Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. RAZPISANE SO NOVE VOLITVE a Ljudsko skupščino LB Slovenije zaradi nastalih težkoč bolj ena. komerno na vse državljane. Vlada bo podvzela tudi stroge ukrepe za izboljšanje preskrbe prebivalstva z živili. Odprli bodo n. pr. nove državne proda-jalnice za svobodno prodajo po nižjih tržnih cenah, prodajal-nice kmetijskih obdelovalnih zadrug in podobno. ttebnoveCji nevarnosti obrambna (''rta pri mestu ffonju LONDON. 15. — List. «Sun-day Times« piše, da na poljskem organizirajo armado pod vodstvom Rokosovskega, ki bo štela 2 milijona mož. Isti list pravi, da so zelo povečali tudi bolgarsko, madžarsko, romunsko in češko vojsko. Londonski «O: ser ver» pa piše, da reorganizira madžarsko vojsko novi vodja madžarskega glavnega stana Stefan Batta. Temu generalu pomaga skupina sovjetskih oficirjev, ki pazi posebno na politično «lmijo» v vojski. List pravi, da šteje danes ta vojska 100 tisoč mož in bo imela v prihodnjem juniju še eno oklepno divizijo in o'cm pehotnih, proti štirim sedanjim. List poudarja, da ima general Batta na Madžarskem isto vlogo kot Kokosovski na Poljskem. je tudi Schumacher. Davies je obvestil Adenauerja, da Bevin upa v kratkem obiskati Bonn. V Londonu so tudi izjavili, da so bile današnje Adenauer-jeva izjave v soglasju s politiko angleške vlade. Vendar je dodal glasnik, da Adenauer «deluje v popolni svobodi«. Adenauerjeve pogoje glede nemške enotnosti smatrajo v Washingtonu kot «logične in pametne«. Bonnu izjavljajo, da je Adenauer s svojo današnjo izjavo dosegel dvoje: 1. vrgel je odgovornost na Grotewobloyo vlado, da je ona kriva za položaj, ki za, sedaj ne dovoljuje nadaljnjih pogajanj? 2. Zaveznikom je javno pokazal stališče Zahodne Nemčije. Na bližnji štiričlanski konferenci bodo morale velesile računati na zahteve Bonna pri rešitvi vprašani za enotno Nemčijo. Berlinski radio, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, je danes izjavil, da pomenijo današnjih izjavil, db pomenijo današnje Grotervohlovih predlogov glede združitve obeh delov Nemčije. Uradna vzhodnonemška agencija ADN pa dodaja, da pogoji Adenauerja «nimajo nobene zveze z Grotewohlovim pismom«. Pasngmmrti Onngson Kmyangjtng [Chechon ? Mhon v jS Eisenhowerjevi razgovori v Londonu fo Koesan fontan-ni Hjongju of”1 incpon-j im i6S9 lAnctoi. Hamchang LONDON, 15. — Danes je angleški minister za obrambo Shinwell razložil Eisenhowerju angleške oboroževalne načrte. Poudarjal je da napori Anglije in Commonwealtha za mirno rešitev korejskega vprašanja, še ne pomenijo popuščanja na vojaškem področju Zdi se, da so sedanji angleški vojaški načrti višji, kot jih je Shinwell lanskega septembra predložil parlamentu v odobritev. Takrat je predvideval 3.6 milijonov funtov šterlingov za tri leta. Sedanji načrt pa je bil povišan na skupno 4.5 milijonov funtov šterlingov. Nadalje je Anglija naročila že sedaj za 450 milijonov funtov šterlingov vojnega materiala. Ob koncu marca bo 750 tisoč angleških delavcev zaposlenih v oboroževalni industriji. Izdelujejo načrte za poskusni vpoklic 100 tisoč vojakov iz zadnje, vojne na tromesečne vaje. Javljajo tudi, da so obvestili Eisenhowerja, da so v Angliji podvojili proizvodnjo tankov in letal in da bodo do konca tega leta izvežbali štiri | nove divizije Angleži mislijo poslati y Nemčijo še eno divizijo, tako da bodo tam vsega skupaj štiri divizije. Shinwell je tudi obvestil, Eisenhowerja, da so se Anglija in dežele Commonvvealtha sporazumele načrtu za obrambo Srednjega vzhoda. verno letalstvo pa je napadlo ameriške čete pri Osanu. Danes je obiskal korejsko bojišče vodja ameriškega glavnega stana Lawton Collins. Sestal se je z generalom Ridgvva-yem, poveljnikom VIII. armade. General je potrdil, da ima «popolno zaupanje v sedanje vodstvo na Koreji« in da bodo «čete OZN ostale na Koreji in se borile naprej«. Dodal je, da ne more ničesar reči glede »bodočega razvoja«. Collins je obiskal Korejo že četrtič od pričetka sovražnosti, in je izjavil dopisnikom, da bo ostal tam dva dni. Njegov namen je ((prepričati se na kraju samem o dogodkih in proučiti, če se da kaj pomagati«, Collins je priznal, da danes ni mogoče poslati na Korejo novih vojakov. Namerava obiskati vse ameriške divizije na bojišču, prav tako južnokorejske divizije, angleško brigado in druge oddelke sil OZN. Collins je izjavil y Tokiu, pred svojim odhodom na bojišče, da bodo prišla ameriška ojačenja na Korejo čez dva ali tri mesece. V Washingtonu pa izjavljajo, da bo imela ameriška vojska letos poleti, na razpolago v popolni priprvljeno-sti 24 divizij. Današnje severnokorejsko poročilo pravi, da (maše čete izvajajo močan pritisk na sovražnika na zahodnem bojišču in ^ južno od Suwona in so mu prizadele težke izgube«. LONDON, 15. — Ernest Bevin Ima influenco in je moral danes ostati v postelji. Zato je1 možno, da se Jutri ne bo mogel sestati z Eisenhowerjem. MOSKVA, 15. — Radio Moskva javlja, da so v Vzhodni Nemčiji obsodili tri Nemce na smrt zaradi «vohunstva v korist angleške obveščevalne službe«. Zaradi istega vzroka so obsodili še druge osebe na težke zaporne kazni. da izvem, da je tudi Petkovšek rimljansko ime. Sedaj pa še nekaj. Pred par dnevi sem bil na pokopališču in sem se, slučajno ustavil tudi pred grobnico bivšega tržaškega župana Mianija, Na plošči sem opazil imena tudi sorodnikov njegove žene ki so se ust pisali «Gulli». Prvi je brat njegove žene, dru-ga je njegova tašča rojena Siter, Slovenka doma iz Štajerske, ki sploh ni obvladala italijanskega jezika ali pa jako slabo, tretji Je njegov tast GUL1C doma iz Štanjela, ki je prav tako obvladal slabo italijanski jezik. Ni mi znano, ako so njegovemu tastu Guliču, ki je umrl lansko leto, spremenili njegov priimek v Gulli, kar je mogoče; izključujem pa, da bi ran ikj Mussolini spremenil priimek Mianijevemu svaku Adalbertu GULIČ ki je umrl leta 1919 kot je napisano na nagrobnem spomeniku. Prav tako ne verjamem, da bi Mianijevi tašči, ki je unvr-Id leta 1923 spremenili priimek. Torej ne samo živim tudi mrtvim spreminjajo imena, le da bi dokazali, da nas Slovencev tukaj sploh ne samo ni, ampak nas sploh nikoli ni bilo. Vas tovariško pozdiravljam A. E. Skozi sito in rešeto Vendar so krotkejši Italijanska agencija ANSA, ki je končno imenovala svojega stalnega dopisnika v Beogradu, mu je naročila naj zaprosi maršala Tita, za razgovor, ki mu ga je on dovolil. Naš dnevnik je besedilo razgovora v nedeljo v celoti objavil, ostali tržaški tisk pa je tudi poročal vsaj v glavnem o nekaterih vprašanjih in odgovorih. Komaj pa se je črnilo nedeljskih listov posušilo, je demokristjanski ponedelj-ski dodatek uGiornale del lu-nedi» objavil na uvodnem mestu včeraj strupen napad na maršala Tita in njegove izjave glede tržaškega vprašanja pod naslovom «L'ipocrisia del maresciallo». Clankar zahteva od Tita, naj — nič manj in nič več — kot podpiše »tajni dogovor z Italijo iti vojaški dogovor z zavezniki, da zasedejo cono B», češ da je to «dg,nes ed-na, možna ureditev tržaškega vprašanja«. Tito seveda tega noče ampak pravi, da bo rajši čakal in zato navaja omenjeni člankar vzroke Titovega čakanja■ Ker ni še ((dovršil izgona in raznarodovanja Italijanov cone B in ker zato ne more reči, da je zemlja, kjer je 60.000 Italijanov in s ki tisk z razliko od jugoslovanskega ni z zadovoljstvom sprejel decembrskega rimskega sporazuma in smo rekli, da ie pač ic razumljivo, saj gre vendar za plačevanje prvega obroka 125 milijonov dolarjev reparacij, od katerih oodo morali plačati dejansko komaj prvih 16 milijonov, če odbijemo odškodnino za italijansko imetje. Ce Pa pomislimo, da so napravili s svojo vojsko v 'zadnji svetovni vojni v Jugoslaviji za 10 milijard dolarjev škode, potem je tistiprviobrok komaj kapljica v morje. Kakor pa vidimo, se tudi zaradi tega razburjajo. Ne kričijo sicer več tako gldsno o Reki in v Dalmaciji kot so kričali pred dvema mesecema; postali so ■ ponižnejši: svoje zahteve so skrčili do reke Mirne in še to takb, da bi do Mirne zasedla Istro anglodmeriška vojska, ne njihova... Tudi to je koraik naprej. ker od Mirne do Reke in Dalmacije je le še nekaj kilometrov. Upajmo torej, da bodo sčasoma krotkejši. V 50.000 Italijanih v Istr-,'skem okrožju in o ((dvojezičnih« Slovanih pa rajši molči- mo, ker bi morali zapisati veliko številko za število jezikov tistega, ki je navajen že skoro eno stoletje propagirati beraški imperializem. Prejeli smo Citam v Vašem časopisu št. 5 z dne 6. januarja 1951 pod naslovom eSKOZJ SITO IN REŠETO» — aULTlME IN ŠČUKA«. Sinoči srečam v gostilni tovariša, ki mi je pravil, da je čital v «Ultimissime» (jaz ta časopis kakor tudi njegove bratce ne primem niti vroke), da je tudi priimek: GRBEC Prav tako ne vem katerega iz. vora (slovenskega čisto gotovo ne). Sel sem domov, kjer’sem ženi rekel: «Ti se vedno hvališ, da tvoja družina prebiva v Štanjelu čez 400 let in da je Prave slovenske korenine '(ona je namreč rojena Grbec), tukaj pa čitaj eUlt missimev, kaj pišejo, da so Grbčevi pra. vi Rimljani. Od sedaj bom tudi jaz naprej čital eUUimissimen; mor- 18.0Q0 dvojezičnih Slovanov, slovanska«; nadalje ker je suša v Jugoslaviji, antisovjeti-zem, amnestije — navaden «bluff», s katerimi je Titu «uspelo izigrati Angleže in Amerikance v prid svojemu imperializmu nad italijanskimi« -in ker Tito špekulira s «pretiranim optimizmom« italijanske zunanje politike do Jugoslavije. In končno vzklika demokrtst. jansko glasilo naj «se Tito spomni, da je meja za sporazum ena sama, reka Mirna, ter da se politični sporazumi delajo pred gospodarskimi, ne pa potem kot se je db sedaj dogajalo v njegov prid in na našo škodo«. Navedli smo le najbolj histerične demokristjanske izbruhe v omenjenem uvodniku in opolzke pripombe glede ((deportirancev«, opcije, ribolova in odškodnine za ttalijansko imovino nismo niti omenili, ker pač vsak čitatelj ve, da so bila ta