarji prihajajo? Ne bi verjel? V našem Sosednju jih gotovo še ni bilo. In če že, najbrž samo pri Vozarju! Zakaj hočejo to vedeti? Vedno nekaj vrtajo? Kdo hodi še v cerkev? Kdo hodi k veronauku? Kako govorimo na šolski poti? Zdaj mu je padlo v glavo: Deda se je zadnjič ponoči norčeval iz babičnega tarnanja, češ kaj bo, kaj bo, ker pridig domačega župnika ne razume več, nobene tiskane slovenske besede ne dobiva več, niti v trgovini ne zna več kupovati, ker ne sme po svoje povedati. — Kar roko visoko dvigaj, pa se ti bodo vrata odpirala, namesto petja pa lahko žvižgaš vse slovenske melodije, v cerkvi pa tiho žebraj, Bog te bo že razumel; Hitler pa ima itak svojega boga, ki ga je poslal na svet in bo ga tudi kmalu k sebi vzel, če bodo Rusi še kaj od njega pustili! (Dalje prihodnjič) Pxstn-a bralcev DAN ŽENA Dan žena je pri Slovencih 8. marca, vendar borba za enakopravnost je vsak dan. Cilj emancipacije vendar ni v tem, da bi imeli moški enake naloge kot ženske — temveč da dobijo ženske za enako delo kot moški tudi enako plačo, da ima človek ne glede na spol iste možnosti v poklicu in tudi v politiki. Kakor dolgo bo človeštvo živelo, bodo ženske rodile otroke in bo vzgoja predvsem malih otrok zadeva mater. Tiste zastopnice žensk, ki odklanjajo to nalogo, hočejo izliti z vodo tudi otroka. Seveda ženske — matere niso vedno deležne zadostnega priznanja za to važno nalogo. Mogoče je tudi gmotna plača večkrat prenizka, vendar vzgoja otrok je lepa in važna naloga. Enako kot so se svojčas borili samo moški za obstoj družine in naroda, tako se naj borijo ženske za pravico vzgoje otroka. Vendar pa ta naloga ne preneha v domači hiši — temveč naj seže v javno življenje. Ker odločajo o usodi doraščajočih otrok samo moški — politikarji, se godi ženam velika krivica. Ženske se naj ne borijo za navidezne pravice, kot npr. da jim nobeden ne odreka nositi dolge hlače, iti same v gostilno ali kaditi cigarete v javnosti — to je v srednji Evropi že več kot eno generacijo običajno — četudi je kajenje predvsem za noseče in doječe matere škodljivo in je neprimerno, če vzgojiteljice zastrupljajo zrak v otroški sobi. Kakor dolgo bodo morale obstajati organizacije žen, ki se borijo za enakopravnost žena — tako dolgo ne bo enakopravnosti žena — če je tudi v Avstriji predsednica ene takšne organizacije celo minister. Ko bo ustavno določeno, da pripada ženskam enako število sedežev v javni upravi — v občini, v deželnem zboru in v parlamentu — šele tedaj bo mogoča enakopravnost. Prej ko slej odločajo o pravicah žensk moški in to ne samo v Iranu, temveč tudi pri nas v Evropi. Mi koroški Slovenci moramo podpreti boj za enakopravnost ženske — ker tem se godi enako kot nam. Na videz smo enakopravni — kot ženske — vendar pri važnih odločitvah pa stojimo ob strani. Polovica ali celo več sedežev v deželnem zboru pripada ženskemu spolu in vsaj en moški in en ženski mandat tudi koroškim Slovencem. Volitve naj samo odločijo, kdo naj zasede tako odgovorno mesto. Da je demokracija — enakopravnost dosegljiva predvsem po mirni poti, dokazujejo dogodki v Iranu. Tudi ženske so bile za revolucijo — revolucija je bila in je celo krvava — a ženske so izgubile še dosedanje pravice. Ne ženske — temveč moški politikarji naj zakrijejo obraz s pajčolanom — ne da bi zakrili lepote, temveč lažnivi obraz — češ da zastopajo enakopravnost. Fridko OBČINSKE VOLITVE Dragi rojaki! Volitve so pred durmi. Postavite se možje in fantje, matere, žene, dekleta! Bodite trdni kot skala! Ne pozabite, kako je trpel naš narod pod nemškim raj-hom, ko so nas gonili na apel in ste morali peti v tujem jeziku. Lačni, utrujeni otroci so sklepali roke in prosili mamice za borni kruhek, ko ga same niso imele. Kako jim je krvavelo srce! Tudi ne pozabite, dragi starši, učiti otroke naš materin jezik. Naj si vzamejo za vzgled našega nepozabnega gospoda dr. Tischlerja, ki je vse življenje posvetil našemu zq naš tedniki | Rebro: delavci so dokončno izgubili službe Večinske stranke so docela odpovedale (Nadaljevanje s 1. strani) jo je treba poravnati, še manjša, možnost za vstop koroških interesentov bi bila boljša. Akoravno se konkurz tovarne celuloze v Rebrci že precej časa ni dal izključiti, ni bilo ničesar stor- jenega za prebivalstvo, ki je prizadeto sedaj tem bolj. Pod črto se da povedati: večinske stranke, predvsem pa SP'0, niso bile zmožne, v tej dolgi dobi, odkar je tovarna v Rebrci zadnjič obratovala, uspeti s kakršnokoji rešitvijo. Ni prišlo do odkupa tovarne, ni bilo ustvarjenega nobenega nadomestnega delovnega mesta. Podržavljena industrija z državnim tajnikom Nußbaumerjem je sicer nekaj časa proučevala