vprašanja rešena s spo razumom od 23. decembra 1950 in delno tudi že prej. Povedali smo že, da italijan- Dosmrlna ječa za lise Koch AUGSBURG, 15. — BučBen-vvaldsko zver lise Koch so danes obsodili na dosmrtno ječo po 27 dnevih razprave in zaslišanju 243 prič zaradi umorov in poskusov umora. Sodišče je izjavilo, da je bila lise Koch že drugič obsojena za iste zločine. Ameriško vojaško sodišče v Dachau jo Je obsodilo zaradi zločinov proti tujim državljanom, sedanje sodišče pa jo je obsodilo zaradi zločinov proti nemškim ln avstrijskim državljanom. VoSeh štirih ŽC vlsok„ D,onudbo ie zavez-žavp^herah, k‘,nj!siia, predlo-koft^ih.. CuJkovu, \od,ji S SEJE IZVB^ILMEGA ODBORA OSVOBODILNE FBOHTE Pribor za nroslaiio desete »lilelnice III Posebna delegacija izvršilnega odbora OF bo novemu glavnemu ravnatelju l VII gen. Btanchardn podrobno obrazložila vsa pereča vprašanja slovenskega ljudstva cone A Te dni se je vršila v Trstu seja izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje c sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo predsednika; 2. imenovanje odbora za proslavo desete obletnice OF; 3. poročilo o okrajnih tekmovalnih načrtih in 4. slučajnosti. Tov. Branko Babič, predsednik; izvršilnega odibora OF, je podal obširno poročilo o sedanji mednarodni jn krajevni politični situaciji. Pri tem se je posebej zadržal na Odnosih, ki vladajo med' obema imperialističnima blokoma v svetu ter označil vlogo ljudske republike Kitajske. Nato je poudaril pravilnost stališča Osvobodilne fronte glede rešitve tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma med' zainteresiranimi narodi. Poudlarjal je zlasti, da je naša glavna naloga v konkretni vsakodnevni borbi proti vsem ukrepom, s katerimi se danes izvaja dejansko priključevanje Trsta k Italiji. Predvsem pa mora biti Osvobodilna fronta nepopustljiva v borbi za našo narodnostno enakopravnost. Pri temi je nakazal možnost sodelovanja z vsemi Slovenci Trža-ikega ozemlja, ki jim je iskreno do tega, da si to enakopravnost priborimo kakor tudi z vsemi drugimi demokratičnimi gibanji, ki se borijo za ekonomsko neodvisnost in samoupravo Trsta. Po obširni diskusiji je izvršil- SLAVfl PflLDIM BORCEM I £ucllan HoUiat Lucijana Horvata so zajeli Nemci kot borca bataljona «Alme Vivodev ter ga odpeljali v Nemčijo, kjer je 15-januarja 1945 umrl. Komaj 18 leten se je Lucijan odzval klicu svojega naroda in vstopil v partizane avgusta 1944, že čez dobro leto pd je moral kloniti pred nemškim nasiljem v nacističnem taborišču. dntotfi l/l/Vicikič 14. januarja 1945 je padel borec Oartanove brigade Mra-kič Anton. Rojen je bil v Bovcu 21. maja 1914, živel pa je v Trstu, kjer se je priključil narodnoosvobodilni vojni in dal svoje življenje za svobodo svojega naroda. Hmlik Ui&ie Vršič Henrik je. bil rojen v Orehovljah 22. septembra 1910. Delal je v Trstu in šel odtod 10. avgusta 1943 v partizane. Boril »e je v IX. korpusu in junaško padel pri Šempasu 16. januarja 1945. Žrtve, ki so jih dali junaki sa svobodo bodo ostale našemu narodu najdragocenejše svetinje. r.i odbor na predlog tajništva imenoval sledeči odbor za proslavo 10. obletnice OF : Tončka Bidovec - Trst Birsa • Sv. Ivan Jože Bizjak - Col-Repentabor Albina Blažina - Trst dr. Andrej Budal - Trst Alojz Badin - Trst Rudolt Cok - Lonjer dr. Anton Daneu - Opčine dr. Jože Dekleva - Trst Janko Furlan - Sempolaj, Emilija Gerdol - Trst Anton Gregorič - Trst Josip Gržančič - Trst Vladimir Horvat - Trst Pavel Hrovatin - Skotije Marija Kocjančič • Domjo Valerija Kocjančič - Trst dr, Angel Kukanja - Trst Franc Kukanja - Trst Silvester Kuret - Ricmanje Franc Lipovec - Trst Emilija Lipovec - Skedenj dr. Sonja Mašera - Trst Ivan Novak - Trst Janko Obad - Salež Helena Pečar - Katinara, Sergej Pečar - Lonjer Silvester Pregare - Kolonkovec Miro Preši - Bazovica Majda Rupena - Trst Mara Samsa • Trst Savo Sancin • Skedenj Ivan Slama - Trst Ema Starc - Trst Josip Skr k - Bajta Emil Škabar - Veliki Repen Silvester Škabar - Veliki Repen Marica Škabar - Trst Roman Smuc - Trst Franc Stoka - Trst Vlado Švara - Trst Vekoslav Spanger - Prosek Ema Tomažič - Trst Franc Tomšič - Trst Fran Venturini - Trst Ubald Vrabec • Trst Alma Zalašček - Trst Friderik Žnidaršič - Trst Nato ie tov. S. Bolč, organizacijski tajnik OF podal izčrpno poročilo o tekmovalnih načrtih, ki so jih sprejeli okrajni odbori OF na podlagi okvirnega načrta za proslavo desete obletnice Osvobodilne fronte. Tekmovanje je že y teku od 1. januarja t. 1. v vseh okrajih in krajih Tržaškega ozemlja. Članstvo OF tekmuje predvsem v svrho čim večje politične mobilizacije in utrditve Osvobodilne fronte med našim ljudstvom. Konkretno tekmuje članstvo OF v nabiranju novih članov, v prirejanju predavanj političnega in gospodarskega značaja, v prirejanju proslav ob deseti obletnici, v nabiranju novih članov za Enotne razred, sindikate, v nabiranju novih članov za prosvetna društva, v nabi- Več šole manj prostih dni »Primorski dnevnik* je ob božičnih in novoletnih počitnicah objavil članek, v katerem je navedel pripombe nekaterih naših staršev, da je namreč počitnic le preveč in. da imajo zato naši otroci premalo pouka, kar se potem gotovo pozna tudi na njihovem znanju. Omenjeni članek je vzbudili med našimi čitatelji žive komentarje in pri vseh zlasti pri starših odobravanje. Nekateri Čitatelji so bili še bolj natančr ni kot mi in so izračunali, da traja pouk na tržaških' srednjih šolah točno LE POL LETA, ker odpade 4 mesece na velike počitnice, cela dva meseca pa nanesejo vsi prosti dnevi med šolskim letom. Posebno ostri so bili y svojih komentarjih starši dijakov, ki obiskujejo slovensko učiteljišče in trgovsko nižjo strokovno šolo. In povsem upravičeno. Niso bile že dovolj in še predolge božične in novoletne počitnice. Dijakom teh navrgli (in jih obvestili kar šol so navrgli (in jih obvestili kar po radiu) še tri dni poči-nic. Zakaj? Menda zaradi nekih popravil, ki so se bolj zakasnila in niso mogla biti dokončana pravočasno. Ta popravila sredi šolskega leta (kakor lansko leto tudi popravila v osnovni šoli v UL sv. Frančiška), ki jemljejo in krajšajo itak preskopo odmerjen učni čas, kažejo, kako malo čuta odgovornosti in preudarnosti imajo odgovorni šolski činitelji, ki ne umejo razporediti potrebna dela v šolskih stavbah tako, da bi ne ovirala normalnega poteka šolskega leta. Zdi se, da odločajo o takih popravilih le mrzli birokratje, ki jim je napredek tržaške mladine deveta briga. Komentarji q prevelikem številu pouka prostih dni pa se ne nanašajo le na srednje šole, nego tudi na osnovne. Sicer je šolsko leto pri teh nekoliko daljše in je imelo lansko šolsko leto (t. j. 1949-1950) 194 učnih dni, torej kakih 14 dni nad *est mesecev: vendar so med šolskim letom tudi osnovne šole oblago-dariene s pouka prostimi dnevi. Ko govorimo tedaj o želji staršev, da bi šolska oblast revidirala trajanje šolskega leta kakor tudi vmesnih prostih dni, velja to prav tako za osnovno šolo kakor tudi za srednjo. Pri prvi kakor pri drugi je treba zvišati število učnih dni. da bodo te šole dosegle večje uspehe kot doslej. ramju naročnikov za ((Primorski dnevnik*, «Ljud$ki tednik* in druge slovenske demokratične liste itd. S tem v zvezi je izvršilni odbor posebej razpravljal o posameznih krajevnih proslavah desete obletnice, zlasti pa o glavni proslavi, ki bo v Trstu ter o raznih svečanostnih prireditvah v zvezi s to proslavo. Izvršilni odbor je imenoval desetčlansko ocenjevalno komisijo za ocenitev rezultatov tekmovanja in razdelitev nagrad. Razdeljene bodo tri nagrade posameznim okrajem, v vsakem okraju pa bodo nagrajeni trije krajevni odbori OF. Pri tem se je razpravljalo tudi o nagradah samih, ki pa bodo šele določene. Izvršilni odbor je nato živahno razpravljal 0 razstavah narodnoosvobodilne borbe, ki bodo prirejene ob priliki desete Gbletnice OF. Posamezni okraji in kraji .=o sklenili, da bodo priredili okrog 20 krajevnih razstav narodnoosvobodilne borbe. Iz teh razstav bo nato v Trstu prirejena glavna razstava, za katere prireditev bo tajništvo OF imenovalo poseben odbor. Končno je izvršilni odbor imenoval izmed svojih članov tričlansko delegacijo, ki naj zaprosi generalnega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU gen. Blancharda za sprejem, na katerem mu bo razložila obširno vsa pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko ljudstvo v coni A Tržaškega ozemlja. Po živahnem razpravljanju o vprašanjih, ki so jih posamezni člani predočili med slučajnostmi, je predsednik zaključil sejo. Danes zvečer stavka tiskarskih delavcev Če Zavezniška vojaška uprava ne uqodi zahtevi uslužbencev javnih ustanov, stopijo jutn tudi ti uslužbenci v 24 - urno protestno stavko KOLEDAR Čeprav je bilo rečeno, da bodo uslužbenci javr.ih stanov stopili v sredo v 24 urno protestno stavko, če bi Zavezniška vojaška uprava ne spremenila svojega stališča do danes, niso sindikalni predstavniki prejeli do sinoči od odgovornih čini-teljev nobenega odgovora. Ce bo tudi danes ZVU vztrajala v svojem molku, bodo u-službenci javnih ustanov stopili v protestno stavko, s katero hočejo dokazati, da se ne nameravajo odpovedati predujmu v znesku 25.000 lir, ki bi ga morali že prejeti. Kot vse kaže, je le zelo majhno upanje, da bi se položaj v zadnjem trenutku lahko izpremenil v korist prizadetih uslužbencev. Predstavniki vojaške uprave so namreč že na zadnjem sestanku, ki so ga ime- Zopet dve lepi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Slovensko prebivalstvo je tudi v nedeljo popoldne in zveče napolnilo Avditorium pri „Rdeči kapici"in ..Primorskih zdrahah Trikrat v dveh dneh je slovensko prebivalstvo napolnilo Avdi. torium: v soboto ttPečer pri predstavi Finž-garjeve uRazva-Inna življenja« (desno zgaraj — pogled na Slovensko narodno gledališče je v soboto in nedeljo uprizorilo v dvorani Avditoriuma tri gledališke predstave in to: dramo znanega slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja uRazva-lina življenjas, otroško igrico Danila Gorinška «Rdečo kapi-co» ter našemu občinstvu nepozabno Goldoni- Rupljevo zabavno igro «Primorske zdrahe». Uspeh omenjenih treh predstav je bil zelo velik. Slovensko tržaško prebivalstvo je prihitelo z vseh strani da bi prisostvovalo temu prazniku slovenske besede. Res, prazniku, saj je zopet zazvenela slovenska beseda — umetniško podana — v centru našega me oder); v nedeljo popoldne p r i eRAeči kapici« (spodaj —1 pogled v dvorano); zvečer pa pri ePrimorsIcih zdrahah s (levo z g o r a j — pogled na oder). sta. Občinstvo je s svojo številno udeležbo izpričalo veliko ljubezen do našega gledališča, do te kulturne ustanove, ki že toliko lef Pod najtežjimi pogoji deluje in se bori za priznanje slovenske kulture in besede. O-benem pa je ponovno potrdilo naše upravičene zahteve po primerni gledališki dvorani za Slovensko narodno gledališče. Kot že omenjeno je vse tri predstave obiskalo nešteto malih in velikih gledalcev. O sobotni uprizoritvi «Razvaline življenjas smo v našem časopisu že poročali. V nedeljo popoldan je bila na vrsti aRdeča kapica»; že uro pred začetkom predstave se ja zbrala pred Za okrog 450 lisoč lir je premetena Marija opeharila manujakturnega trgovca li s sindikalnimi predstavniki, izjavili, da se ne nameravajo razgovorjati o vprašanju, glede katerega so že zavzeli svoje stališče. Bodo uslužbenci javnih ustanov uspeli s svojo 24 urno protestno stavko rešiti vprašanje predujma za izplačilo katerega so se toliko časa z vso odločnostjo borili? V prvi polovici decembra la-nj se je oglasila v mamifakturni trgovini v Ul. San Lazzaro 8, 58-letna Marija Orlini in povedala poslovodji, da bi rada nabavila primeren dežni plašč za sina. Naslednji dan se je pojavila znova, kupila še enega ter se ob tej priliki domenila s poslovodjo 39-letnim Rafaeleom Mastrantonlom za nakup večje količine blaga, češ da ga bo potom sama razprodala svojim klientom. V teku enega tedna si je na ta način nabrala blaga za skupno 450 tisoč lir, in sicer več dežnih plaščev, 9 odrezkov blaga za moške Obleke, 2 odrezka za plašče in okrog 40 parov izbranih nogavic. V delno kritje računa je pustila Orlini v trgovini 5 bančnih menic za skupno vsoto 97 ti-tač lir. Vsaka izmed menic je bila podpisana z drugačnim imenom, o katerih je Marija trdila, da so njeni kupci. Vendar se je Mastrantoniju zazdela kupčija nekam tvegana in je zato na lastno pest pričel iskati podpisnike že omenjenih menic. Toda ne eden izmed naj denih ni vedel ničesar o kup čijah Orlinijeve in je vsak izpovedal, da si doslej pri njej še ni kupil dežnega plašča. Vseh petih pravzaprav niti ni bilo mogoče iztakniti, kajti izkazalo se je, da nekateri podpisniki menic sploh ne obstajajo. Po vsem tem Mastrantoniju ni ostalo drugega, nego ovaditi Orlandi n ijevo policiji, ki je gibčno Marijo izsledila že naslednji dan v njenem stanovanju, SkorklJa 52, ter jo zaslišala. Spočetka je ženska zatrjevala, da so menice v resnici podpisali njeni odjemalci. Toda policijski agentje so se kmalu prepričali o neresničnosti njenih izjav-. Priprli so jo in ova dili tožilstvu, medtem ko se policija trudi da bi našla razprodano blago Smrtna nesreča V zelo čudnih okoliščinah je prišlo včeraj zjutraj do nesreče, ki je zahtevala življenje 46-let-nega Vincenca Favaldija iz Brescie. Favaldi se je mudil v Trstu kot spremljevalec vozača avtocisterne, ki je včeraj zjutraj ob času nezgode bila ustavljena pred rafinerijo Aquilo. Nekaj minut pred 7, ko sta Favaldi in vozač, 44-letni Andrea Galeazzi, prispela pred Aejuilo, je skočil Favaldi v urade rafinerije po opravkih. Cim se ie vrnil, je naročil vozaču, naj le odpelje avtocisterno v bližnji avtopark. In res je Galeazzi prižgal motor in premaknil avtomobil z mesta. Komaij pa so se kolesa nekaj krat obrnila, ga je prestrašil grozen krik, ki ga je pripravil do tega, ca je takoj ustavil vozilo. Skočil je iz kabine in zagledal Favaldija ležečega 11 a tleh pod kolesom priklopnika. Kljub takojšnji pomoči ne. srečniku niso mogli več rešiti življenja. Prvo kolo težkega priklopnega voza mu je zdrobilo prsni koš ter mu poškodovalo notranje organe. Favaldi je izdihnil še predno je utegnil priti na mesto reševalni avtomobil RK. Kako je prišlo do grozne nesreče ni mogoče ugotoviti, ker ni bilo na mestu nobenega oči. vidca. dvorano Ljudskega doma velika množica, ki je nestrpno čakala, kdaj se bodo vrata v dvorano odprla. Med temi so bili seveda najbolj nestrpni otroci, ki so komaj čakali, kdaj bodo lahko videli Rdečo kapico, hudobnega volka ter se nasmejali gluhi strini Mini ter res zelo smešnemu botru Bodežu. Bilo jih je prav gotovo tudi mnogo takih, ki so predstavo ((Rdeče kapice* že videli, pa jim je tako ugajala, da so preprosili mamico, da jih je še enkrat peljala V gledališče. V dvorani je bilo med predstavo veliko navdušenje in ploskanje; majhni in veliki obiskovalci so z zanimanjem in napetostjo spremljali potek nepozabne n-troške pravljice o Rdeči kapici. Velik obisk našega najmlajšega občinstva nam je dokaz, da je v mladini naša bodočnost, obenem pa tudi opomin, da jih še skrbneje vzgajamo in učimo ljubiti naš materin jezik. Priporočamo Slovenskemu narodnemu gledališču, da sprejme v svoji letni repertoar še kakšno primerno in vzgojno mladinsko igro. za kar mu bodo naši otroci in tudi njih starši iz srca hvaležni. Zvečer se je občinstvo od srca nasmejalo in nazabavalo ob duhovito ponošen i ljudski igri «Primorske zdrahen. Vsi igralci so bili razigrani ter so se v svoje vloge tako dobro vživeli da se je zdelo, kot da se med seboj kosajo, kdo bo bolje podal svojo vlogo. Pred nami se je razvijala zabavna zgodba o naših starih ribičih in njihovih ženah ter dekletih. Zdraho v tej igri sprožijo kajpak vročekrvne in klepetava ženske; «luštri$imo» — mladi adjunkt jo po velikih težavah in zapletljajih srečno zaključi in mlade pare zveže. Zdrav humor v posrečenem svetokri škeni narečju ter izvrstno podane vloge vseh nastopajočih (med katerimi so se dobro odrezali tudi najmlajši igralci) so ustvarili predstavo, pri kateri se je občinstvo do solz nasmejalo in zabavalo. Ko zaključujemo to poročilo, bi se hoteli tudi v imenu ob činstva zahvaliti celokupnemu kolektivu Slovenskega narod, niga gledališča za te tri lepe in nadvse uspele predstave ter mu izraziti našo željo, da bi bile predstave čimbolj pogoste. Toliko različnih iger naše občinstvo še ni videlo in samo čaka, kdaj mu bo dana prilika, ogledati si jih. Danes ob 18 stopijo v 24 urno stavko tudi tržaški tiskarski delavci. Tiskarski delavci, uslužbeni pri dnevnikih, stopijo v stavko že ob 18. uri, tiskarski delavci komercialnih tiskarn pa stopijo v stavko šele ob polnoči. Ze v soboto smo izvedeli, da nameravajo stopiti v 24 urr.o stavko italijanski tiskarski delavci. Se istega dne so se zbrali tudi v Trstu sindikalni predstavniki, ki so sklenili, da bodo borbo italijanskih delavcev podprli. Včeraj so se ponovno sestali ter sklenili, da stopijo tudi tržaški tiskarski delavci v stavko. Jutri bo torej Trst brez časopisov. Tiskarski delavci hočejo s to svojo stavko doseči rešitev vseh tistih vprašanj, ki so bila postavljena že v času zadnje stavke delavcev njih kategorije, a niso bila kljub neštetim intervencijam sindikalnih predstavnikov še rešena. Po končani stavki bodo tiskarski delavci, oziroma njih sindikalni predstavniki nadaljevali s pogajanji za rešitev spornega vprašanja. Ce bi delodajalci tudi potem ne hoteli ugoditi njih zahtevam, bodo tiskarski delavci svojo borbo zaostrili. «( * # Včeraj zvečer je bila seja Sindikalnega akcijskega odbora s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo o delu pripravljalnega odbora in tajništva za pripravo kongresa; 2) diskusija ir: odobritev načrta glavnega poročila tajništva Sindikalnega akcijskega odbora; 3) odobritev dnevnega reda kongresa. Po poročilu o delu pripravljalnega odbora in tajništva za pripravo kongresa, ki ga je imel tov. Petronio, je sledila zelo živahna diskusija, h kateri so se zglasili mnogi izmed navzočih tovarišev. Seji je prisostvovalo tudi 8 predstavnikov delavcev jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja, ki so člani Sindikalnega akcijskega odbora. Dnevni red kongresa, ki so ga navzoči odobrili, a ga bodo morali odobriti naknadno še delegati na kongresu, je sledeč: 1) otvoritev: 2) imenovanje predsedstva ir: posameznih komisij; 3) poročilo Sindikalnega akcijskega odbora: 4) diskusija o poročilu: 5) ustanovitev Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja; 6) odobritev statuta; 7) volitve glavnega odbora Zveze ERS. Nmav cez izaro Nmav čez izaro, nmav čez hmajnico kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja, in prepevali haji, hajo. K sem še majhen bil, sem bil zlo vesel, sem večkrati ktero pesem pel, zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom, zdaj ni več moj ljubi, dragi dom. Hiša očina, ljuba mamica, oh, da b’ videl spet še enkrat oba, da bi videi spet, mamico svojo, pa bi peval spet haji, hajo! Torek IS. januarja Marcel, Tomislav Sonce vzide ob 7.42, zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 11.33, zatone ob 1.50. Jutri, sreda 17, januarja Anton, Zvonimir Gledališče Verdi Dane* 16. t. m. je za abonente reda «C» zadnja predstava Verdijevega »FALSTAFFA*. Pripravlja se predstava Rossinijeve opere «PEPELKA». Opero bo dirigiral Umberto Berrettoni. V glavni vlogi bo nastopila Giulietta Simronatb, drugih vlogah pa TatiaM Menotti, Cesare Valletti, Fer* nando Corena, Gianpiero M*' Iaspina, Aurora Cattalani i° Vito Susca. ------------- I : OF Dne 16. t. m.: sestanek okrajnega izvršilnega odbora OF za IV. okraj ob 20. uri v Skednju na sedežu; seja okrajne komisije za zbiranje zgodovinskih podatkov ob 20. uri na sedežu, v Skednju, seja komisije za prireditve — ravno