možnost naselitve kakšnega finalnega obrata podržavljene industrije v to področje, zgodilo se ni nič. Pa tudi kratko- in srednjeročno na obzorju ni videti nobenih znamenj, ki bi kazala na to, da bo južna Koroška le postala sedež podržavljenega obrata. Pa tudi drugih podjetij ni uspelo spraviti na južno Koroško. Za kako neumne skuša prodajati svoje bralce ravno koroško socialistično glasilo, se je pokazalo v sredo, ko so časopisi objavili vest v odpustitvi vseh rebr-ških delojemalcev. Kärntner Tageszeitung je to vest objavila sicer na prvi strani spodaj, vendar kot „aufmacher“ je z dvakrat tako velikimi črkami prinesla poročilo, da strokovnjaki koncerna General mo-tors proučujejo možnost naselitve Gradiščanski Hrvati še vedno nimajo radijskih oddaj v materinem jeziku: dokler so Dunaj, Nižja Avstrija in Gradiščanska imeli skupni val, je bil izgovor, da ostalim deželam kaj takega ni prisoditi. Sedaj imajo lastni val, hrvatskih oddaj pa še vedno ni. Zato plakat. OBJAVA: Zveza slovenskih žena in Klub mladje sta ustanovila koordinacijski odbor za organizacijo letovanja otrok. Tozadevne prijave naslovite v bodoče: Klub mladje, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 -72565-28 (Kattnig) ali: Zveza slovenskih žena, Soittalgasse 12, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22 - 85 2 35. Za pošteno politiko in drugesamosfojne liste NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). —- Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. narodu. Trpel, žrtvoval se je in je sam okusil ponižanje slovenskega naroda. Naj ne bo zastonj toliko gorja in krvoprelitja, zatorej bodimo korajžni in stopimo veselega srca na volišče in na svidenje! Kotmirški pevec NAROČILNICA Naročam letni abonma za „Naš tednik“, za ceno 150.— šil. (200,— din) Ime: Naslov: Datum Podpis Naročniki „Našega tednika“ naj pošljejo naročilnico na naslov: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec. Naročniki iz Jugoslavije naj uporabijo naslov: ADIT-DSZ, 61000 Ljubljana, Gradišče 10. filiale GM na Koroškem. Pokazalo se je, da gre socialističnemu organu manj za (kruta) dejstva, temveč bolj za projekte, ki še visijo v zraku. Kajti za General motors Koroška ni edini interesent, ki hoče imeti na svojih tleh to podružnico. Ves ta projekt je treba namreč šele preračunati po infrastrukturi v najširšem pomenu besede. Še druga zakonitost: ko so se na nebu kazali žarki upanja za Re-brco, so časopisi na veliko pisali o usodi tovarne. Sedaj, ko so odpustitve izrečene, pišejo precej manj. Namesto da bi pomagala Rebrci, je vladajoča socialistična stranka na eni od zadnjih klavzur sklenila, da bodo ob Donavi zgradili docela novo in veliko tovarno celuloze. Le-ta bo imela takšno kapaciteto, da še ne vedo, kje bi se tiste celuloze potem znebili. Ta projekt bo stal milijardo šilingov, poleg podržavljenih zveznih gozdov se bodo udeležili še drugi koncerni tega projekta. Pridemo vsekakor do zaključka, da večinske stranke, — kljub temu, da imajo toliko vpliva — niso bile zmožne (ali niso hotele) za južno Koroško ustvariti tistih pogojev, ki bi garantirali enakopravnost tam, kjer jo človek najbolj čuti: na delovnem mestu. Avstrijska brezposelnost znaša pičla dva procenta, koroška brezposelnost znaša 4 odstotke, tista na juž- ZWEI SPRACHIG IST nem Koroškem (predvsem velikov-ški okraj) 8 procentov. V območju Železne Kaple znaša brezposelnost kljub Rebrci 12 procentov. Če sedaj še tovarne celuloze ne bo, obstaja nevarnost, da bo Železna Kapla, ki je ravno v zadnjem času na področju turizma napravila prve korake, postala mrtva dolina. Še eno veliko vprašanje je odprto: kakšna je bila in je vloga šefa obratnega sveta, deželnega poslanca in župana Josefa Lubasa? Skoraj pregovor je postal izrek, da bo tovarna v Rebrci tako dolgo obstajala, dokler se bo zanjo zavzemal Lubas. „Karavanški medved“, kakor ga ljubeznivo imenujejo, je po svojih funkcijah eden najvplivnejših socialističnih politikov na Koroškem. Za seboj ima predvsem tudi socialiste velikovškepa okraja, kjer je okrajni predsednik SPÖ. Kako je prišlo do tega, da Luba-sova beseda danes ne zaleže več? Lubas, ki velja kot prijatelj in somišljenik bivšega deželnega glavarja Sime, je bi! po Wagnerjeve-mu prevzemu oblasti tako močan, da mu nihče ni mogel do živega. Drži sicer, da Lubas ni pri najboljšem zdravju. Toda kako je moglo priti do tega, da Lubas kandidira samo še za županovo mesto? Na kandidatni listi za deželni zbor ga ni več, tudi mesto okrajnega predsednika stranke bo moral oddati. Seveda tudi funkcijo kot kurator Hypo-banke. Kdo vodi režijo pri zmanjšanju Lubasove oblasti in Lubasovega vpliva?