tako ob 20. uri na sedežu v Skednju. Dne 17. t. m.: seja širše tekmovalne komisije odnosno odbora ob 20. uri na sedežu v Skednju. seja sektorskega odbora OF za Kolonkovec, ob 20. uri v običajnih prostorih, seja okrajnega izvršilnega odbora OF za I. okraj na sedežu v Ulici Machiavelli 13 ob 20. uri. Dne 18. t. m.: seja sektorskega odbora OF za Barkovlje ob 20. uri v običajnih prosto-rih; seja terenskih odborov I. terena, II. in V., III- ih LV. terena v običajnih prostorih ob 20. uri. Dne 19. t. m.: seja sektorskega odbora OF za Skedenj ob 20. uri v običajnem prostoru; seja sektorskega odbora za Rojan ob 20. uri v običajnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO n IVAN CANKAR*. Danes, torek 16. t. m. ob 20. uri je pevska vaja moškega zbora. Prosimo, da se je zaradi važnosti vsi člani udeleže. DAROVI IN PRISPEVKI Za nakup streptomiclna hčerki tov. Larischa so darovali NN 500 iir, Amalija Zinko 500 lir, družina Kralj 1000 lir, Budal Sonja 500 lir in družina Iniciatorji nabiralne akcije v prid bolne hčerke tov. Larischa se zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli, da je bolnica lahko kupila streptomi-cin in tako prispevali, da je ta humana akcija uspela. * * 4= Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so prispevali za zdravila, ki so za zdravje moje hčerke tako potrebna. Posehno sem ginjen ob dokazih tolike solidarnosti, ki so mi jo tovariši izkazali v tem mojem težkem položaju. Nimam dovolj besed, da bi se v svojem in v imenu svoje družine zahvalil za tolike izraze tovariškega sočustvovanja. GIORDANO LARISCH Bili RADIO EillM JUGOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovi# 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 16. I. 1951. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital.; 7.00: Napoved če-, sa - poročila v slov.; 7.15: Putra-nja glasba; 7.30: Zaključek. 12.00: Lahka orkestralna gla®” ba; 12.30: Dvorak: Slovanski Pj£ si; 12.45: Poročila v ital.; 13.00; Napoved časa - poročila v slov.' 13.15: Koncert sopranostke Sušri*} Ljudmile - nato lahka glasba. 13.45: Glasba po željah 0taI:2.' 14.30: Pregled tiska v ital.; It.®-Pregled tiska v slov.; 15.00: Za" ključek. 17.30: Politične aktualnosti ("■)< 17.40: Operetne melodije; 18.00. Ljudska univerza (ital.); 18.15-Komorna dela francoskih impresionistov; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.. 19.45: Predkongresno oddaja Enotnih sindikatov; 20.00: Jule5 Massenet: «Don Kihota, opera v 3 dejanjih; 22.00: Lahka in plesna glasba; 22.45: Beethoven: Sonata v mesečini op. 27' št. 2 V cis-molu; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji (fen v ital; in slov.; 23.15: 15’ minut tangov, 23.30; Zaključek oddaje. Mahne iz Ul. del Pozzo 8, 500 lir. Cerkveni pevci Lonjer-Kati-nara darujejo za Dijaško Matico 5000 lir. Namesto cvetja na grob Jo-sipine Grbec daruje vaščanka Jožica Fabjan 200 lir za sirote padlih partizanov. IZPRED SODIŠČA Sleparije v 1LVI Včeraj se je nadaljevala razprava proti obtožencem glede milijonskih sleparij v tovarni ILVA. Zaslišan je bil bivši direktor inž. Camici-Damergo, ki ie povedal, da je ob koncu decembra leta 1948 pri pregledu bilance skupno s šefom računovodstva Mutiiem ugotovil občutno razliko med vknjiže-t',imi številkami in količinami blaga v skladišču. Poklical je Uefa računovodstva in mu na-i ožil, naj uvede kontrolo. Poleg tega je dal nalogo 1' abretti-ju. naj loči blago, ki je dnevno prihajalo s skladišče ter vodi evidenco o tem, da se bo dosledno knjižila vsaka pošiljka posebej. Na podlagi negativnih rezultatov kontrole se mu potem ni zdelo vredno nadaljevati s preiskavo. ki sta jo vodila Fabret-ti in De Corti, in zlasti še, ker le De Cortiju popolnoma zaupal, glede na njegovo 201etno pošteno sodelovanje s uradih ILVE. Zatem je bil zaslišan sedanji direktor inž. Albino Mencarel- 1L Cim i« prišel v Trst ga je Muti informiral o primanjkljaju in o tein, da je ostala preiskava brez uspeha. Kljub temu je on dal nalog Mutiju, naj se še nadalje in tajno ukvarja s poizvedbami. 9. julija 1949 mu je Muti predložil poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so bile res nekatere številke napačno vknjižene in sicer so očitovale dokaj več blaga, kot ga je stvarno prišlo v tovarno. V zvezi s tem je dal poklicati 11. julija Della Velo ter ga zaslišal v prisotnosti Mu tija, Costernija in De Cortija. V začetku Se je Della Vela iz. vijal. Spričo dokazovanj Costernija in De Cortija Pa je končno le izjavil, da je on potvoril številke ter pustil v pisarni celo pisano izjavo v tem smislu. To izjavo bi rad Della Vela sedaj pred sediščem spremenil v toliko, da bi zmanjšal njen pomen, češ da se ni nanašala na potvorbo številk, ampak na splošne nerednosti pri delu Kakor kaže, škoda, prizadejana ILVI, ne bo presegla 100 milijonov in je nastala v glavnem zaradi tega, ker so morali v pomanjkanju železnih ostankov topiti y plavžih dražje kovine. Razprava se nadaljuje. Od tu in tam Is Križa S hujskanjem in pinjami se «honio za mlr» Kominformisti čutijo, da se jim iz dneva v dan tla vedno bolj majejo pod nogami. To jih zelo razburja. Ne vedo. kaj bi počeli, da bi si obdržali svoje pripadnike. Da bi dobili novih, o tem si ne upajo niti soj ti Zadnje čase so se oprijeli stare in že oguljene goljufije predvolivne kampanje. Brezposelnim obljubljajo v kratkem zaposlitve in mastne zaslužke v Trstu, seveda pod pogojem, da bodo zvesto trobili v vidali-jevski rog. Po Križu širijo govorice, da bodo sezidali krasno dvorano, cel prosvetni dom. Z eno besedo, obljubljajo raj, le da bi obdržali okrog sebe zveste ovčice. Pa so minili časi obljub. Na ta način ne bo šlo. Morda se tega zavedajo sami pri sebi in so začeli že z drugo metodo «Ce ne gre zlepa, pa z grda*. To je stara pesem in naši kominformisti so začeli tolči na ta boben v upanju, da bodo kaj dosegli. Pobudo za to jim je dal zadnji razvoj dogodkov v Koreji. «Kam boste zbežali? Kmalu vas bomo vse obesili!* Tako javno grozijo članom Osvobodilne fronte, Z jtal-jianskimi reakcionarji in esuli pa se bratijo jn jim ližejo pete. Toda tudi s takimi grošnja-mi nič ne dosežejo. Nasprotno: sami se razkrinkavajo in dokazujejo. kaj pravzaprav so in kakšne načrte imajo. Niti fašisti in Nemci nam niso tako grozili. Pa naj se le potolažijo in naj ne delajo računov brez | krčmarja. (Zaenkrat še zamolči- mo njih imena, če pa bodo še razsajali in grozili, jih bomo dali v javnost, da jih bodo vsi spoznali). Čvekajo o miru, o njihovi demokraciji jn internacionalizmu. zneje v narodnoosvobodilni borbi in vse do danes. S seboj so «stari» Štempiharji pripeljali svoj «naraščaj» — male Stempiharčke, ki so svojimi deklamacijami in pe- trdijo, da so poštenjaki in za- j smimj pokazali, da so vredni vedni Slovenci, v svojih srcih otroci svojih staršev in da bo-pa kujejo grozodejstva. 1 - - * -• —*■ —s Takoj po resoluciji Informbi roja so vpili, da smo mrtveci da nas v Križu ni več. Nato so rekli, da nas je le peščica. Zdaj pa pravijo: «Saj vas ni yeč kot tri ali štiristo v Križu*. Nekaj naj sl dobro vtisnejo v glavo; vedno več nas je, ker smo na prav j poti, in vsak poštenjak bo prej ali slej prišel v naše vrste, da se bomo skup. no borili za svoj obstoj in napredek. Is BarkoKclj .Štempiharji’so se zbrali Prejšnjo nedeljo popoldne so se v prostorih prosvetnega društva y Barkovljah sestali ((Štempiharji*. To ime je znano še iz onih časov, ko je bila v naših krajih slovenska beseda in pesem zabranjena. Zavedna mladina iz Trsta in predmestij, kakor tudi iz drugih okoliških vasi, se ni ozirala na fašistične predpise in grožnje. Zbirala se je v družbah, ob ne-deljah obiskovala bližnje in oddaljene vasi, se tam med domačim ljudstvom po domače porazgovorila in pozabavala, da tamkajšnjim ljudem prinese spodbude in vlije novega po-guma upanja. v nedeljo sp se člani te StSm-piharske družbe v velikem številu zbrali v Barkovljah, da zopet preštejejo svoje vrste, da zopet poudarijo, da bodo ostali vedno z ljudstvom, kakor so bili v onih težkih časih in po- TRŽASKA BORZA Zlati šterling 9756, papirnati šterling 1760, dolar 735, tele; grafski dolar 743, švicarski frank 171, francoski frank 182 avstrijski šiling 23.75. do vedno ostali zvesti našemu ljudstvu na Tržaškem. V imenu «Urmoharske vasi« je vse navzoče pozdravil tov. Tonko Pertot in želel, da bi se štempiharska zavest vkorenini la v vso našo mladino. Sledil je kratek zabavni spored, ki je potekal prav po domače in neprisiljeno. Posebno sta se izkazala tov. Ivo Do-les in Bruno Pertot, ki sta žela buren aplavz. Tudi Stem-piharčki so s svojimi nastopi pokazali, da pridno gojijo slovensko besedo. Požrtvovalni barkovljanski člani prosvetnega društva so nadvse prisrčno sprejeli goste. «Starim» so postregli tudi s pristno domačo kapljo, Stempi-harčkom pa so nasuli vsakovrstnih slaščic, tako da so vsi odnesli prav lep spomin na ta družabni večer in izrazili željo, na j bi še taki večeri še ponovili in naj bi štempiharsko delovanje vsestransko zopet živelo. P. M. KINO ===== Rossetti, 16.30: ((Navihanec s ceste*, Macario. Exceisior. 16.00: «S teboj na otoku*, Ester Williams. Nazionale. 16.00: «Pot upanja*, Raf Vallone. Arcobaleno. 15.00: ((Srečal seri ljubezen*. Fenice. 16.00: «Zvita devica*. Fiiodrammatico. 16.00: aTulsa, ognjena zemlja*. Tebnikolor. I » Alabarda. 15.30: «Rde£i suknjiči*-Tecnicolor, Garry Cooper. Armonia. 15.30: a Rdeči suknjič'«, .. ChlkaeUš, Alan Ladd. Garibaldi. 14.30: «Sokoli Rangov na», John Wayne. _ , (Reale. 15.30: ((Tretji mož», J. Cot-ten, A. Valli, O. Welles. Impero. 15.00: «Svetle strani varieteja*, Peppino De FilipP0-, Italia, 16.00: «Ne uideš mi», Err°l Flynn. Kino ob morju. Zaprt. Savona. 15.00: «Ljubezen pod P*" lubo*. , Viale. 15.30: «Alina», A. Nazzarl. Gina Lollobrigida. Vitforio Veneto. 16.00: ((Žreba nje Amaconk*, Vera Ralston, G. Brent. Adua. 14.00: «Gianni in Pinotto v Hollywoodu». Azzurro. 16.00: «Venera in pJ0" fesor*. Beivedere. 15.30: «Pesem ljubezni*. Katherine Hepburn. Marconi. 15.30: «Toto išče ženo*» Tot6, Ninchi, Casteilani. , .. Massimo. 16.00: »Gianni in Pinri to med cowboyi». Novo cine. 16.00: «Bela orhideja*, Barbara Stanwyck. Odeon. 15.00: «Udar in protl udar*. Radio. 15.30: ((Vesela vdova*, M-Chevalier, J. Mac Donald. Vittoria. 16.00: ((Serenada Wallechiari», Sonja He'iy5-Venezia, «Leetči oddelek 6l>-Sv. Vid. 16.00: «Angelov aoma. lami*, B. Grable. STRELSKE VAJE V BAZOVICI IN MALEM REPNU TRST, 13. (AIS) — Na bazo; viškem strelišču bodo strelja1 s karabinkamu dne 18. in 19-januarja 1951 od 8 do 17 ure 91 dne 20. januarja od 8 do 12 ure. Na strelišču v Malem Repi"1 bodo vaje v streljanju s kara' binkami dne 18. in 19. januat” ja 1951 od 8 do 17 ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 14. in 15. januarja 195* se je v Trstu rodilo 9 otr°L poroke so bile 4, umrlo pa 1 18 oseb. Poročili so se: zidar K'1 vi« .ust in gospodinja Bruna U" stirj, financar Emilio Basile gospodinja Adcle Sedmak, in*f’ nir Silvio dr. Bari in učitelj* Anna Marija dr. Piceiola. VJ cenzo Barzellato in uradru Rita Romanello. ,_a Unvrli so: 52-letni Stanj?*” Kukanja, 59-letni Bencde”. Cemtonze. 68-letni Aurelio ling, 68-letni Cesare Gregor® j, 80-letni Domenico Nordiio, Razprodale pivovega droZia Razprodaja pivovega drožja se nadaljuje, in sicer danes 16, t. m. od št. 101 do 140, 17. t. m. od 141 do 190, v četrtek, 18. t. m. od 191 do 270, v petek 19. t. m. od št. 1 do 30 im v soboto 20. t. m. od št. 31 do 65. Razprodaja je Y trgovini Antona Stoke k Ul. del Prato. letna Carolina Schiavon, letna Anna Lucia Markuša r mč, 66-letai Attilio Pausche, letni Peter Fubbris. 53-letn' Guido de Grassi, 50-letni Avg , Jogan, 81-letna Marija Zakr*, šek vd. Daneu, 77-letna Fr? Jka Marija Gianni. 53-letni .j. sip Pettirosso, 50-letna Mar 7 Fosco, 82-1 etna Julija Kovač Franolič, 82-letni Angel nutti, 69-letna Olga Vucci. ADEX - Meti Izlet, ki je bil napovedan z* 28. januar je preložen *° bo 4 februarja v Opatijo, Pazil, Rovinj ia sipah« do Prijave sprejema januarja «Adrla • Expr. UL F. Severo 5 b, tet O**4* res**1 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico Ijll. nadsl. - lelejon H-32 RAZMERE V VASI STRMICE V BENEŠKI SLOVENIJI »Poznajo nas samo, ho je treba jjlerjalj davke in poslati tanle v vojsho" n Tri SV0^em potovanju po Be-drT Sloveniji sem se nekega UT ^nenil na obisk Strmice, J »5’ na obronkih sivega oča-^Matajurja. Iz Ažle do Sovo. J Je še lepa pot in po »toJ vozi avtobus v Čedad dva-jj.J.^vno. Od Sovodenj dalje ]f, ' fconišču pa je pot ve-. b®a* toda kljub temu lom!?113' 80 P™eli z de- ’ ker so nameravali speljati . do Matajurja. Toda to se Je godilo y času volitev, ko so „ , ljudske stranke potrebo. **.glasove občanov. Po lcon-n volitvah pa so ostale sa-7 obljUbe in tudi cesta v Ma-JpP" to ostala ramo pobožna Ia tajpkajšnjega prebivalstva. V02ila katerekoli vrste je ua prehodna le do Jeronišča; j. ^ dalje pa -vodi steza, če ~n*o s tem izrazom imemuje-v karaerlito pot, ki se v vzevnem vremenu spremeni cafTu*1’"' ^Podhjem delu v prav-hudournik. Ze sama hoja (^tej razriti kozji stezi, ki se * 0 >n strmo dviga v hrib, Utrudi. Lahko si mislimo, ka-Potem mora goditi do-«0 a!1?1’ ki P° n'toj Prenašajo ttisl težka bremena. Ob to p na trpljenje, ki ga rr.ora ixJ^Wo prenašati, popade ki h sve^a ieza na^ °nimi, z Uril3^0 toko stanje olajšali to n ,*tvijo primerne ceste. Za. i čudno, da srečamo na P°ti bred Strmicami znamenje, ščiG 6rem v kameniti plo-hj.. . klesano, da je na tistem i tor.rl leta 1908 neki 68-1 Bošnjak, Pisanje na spo i, ki Plošči pove, da je prišel ^ ahne z običajnim tovorom Vt-o',/8111 vsedel. Toda vstal ni Verin mu Je naporna pot za a»o ustavila srce. se ne čudimo, če ob poti r,i,.U^mo mlade žene z zgara-- ni m eri--------------------- V in od naporov razoranimi + - Prena- " ^ vasi rnora človek zidat-^ VSe na brbtu in to od - **■ če namerava zgraditi Pje, pa do vsakodnevnih Le ^ večje tovore a“ijajo mule in še to samo oni, ki imajo te živali v hlevu. Ostali so ali .prisiljeni za uporabo živali drago plačat; ali pa si aprtiti oprtmjake in prenašat; tovor za tovorom iz doline v hrib, za kar je potrebna vsaj poldruga ura. «Setn naj bi prišel prefekt iz Vidma«, mi je dejal med potjo mladi sopotnik, domačin iz Strmic, «ne pa samo do Sovodenj«. To popolnoma drži. Ver. jetno bi se stanje v marsičem izpretnenilo, če oj se občinski funkcionarji potrudili in prišli pogledat, kakšne razmere vladajo v teh vaseh. Potem bi lahko tudi na kraju samem preverili, kakšna je politika obljubljanja. Kjerkoli sem se imel priliko razgovarjati z domačini, vsepovsod je bilo glavno vprašanje gradnja ceste, v®e drugo je prišlo jasneje. Posebno težavo predstavljajo zimski dnevi, ko je pot težko prehodna tako v dolino kakor iz doline v vas. Kako naj si ti ljudje pomagajo, če jih doleti nesreča? Zdravnik je daleč, pot v dolino pa zelo nevarna. Isto je tudi glede živinozdravnika. V vasi se je dogodilo že večkrat, da so morali kmetje živino zaklati, ker zdravniška pomoč ni prišla pravočasno Da bi bila slika razmer popolna, naj omenim še cene za prevoz. Za prevoz enega stota peska je potrebnih - 600 do 700 lir, za posamezno opeko ali strešnik pa 15 lir. Na osnovi teh cen lahko takoj zračunamo, koliko stane gradnja v tej vasi. Tudi davki vaščane zelo težijo. Bili smo v hiši nekega domačina. V kuhinji ni bilo poleg borne mize in revnih stolov nobenega drugega pohištva. Poslopje je bilo bol j podobno rev. ni bajti kot hiši. V hlevu sta samevali dve kravici. Posestvo tvori tudi nekaj zaplat zemlje, kjer z muko in težavo pridelajo nekaj koruze in krompirja. Gozd, ki prav tako spada k gospodarstvu, je zelo boren, ker so skoraj vsa drevesa posekali. Davek na c e lstno posestvo znaša 15.000 lir letno, kar prav gotovo ni najmanj. Zato ni nobeno čudo, če se ljudje selijo v tujino na sezonska ali trajna dela. Oče omenjenega sopotnika je bil v tujini 22 krat in preromal skoro vso Evropo, da je lahko vzdrževal sebe, ženo in kopico otrok. Od 1. 1945. dalje se je iz te vasi izselilo v tujino 60 mladih ljudi. Tako je torej stanje v tej vasici. Zato je imela stara mati popolnoma prav ko je rekla: »Poznajo nas samo, ko je treba izterjati davke in odposlati fante v vojsko, za vse drugo nas ne poznajo«. — xy Vozni red nagoriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22,32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8'25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29. 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. ROJSTVA, smrti in poroke V goriški mestni občini je občinski anagrafski urad od 1 jar.-uarja do 31. decembra 1950 beležil 46.386 občanov, od katerih jih jima stalno bivališče v naši občini samo 41.858, in sicer 388 oseb brez stalnega bivališča več kot leta 1949 in 253 več pa onih s stalnim bivali- ščem. V preteklem letu je število goriških občanov zrastlo ne toliko zaradi zmanjšane e-migracije, ampak predvsem zaradi naravnega prirastka. To nam dokazuje število rojstev, ki jih je bilo v preteklem letu 662,in sicer 323 moških in 339 žensk, to je 47 več kot leta 1949. Odstotek nezakonskih otrok je dosegel 14,27, in sicer 52 moških in 42 žensk. Vsekakor je bilo lansko leto nezakonskih otrok manj kot leta 1949. Porok je bilo 229, od katerih 7 civilnih in 222 cerkvenih, to se pravi 40 manj kot leta 1949. Umrlo je 505 oseb ali 274 moških in 231 žensk, to se pravi 60 manj kot lansko leto. Rojenih mrtvih je bilo skupno 17 ali 12 žensk in 5 moških, to je 11 več kot leta 1949. ŠPORT Prvi poraz Juvenfine A in B Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA V nedeljo sta obe ekipi Ju-ventine A in B doživeli na domačem igrišču v Sovoanjah svoj prvi poraz. Juventina A se je pomerila s Koprivo, ki je takoj v začetku zabila gol in z njim odnesla zmago. Ju-veritina se je pri tej tekmi izkazala zelo slabo in ni zaradi očividnega nesporazuma, ki je nastal med moštvom, zabila niti enega gola. Tako se je tekma zaključila 0:1. Da je borbenost Juventine slabša, je bilo videti že pri prejšnji tekmi v Starar.canu proti Terenziani. Smola pa se v nedeljo ni držala samo Juventine A, temveč tudi mlajše Juventine B. Ta je igrala z na lestvici najšibkejšo ekipo Esperja iz Gradiške, katera jo je premagala za 2:0. Videti je, da tudi v enajstorici mlajše Juventine ni vse v redu in upamo, da je ta njun prvi in zadnji poraz, ki sta ga doživeli doma bodisi če so temu krivi med moštvom nastali nesporazumi ali pa popustljivost vodstva. Prihodnjo nedeljo se bo Juventina A na sovodenjskem igrišču srečala z Isontino iz Gorice in Juventina B pa z Marianese na igrišču v Coroni Tekmi bosta ob 14.30. KINO SEJA OBČINSKEGA PODODBORA ZA ZIMSKO POMOČ Drugo razdeljevanje zimske pomoči bo konec januarja VERDI, 17: ((Drevored Flamingo«, J. Grawford. VITTORIA, 17: ((Tajnica za vse«, L. Bali. CENTRALE, 17: ((Premikajoči se griči«, R. Scott in E. Reins. EDEN, 17: ((Tajnost rudnika«, B. Cody. Pred dnevi se je v prostorih občinskega podpornega društva zopet sestal občinski pododbor za zimsko pomoč brezposelnim. Seji, katere so se udeležili predstavniki Občinskega podpornega društva, Pokrajinskega urada za delo in sindikalnih organizacij, je predsedoval odv. Velbi kot predstavnik župana. Najprej je predsednik poročal o propagandi, ki so jo izvršili v zvezi z zimsko pomočjo ter prisotne seznanil s sklepom Zveze trgovcev, ki je zagotovila svoje sodelovanje. V tej zvezi bodo pozvali Zbornico za trgovino in industrijo ter upravo proste cone, da nabere prispevke med trgovci, ki jim prosta cona prinaša največ koristi ter EAM, da nabere prispevke med avtoprevozniki in drugimi, ki imajo z bencinom proste cone znatne prihranke. Trgovcem, ki trgujejo s kontingenti proste cone je občinski pododbor sam poslal okrožnice, v katerih jih poziva, naj prispevajo več kot lani. Pred zaključkom so ugotovili, da je pobiranje prispevkov v kinodvoranah imelo malo uspeha. Nato so še pregledali 61 prizivov v zvezi s prvim razdeljevanjem pomoči, od katerih so jih 14 sprejeli in 47 zavrnili. Nato so predstavniki pododbora šli k prefektu in mu obrazložili kriterije, po katerih so delili prvo pomoč in dali nekaj predlogov v zvezi z drugim razdeljevanjem. Seja občinskega upravneqa odbora Nocoj ob 18. uri se bo v beli dvorani županstva sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji, kateri bo predsedoval župan dr. Bernar-dis. Na tej seji bodo odborniki med drugim poslušali poročilo podžupana odv. Devetaga o prispevku za nočr.e straže, por ročilo odbornika Di Giananto* nia o pogodbi za otroške vrteti in poročilo dr. Polesia o popravilu pločnikov. Enotna fronta vseh strank °> je v svoji zadnji šte-katp.J tovila kar tri članke, Ju„,s! Vs®bina je namenjena lij* e fr in Slovencem v R'a- fte0ado * vPrašamo, zakaj kar »ost, Br?a toka velika pozor-Sotovo homo morali prav list pred ob8°voriti, da je bil lo pro.. to spremembo prema-rai Jugoslovanski in je mo- spremembo prema --n 8 - slovanski in je mo- »strpnega odnosa do »str0 , pv socializma« sprejeti '4J»i*V,rihk°> kj je tudi samo K>. sPraviia na ((boljšo koiij. "šla ^ kritika lista pripono ’ a Ae list zavzel še bolj to „ ‘jugoslovansko smer, nam služi članek z ^»4; y »Proti osi Rim-Beo-' nevarnost za mir tou t)f, tolR prot; nesmiselne- V mi»to,!!eltotvu»' v njem se fa Cistični pisun še en-da *r*nkuje in javno po-»e frjanski kominformi-0ftlenjeneSo8,ašaj° s podpisom sporazuma, ker > ^ir» v resno nevarnost d°* m resnici Pa tako piše * Se s t>rvrin-* *reba P°vedati, h uPopisovanjem spora-.Oljijo na enako-čustvu 'b toedsebojnero pri-bi VaJaai mir in PrePre-toviNstuvH0’ ki samo Po se-Kjh'v°jn 1 sporov in Mra°I»a'1 ^ava Se pa tudi po-(toSri»ia »sko z mnenjem revizionistično gibanje, katerega člani so begunci) in se tega niti ne sramujejo priznati. To svojo linijo so celo potrdili v samem naslovu z besedami: «Tudi MIR proti nesmiselnemu prijateljstvu«. Pustimo ob strani, kaj vse so v članku nalagali in koliko potvorb so napravili. O tem smo že neštetokrat pisali in kdor pozna njihovo taktiko in sleparstvo, si je o tem že itak ustvaril svoje stališče. Vendar ne smemo prezreti drugega nadvse zanimivega dejstva, ki je razvoju nastajanja, namreč dejstva, da se v goriški pokrajini vedno bolj utrjuje enotna protijugoslovanska in protislovenska fronta še posebej, ki se vleče od kominformistične podružnice preko desničarskih in levičarskih reakcionarnih strank pa do najzagrizenejših novofašističnih formacij. Ta skupna fronta se oslanja na izpade proti Jugoslaviji in proti organizaciji Slovencev v Italiji DFS. «Uspehi» kritike pisanja ko-minformističnega tiska so torej na dlani: Iz izrazito protijugoslovanske agenture kominfor-mističnega tipa postaja po zaslugi njenega tiska italijanska kominformistična partija v goriški pokrajini sestavni del protijugoslovanske sovražne gonje; zato ista partija tudi javno’ koketira z najreakcto-narnejšimi elementi kot so esu. li in njihova profašistična organizacija in se poteguje za vodilno mesto v tej ogabni roboti. Na Trgu Brollo so te dni začeli saditi okoli vrta (upamo, da bo v tem letu res postal vrt, ker je vse do sedaj tam rasel le plevel) drevje, ki bo prineslo med gole in puste zidove hiš, ki ga obkrožajo, nekaj prijetnega zelenja, ki ga vsi tako pogrešamo. Ze so delavci nasadili r.ekaj mladih dreves, ki bodo tvorila prihodnji senčni park, za druge pa kopljejo jame. Ob tem moramo takoj opozoriti na nekaj važnega. Ko so lansko pomlad sadili vzdolž ceste, ki gre od bivše postaje proti Semedeli in Izoli, majhne sadike topolov, so jih brezvestni otroci precej polomili, druge pa je uničila suša. Zato bi bilo prav, če bi se tam v bližini postavilo tablice z napisi: Tovariš, pomagaj, da bo drevje prej zraslo. Ne delaj škode drevesom, ki so tvoji prijatelji. Ta trg je bil lansko leto preurejen in asfaltiran. Da se ne bodo začele delati v asfaltu jame, bi bilo zelo potrebno, da bi pravočasno posuli novega peska; tisti, ki so za to odgovorni, bodo sami najbolje vedeli, da je to že nujno potrebno. Koprčani sami se dobro spominjajo mogočnega drevoreda ob cesti, ki pelje s Trga Brollo proti morju. To cesto so nekdaj imenovali Ulica Eugenia. Na obeh straneh so rasli mogočni stoletni kostanji in platane. Ce si šel po tej ulici, si imel vtis, da si v zelenem predoru. Danes vse te lepote ni več, ker so Nemci za časa okupacije vse posekali in uničili. Naše mnenje je, da bi se tudi Koprčani sami malo zanimali, da bi se ta drevored obnovil. Ni dovolj, če samo govorimo, da je bil nekdaj tu krasen drevored, treba je nekaj napraviti, da bo nekoč znova zrasel še lepši in krasnejši kot je bil prej. Pomorska zveza z Istrskim okrožjem Nov vozni red * S 1. januarjem 1951 je pričel parnik «Vida» vozi tj ob sledečih urah na pcmorski progi Umag - Tnst in nazaj: Odihod iz Umaga ob 4.30, Savudrije 5.10, Pirana 5.40, Izole 6.15, Kopra 7.30, prihod v Trst ob 8.30 uri. Iz Trsta Pa se vrača parnik ob 13.30, v Koper pride ob 14.30 ur; od koder odplove ob 16.00 uri, iz Izole pa ob 16.40, Pirana 17.25, Savudrije 17.50 ter pripluje v Umag ob 18.20 uri. Ta vozni red bo veljal za zimsko sezono in ob delavnikih. Ob nedeljah vozi še nadalje po dosedanjem voznem redu. Toda v Umag bo priplul parnik samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsak naslednji dan, to je ob,torkih, četrtkih in sobotah pa bo odplul iz Umaga. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 Izum domačega novatorja za izkoriščanje mizarskih odpadkov Vselej se razveselimo, kadar čitamo o iznajdbah ali izpopolnitvah iznajdb, ki so po svojih oblikah in posledicah takšne, da jih je mogoče brez posebnih stroškov takoj in uspešno uporabiti. Zato nam je bilo še v posebno zadoščenje, ko smo nedavno zvedeli, da je tov. Danilo Kovač, vodja stranskih obratov pri Edilitu v Kopru iznašel, odnosno izpopolnil nov način cenene in _ koristne izrabe ostružkov in žaganja. On je projektiral ves mehanizem* medtem ko so mu tovariši Albin Giani, Avgust Pozzetto, Silvij Contesini, vsi trije mehaniki v Izoli in Marij Bertok, kovač iz Bertokov, pomagali tehnično izvesti njegovo zamisel. Pri Edilitu so napravili več poizkusov, kako bi uporabili ekonomično ostružke in žaganje, ki so jih morali zlasti poleti odvažati celo na smetišče, za kaT so potrošili dnevno 240 din. Sprva so poizkusili izdelati iz njih posebne vložke, ki naj bi služili za železobetonske montažne strope, s katerimi bi nadomestili opeko. Ker izsledki in uspehi niso bili povoljni, so opustili raziskovanje. Znano je bilo tudi, da izdelujejo V Beogradu vložke, nar pravljene s pomočjo stiskalnice in z uporabo cementa. Tudi ta način ni bil priporočljiv, ker je veliko dražji zaradi komr pliciranosti ipiastopka ,in dejstva, da je treba čakati po vec mesecev preden se vložki posušijo, da so lahko uporabljivi. Več gotovosti je nudila zamisel uporabiti ostružke za gretje prostorov. Sislem izgorevanja v peči j« bil sicer znan, vendar v celoti ni zadovoljeval naše problematike, ki je hotela rešiti vprašanje: sprar viti ostružke čez poletje, da napravimo zalogo za zimo, izboljšanje obstoječih sistemov po kvaliteti, ekonomičnosti in obliki ier poenostaviti postopek pri vlaganju kuriva. Naš novator tov. Kovač se Je poslužil sistema motorne stiskalnice, ki v času ko mlatimo žito, avtomatično stiska tudi slamo. Na istem sistemu sloni izgotovitev vložkov iz ostruž-kov in žaganja. Pred seboj imamo zložljiv zaboj, ki ga napolnimo z navedenimi odpadki. Nato pritiska železen pokrov na ostružke in žaganje in ko doseže pokrov določeno višino ter so odpadki dobro stisnjeni, je vložek izgotovljen. Nato zaboj odpremo, vložek zvežemo z žico, dvignemo pokrov in odvzamemo vložek s stroja. V sredini zaboja imamo jekleno os, ki je zvezana z elektromotorjem, tako da ne uporabljamo pri stiskanju materiala nobene človeške sile. Istočasno pa napravi jeklena os vložku odprtino, potrebno ra zrak, da vložek bolje gori. Vsak vložek tehta okoli 7 kg dostuje za ogrevanje običajno I žo. To pa prav zaradi tega, ker noliVp gfihn «oi»«anT ft H rt 10 I t ___-u -Ji«,:: velike sobe za najmanj 8 do 10 I ur. ne da bi bilo treba zgubiti * pri tem — razen enkrat na dan, ko damo vtožek v peč in ga zažgemo, — niti minute časa za nadaljnje dolaganje .goriva. Stroški za izdelavo vložka znašajo okoli 20 din, dočim potrebujemo za segretje navadne peči dnevno vsaj 20 kg drv, kar stane najmanj 60 din. Sarno podjetje Edilit ima pri desetih pečeh naslednji prihranek: računajo stroške za odvoz dnevno po 240 din in stroške za kurjavo z drvi 600 din, znašajo izdatki skupno 840 din. Nasprotno pa znašajo stroški za kurjavo z vložki iz ostružkov in žaganja 202 din Pri 10 pečeh, kar pomeni din prihranka. . ^ \ Vendar to še ni vse, kajti podjetje proizvaja dnevno najmanj za 20 peči vložkov in dobavlja tako vložke kot tudi peči še drugim podjetjem. Razume se, da bodo tak-o prihranjena drva v korist m na razpolago ostalemu prebivalstvu. Naravno je, da tovariši, ki so sodelovali pri iznajdbi, oziroma izpopolnitvi pravkar opisanega načina ekonomične izrabe ostružkov in žaganja, niso mislili ,da rešujejo to vprašanje samo za podjetje «Edilit», marveč da prispevajo k gospodarstvu vseh mizarskih delavnic kjer imajo velike množine navedenih odpadkov. Računa se, da bomo v vsem okrožju izdelali med letom do 15.000 vložkov, kar bi zadostovalo za 150 peči za dobo 4 mesecev. Tako bi znašal najmanjši prihranek nad pol milijona dinarjev letno. Tudi ta primer je dokaz, kako si naši delavci in strokovnjaki nenehno prizadevajo, da na najuspešnejši način prispevajo k izboljšanju našega splošnega gospodarstva in s tem k dvigu standarda delovnega ljudstva. Nekaj za Hste ki popravljajo ceste Pri čiščenju obcestnih jarkov smo na več krajih videli, da ves nakopani material namečejo kar na rob ceste in ga tam pustijo, da zavira odtok \jode v kanal. Tu imamo v mislih cesto, ki se Odcepi pri Sv. Tomažu od glavne ceste Koper-Trst. Ko so lani čistili obcestne odtočne jarke, so vso nakopano zemljo in kamenje zmetali na robove cest in jo tam pustili. Ker je ta cesta celo malo zaokrožena v sredini, šo tako nehote napravili veliko napako. Dolgotrajno deževje je spremenilo cesto na krajih ki voda ni mogla odteči s ceste y jarek, ker ji je to zaviral ves na krajih puščeni material. Ze prej so bili robovi ceste višji kot cestišče samo. S tem, da so tam pustilj še ves material, so napravili iz ceste samo jarek. Popolnoma naravno je, da zelo malo zaleže, če v to nasujejo še toliko grušča, ker se sproti utaplja v blato. Kako zelo veliko stane popravljanje takih cest. To pa se da odpraviti, če se odpelje na kak primeren prostor ves izkopani material in poleg tega še posname robove nad jarki. Tako se lahko olajša vodi odtok, da ne jnore zastajati jja ceste šču. Veliko manj grušča bi bilo treba, če bi se prej napravilo delo, ki smo ga omenili. Moramo poudariti, da velja to skoro za vse stranske ceste, ki peljejo od obale v notranjost vasi. Novi ljudje Pretekli teden sta tovariša Martinoli in Jajo-Parovel našla V baru «AI Porto« pod nekim sedežem torbo, v kateri je bilo več kg salame in okoli 7.000 din. Vse sta takoj odnesla na postajo Narodne zaščite, kjer je lastnik pozneje lahko dvignil pozabljeno blago in denar. Pri nas ne slišimo skoro nobene vesti o tatvini, kot Se to dogaja v Trstu, kjer je poleg navideznega bogastva polno revščine in brezposelnosti. Imamo pa že več primerov, da so ljudje prinesli najdene stvari in denar na postajo Narodne zaščite in tudi na našo podružnico. Cut poštenosti je vedno bolj opazen pri naših — novih ljudeh. Uspela prireditev pri Sv. Antonu Člani MKUD „Dr. Franjo Crnek« I. gimnazije iz Maribora nastopili z Borovimi „Raztrganci“ za V nedeljo je na čast kongresu ERS delalo okoli sto ljudi pri urejevanju ulic jn prevažanju raznega materiala. Od teh so bili skoro vsi Koprčani, ki čutijo potrebo sodelovanja pri obnovi in olepševanju mesta. Napravili so več sto prostovoljnih 1». Ustanovljeno je bilo združenje gostinskih podjetij Čeprav je doseglo pri nas gostinstvo že visoko stopnjo, ga je treba vseeno še izpopolniti, da bo moglo zadostiti vsem potrebam razvijajočega se turizma, kakor tudi da bo ustrezalo razvoju našega gospodar-skodružbenega reda. Za dosego teh ciljev je bilo treba 'gledati na to, da se čimbolj razvije samoiniciativa vseh naših gostinskih činite-ljev. V ta namen je bil na 29. decembra 1950 v Portorožu u-stanovni občni zbor združenja gostinskih podjetij za koprski okraj, na katerem je bil izvoljen tudi prvi upravni odbor. Združenje bo v bodoče združevalo vsa gostinska podjetja, osnovana na družbeni ali zadružni podlagi in gostinska podjetja ljudskih odborov. Zasebna gostinska podjetja bodo prav tako povezana z združenjem, in sicer v kolikor pride v poštev preskrba s potrebnim blagom, evidenčna služba in druga pomoč. Vsa ta podjetja, kot so hoteli, restavracije, kavarne, bari, gostilne, menze, počitniški domovi in podobno, pa bodo kot člani združenja ostala še naprej popolnoma samostojna ter bodo še naprej tudi na lastno pobudo skrbela za potreben material, vodstvo svojih ekonomij in bodo neodvisno razpolagala z nabavljenim blagom, odnosno s svojimi pridelki. Združenje bo imelo nadalje nalogo, da bo organiziralo vso materialno preskrbo za pri njej vključena gostinska podjetja, bo odkupovalo in nabavljalo vse prehrambene in nepre-hrambene artikle za gostinstvo ter bo poskrbelo kontingente zagotovljene preskrbe in jih razdelilo med gostinska podjetja po njihovih potrebah. Združenje bo skrbelo nadalje za pravilno poslovanje gostinskih obratov, za izvajanje veljavnih zakonskih predpisov v kolikor se tiče gostinstva, zlasti pa bo skrbelo za to, da bo dvignilo kvaliteto gostinskih storitev, postrežbo in skratka gledalo bo za splošen dvig gostinstva. Končno bo združenje vključilo v svoje delovno področje tudi dosedanje podjetje za preskrbo turističnih obratov imenovano Turis - Servis. Organiziralo bo tudi široko terensko instruktivno službo po svojih strokovnjakih. V nedeljo popoldne smo sprejeli v našo sredo člane MKUD «Dr. Franjo Crnek« I. gimnazije v Mariboru, ki so uprizorili v dvorani novega zadružnega doma Borovo tro-dejanko «Raztrganci». V vasi sami in tudi v okoliških vaseh je vladalo za to veliko zanimanje. To je dokazala tudi u-deležba ljudstva, ki je do zadnjega prostora napolnilo veliko dvorano. Goste, ki so prišli že zgodaj popoldne, je sprejel predsednik KLO tov. Turk. Ob prihodu so si gostje najprej ogledali zadružni dom in dvorano. Sli so tudi na gornji konec vasi, od koder so vsi prevzeti občudovali lep razgled na koprski zaliv, obalo in dalje onstrah morja zasnežene Julijske Alpe. Prireditev se je kot navadno začela s precejšnjo zakasnitvijo, kar bomo morali v bodoče popraviti z večjo točnostjo. Nerodno je gostom, če morajo čakati. Pred otvoritvijo je eden izmed članov skupine pozdravil navzoče in v kratkem povedal vsebino drame «Raztrganci» Poudaril je, da so zato prišli na gostovanje, da pokažejo povezavo med dramskimi družinami v Sloveniji in Istri. Za njim je izrekel gostom dobrodošlico v imenu ljudske oblasti tov. Turk, predsednik KLO. Ko se je dvignila zavesa in so gledalci že v prvi sliki opazili na odru pravo partizansko vzdušje in okolje, je vse utihnilo. Zanimanje je naraščalo od prizora do prizora. Gledalci niso štedili z navdušenim ploskanjem ob koncu vsakega dejanja. To je bil dokaz, da so igralci znali prikazati in življenjsko podajati prizor za prizorom. Za vse naše ljudi je bil to izreden dogodek, ker te igre še niso imeli priložnosti videti. Se bolj jih je zanimalo, ker je večina njih sodelovala v borbi za osvoboditev kot aktivisti na terenu in tudi kot partizani. S tega mesta se vspm članom MKUD najlej>še zahvaljujemo za velik umetniški u-žitek, ki so ga nam pripravili s svojim nastopom. S svojim gostovanjem so nam pokazali, kako velike uspehe se da do- j jAkositv utit* i u nlk?» Premestitev k enaindevetdesetemu polku v Budjejovice, kamor bržkone pojdem, kakor hitro opravim solo enoletnih prostovoljcev. Potrebujemo veliko častnikov in danes je žalosten pojav, da se mladi ljudje ne priglasajo, čeprav imajo pravico do enoletne službe. Rajši ostane navaden infanterist, kakor da bi se potrudil, postati kadet.* «Vojna je zelo oškodovala trgovino s hmeljem, toda mislim, da ne more dolgo trajati,* je pripomnil trgovec s hmeljem, oziraje se zdaj na svojo ženo, zdaj na nadporočnika. «Nas položaj je prav dober,* je rekel nadporočnik Lukaš, «danes že nihče več ne dvomi, da se bo vojna končala z zmago orožja centralnih držav. Francija, Anglija in Rusija so preslabe proti avstrijsko - turško - nemškemu granitu. Res da smo imeli neznatne uspehe na nekaterih frontah. Kakor hitro pa prelomimo rusko fronto med karpatskim hrt>tom in srednjim Dunajcem, bo to nedvomno pomenilo konec vojne. Prav tako grozi Francozom v najkrajšem času izguba cele vzhodne Francije in vpad nemške vojske v Pariz. To je popolnoma gotovo. Razen tega napredujejo naši manevri v Srbiji zelo uspešno in odhod naših vojsk, ki je v resnici samo premik, si razlagajo mnogi docela drugače, kakor zahteva popolnoma hladnokrvnost v vojni. Vsak čas bomo videli, da bodo naši preračunani manevri na južnem bojišču prinesli lepe sadove. Prosim, po glejte...» Nadporočnik Lukaš je prijel trgovca s hmeljem nežno za ramo ter ga odpeljal k zemljevidu bojišča, ki je visel na steni, in mu kazaje poedine točke razlagal: »Vzhodni Beskidi so naše znamenito oporišče. V karpatskih odsekih imamo, kakor vidite veliko oporo. Močan sunek na to linijo — in ne ustavimo se prej ko v Moskvi. Vojska se bo prej končala, kakor se nadejamo* «Kaj pa Turčija?* je vprašal trgovec s hmeljem, mislec pri tem, kako bi začel, da bi prišel k jedru zadeve, zavoljo katere se je pripeljal. «Turki se dobro drže,* je odgovoril nadporočnik in ga peljal nazaj k mizi, «predsednik turškega parlamenta Hali bej in Ali bej sta se pripeljala na Dunaj. Za vrhovnega poveljnika dardanelske turške armade je imenovan maršal Liman pl. San-ders. Goltz paša je prišel iz Carigrada v Berlin in naš cesar je odlikoval Enver pašo, viceadmirala Usedom pašo in generala Dževad pašo. Razmeroma veliko odlikovanj za tako kratek čas.* Vsi so nekaj časa sedeli molče, dokler se ni nadporočniku zazdelo primerno prekiniti mučno situacijo z besedami: «Kdaj ste se pripeljali, gospod Wendler?» «Davi.» «Zelo sem vesel, da ste me našli doma, zakaj popoldne hodim vedno v vojašnico in imam nočno službo. Ker je stanovanje pravzaprav ves dan prazno, sem lahko ponudil milostljivi gospe gostoljubje. Nihče je tu ne nadleguje ves čas njenega bivanja v Pragi. Zaradi starega poznanstva...» Trgovec s hmeljem je zakašljal: »Kati je res čudna ženska, gospod nadporočnik, sprejmite mojo srčno zahvalo za vse, kar ste zanjo storili. Kar na lepem se spomni in se pelje v Prago, češ da si mora zdraviti živce; jaz sem na potovanju, pridem domov in hišo imam prazno. Kati je proč.* Trudil se je, da bi mu bil obraz kar najbolj iskren; zagrozil ji je s prstom, se prisiljeno smehljal in samo vprašal: «Bržčas si mislila, da, Ce sem jaz na potovanju, lahko potuješ tudi ti? Seveda nisi pomislila...» Nadporočnik Lukaš je videl, da se pogovor neprijetno suče. zato je zopet odvedel lntellgetnega trgovca s hmeljem k zem-ljevidu bojišča in rekel, kazaje na podčrtana mesta: »Pozabil sem vas opozoriti na zelo zanimivo okolnost. Na tale veliki, proti jugozahodu obrnjeni oblok, kjer tvori taie skupina gora veliko predmostje Sem je usmerjena ofenziva zaveznikov. Ce se zapre ta pot, ki veže predmostje z glavno obrambno črto sovražnikovo, mora biti s tem pretrgana zveza med desnim krilom in severno armado na Visli. Ali vam je zdaj jasno?* : Trgovec s hmeljem je odgovoril, da mu je vse popolnoma jasno, in v svoji obzirnosti, da bi se to, kar je rekel, ne tolmačilo kot namigavanje, je še dejal: «Naš hmelj je zaradi vojne izgubil tuja tržišča. Zanj je zdaj zgubljena Francija, Anglija, Rusija in Balkan. Pošiljamo ga še v Italijo, toda bojim se, da se bo Italija vmešala. Ampak ko bomo zmagali, bomo cene diktirali mi.» «Italija ostane strogo nevtralna,* ga je tolažil nadporočnik, «to je...* «Zakaj pa potem ne prizna, da jo veže trozvezna pogodba med Avstro - Ogrsko in Nemčijo?* se je zdajci razkačil trgovec s hmeljem, ki mu je hipoma šinilo v glavo vse hkrati: hmelj, Jena, vojna. »Čakal sem, da pojde Italija proti Srbiji. Pa bi bila vojna že končana. Hmelj mi v skladiščih gnije, doma se malo proda, izvoz je enak ničli, Italija pa je nevtralna. Zakaj je obnavljala Italija še leta 1912. z nami trozvezo? Kje je italijanski zunanji minister markiz di San Giuliano? Kaj dela ta gospod? Spi ali kaj? Ali veste, kakšen letni promet sem imel pred vojno in kakšnega imam danes?* (Nadaljevanje sledi} NOGOMETNA PRVENSTVA ZDTV Tržaška skupina Le s težavo so igralci Sv. Justa branili svoja vrata pred Montebellom. se ne bi premaknili za mesto navzdol na lestvici. Niso igrali niti še deset minut, ko je že kazalo, da je usoda Mezgeca zapečatena zaradi dveh banalnih napak vratarja. Potem pa je poskrbel avtogol zato, da so se razlike v golih za polovico zmanjšale Vendar Mezgec ni dolgo pomirjen, saj se prejšnjima dvema pridruži v 43’ še tretji gol, ki bi ga vratar sicer zopet lahko obranil. Drugi polža® teče ob neprestanih obojestranskih napadih; Tekma, ki je dala verjetnega zmagovalca prvenstva MONTEBELLO - SV. JUST 5-2 To je bila prava igra leta. Občinstvo, ki je prišlo na stadion «Prvega maja« tokrat ni bilo razočarano, kajti igra, ki sta jo obe enajstorici pokazali, je bila popolnoma vredna njunega mesta na razpredelnici. Z nedeljsko zmago se je Mon-tebello osvobodil najnevarnejšega nasprotnika in ima sedaj uglajeno pot do končne zmage. Montebello je V nedeljo zmagal zasluženo, vendar pa ima Sv. Just kup razlogov, ki lahko opravičijo težak poraz. Glavni je pač ta, da so morali igrati skoraj vso tekmo z desetimi možmi, ker je vratar Angeli kmalu po začetku igre odšel z igrišča, češ da ima poškodovano nogo. Tekaj je imelo moštvo poškodovanega vratarja že dVa gola deficita, dva gola, ki bi prav tako lahko tudi ne bila. Kljub temu. da jih je bilo deset, s0 se igralci Sv. Justa prav po levje vrgli na napad in proti koncu prvega dela igre uspeli dati tudi gol. Ogromno je bilo njihovo veselje potem, ko so v 16’ drugega polčasa izenačili, a to veselje žal ni trajalo dplgo. Vsakršno iluzijo jim je izbil Mor-zelli, nato pa še Sciot, ki le v 29’ in 30’ postavil končni rezultat te zares nad vse lepe in zanimive tekme. Mezgec igra slabše kot nekdaj OPČINE - MEZGEC 5-3 Z današnjo zmago so se Open ci nevarno približali vrhu, tako da ne bi bilo dvakrat reči, da bj znali biti nevarni tudi samemu Sv. Justu. Mezgec nam je danes zopet pokazal, da mu gre iz nedelje v nedeljo slabše. Dočim je P° prvih tekmah letošnjega leta kazalo, da bodo ravn0 igralci Mezgeca najnevarnejši nasprotniki Montebella, sedaj akoro ne mine nedelja, da V 45’ drugega polčasa, ko so gledalci že začeli zapuščati igrišče, je uspelo Bemafiju .poslati v mrežo navidez nenevarno žogo, ki je dala rezultat, ki je Pa poteku igre tud; najbolj ustrezal. Danes Olimpije skoraj ni bilo spoznati, toliko se je njena igra odlikovala od one, ki «mo jo bili vajeni gledati pretekle nedčlje: obramba je vila solidna, dobro je igrala half linija, napad pa je večkrat nevarno ogrožal vrata Skednja, saj nam to potrjujeta tudi oba gola, ki sta prišla v drugem polčasu kot plod rahle nadmoči. Skedenj je bil gospodar igrišča v prvem polčasu, pa mu za-radi dlobre igre nasprotnikove obrambe deloma pa tudi zaradi realizatorskih nesposobnosti, ni uspelo pokazati to premoč tudi v številkah. Edini gol so zabili šele v 35’, pa še tega je imel na vesti Olimpijin vratar, ne pa morda sposobnost napadalcev. Tekmo je sodil Blason brezhibno, očitati bi mu bilo edino to, da je hote ali nehote spregledal igralcu Olimpije Avianu, ko je ta y kazenskem prostoru zaustavil žogo z rokami. WENGEN, 14. — Dvaindvajsetletni Norvežan Stein Erick-sen je zmagal na velikem mednarodnem tekmovanju v Lau-berhornu. V prvi vožnji je rabil Norvežan 53”3, v drugi pa je 55”8, torej skupno 110”1. Drugo mesto je zasedel Švicar Georges Schneider, svetovni prvak v slalomu, v 111”3 sekundah, tretji je bil Francoz James Coultat v 113”7. Vrstni red je po drugem dnevu (včeraj je namreč zmagal v slalomu Avstrijec Schneider) naslednji; 1.) O. Schneider (Avstrija) 3,55 točke; 2.) Gartner (Italija) 5,08 točke; 3.) Brickson (Norveška) 5,18 točke; 4.) Zeno Colo 5,84 točke. NABnEZINA KONTOVEL 2-0 forfait Naše napovedi so se še enkrat uresničile. Ko smo pred dnevi prinesli prognoze za nedeljsko srečanje, smo med drugim tudi Desna zveza Z. W, obe moštvi še po dvakrat pretreseta nasprotnikovo mrežo in ko sodnik Soave iz Trsta od- Skednja v akciji. rekli, da bo igra med kraški-ma enajstoricama Nabrežine in Kontovela prav zanimiva, ako pa je rajši, prav tako kot prejšnjo nedeljo, tudi tokrat ostal za zapečkom. Nabrežina je na ta način dobila poceni dve točki žvižga konec, Openci ravno na- bosta seveda ekipi prišli na padajo, kot bj zadnjih deset mi- tekmo. Za čudo so se Nabrežin- nut z obleganjem ngsprotniko- ci pojavili na igrišču, Kontovel vega svetišča hoteli pokazati, n“ “ raTŠ1- orau tafer’ kot pre^‘ da je njih zmaga zaslužena. Se nekaj je vredno pripomniti: igra je todla vsestransko korektna, nismo opazili niti kričanja, ki pogosto kazi naše tekme. Sojenje je bilo tako, kakršnega bj si želeli pogosto! Olimpija je bila nevarna SKEDENJ - OLIMPIJA 2-2 Prav za mišji rep so Skedenj-ci v nedeljo vloviii eno točko. LESTVICA: Montebello 9 8 0 1 36 6 16 Sv. Just 9 6 0 3 48 21 12 Opčine 9 6 0 3 27 17 12 Mezgec 9 6 0 3 20 16 12 Z. V. Skedenj 9 4 1 4 20 18 9 Olimpija 9 2 16 10 31 5 Nabrežina 9 2 1 7 7 44 4 Kontovel 9 1 0 8 11 26 2 ŠPORTNI DNEVNIK Smnčarp lelmmiao bb tsani »uta ilji FLRJ v ni: LJUBLJANA, 15. — V soboto so odpotovali na Jesenice in odtod naprej v Garmisch-Par- tenkircherj smučarski reprezentanti, ki bodo nastopali na tamkajšnjih prireditvah zimskošportnega tedna, ki bo od 13. do 21. januarja. Reprezentanco Jugoslavije sestavljajo naslednji smučarji - tekači. Matevž Kordež, Tone Razinger, Tone Pogačnik, Janez Rožič, Jože Knific in Franc Kandare. Skakalci: Janez Polda, Jože Langus, Janko Mežik, Karel Klančnik in Zoran Zalokar. Alpska kombinacija: Tine Mulej, Janko Stefe, Matevž in Slavko Lukane, Franc Cvenkelj in Ljubo Bizjak. Vodstvo sestavljajo dr Danilo Dougan, dr. Leo Bebler, Ante Gnidovec ter Boris Kogovšek. Spored tekmovanja, katerega se bodo udeležili naši tekmovalci je naslednji: 18. januarja: tek na 18 kilometrov in kombinacijski slalom, 19. januarja: smuk za kombinacijo in skoki za kombinacijo, 20. januarja: specialni slalom in štafeta 4x10 kilometrov, 21. januarja: specialni skoki. it * * Od 22. do 27. januarja bodo v Bad Gasteinu (Avstrija) med narodne študentske smučarske tekme (neoficial-no svetovno prvenstvo), ki se jih bodo udeležile študentske reprezentance 15 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Študentsko reprezentanco FLRJ bo zastopalo 5 tekmovalcev za alpske discipline, smučarji in smučarke za tek na 12 km, kakor tudi trije skakalci. Za alpske discipline in skoke so v glavnem tekmovalci že določeni. Organizacijo za pripravo drž. šudentske smučarske reprezentance je prevzela univerza v Ljubljani. Odbor te univerze ni doslej užival od smučarskih o-stalih republik niti od smučarske zveze Jugoslavije nobene podpore. USPEŠEN ZAČETEK lahkoatletske Lahko&tleti so začeli zelo u-spešno letošnjo sezono. Lahko trdimo, da je bil včerajšnji kros številčno najmočnejši, kar jih je v zadnjem času priredil tržaški ZDTV. Med tekmovalci je bilo videti stare lahkotlet-ske ase, poleg njih pa so tekli mladi fantje, ki so se morda šele pred letom začeli baviti s športom. Zlasti je pohvalno, da smo videli med tekmovalci mnogo nogometašev in košarkarjev, ki so se končno začeli zavedati, da se dobi dobro telesno pripravljenost za pomladansko sezono tudi s tekom v naravi. Do polovice proge, ki je bila dolga 2 km so vsi tekmovalca tekli strnjeno, v nadaljevanju piroge pa manj izkušeni niso vzdržan ostrega tempa in vsa tekoča karavana se je začela cepiti v majhne skupinice. Vodstvo je prevzel Olivieri, ki ga je potem obdržal do konca in prerezal prvi cilj v odličnem času 5’40”8. Istrska skupina Zahvaliti se je treba vratarju IUJE - MEDUZA 1-1 Meduza bi brez dvoma odpo-oyala iz Buj z dvema točkama, iko ne bi bil danes bujski \Ta-ar Bortolin tako sijajno razpo-ožen in nevtraliziral vse žoge, udi take, ki so jih gledalci e videli v mreži. Njemu gre orej največja zahvala za lep ispeh, ki so ga danes dosegli lomačini, ki so poleg tega do-:azali, da se ponovno vračajo r staro formo in da bomo še [ledali tako igro, kot so nam o znali prikazati poprejšnja eta. Prvi polčas je bil precej nonoton, igra se je razživela ele v drugem delu. Igrišče je rilo .blatno, kar je močno moti-o vseh dvaindvajset igralcev. Sodil je Grio iz Kopra. Skozi luknjo šivanke ARRIGONI - BHTONIGLA 1-0 Nekaj ni s redu pri igralcih Izole. V nedeljo se je dogodilo že drugič, da bi jim nasprotniki odrli kožo in sicer moštvo ki bi po vseh zakonih logike moralo biti mnogo slabše od prvaka. Ekipa Arrigonija, ki do zdaj razočaranja ,še ni poznala, bo ob taki igri kaj kmalu videla na razpredelnici prvi poraz. Brtonigla se je upirala tehnično boljšemu Arrigondju nenavadno P žrtvovalnost in bi ob ognjenem navdušenju občinstva kmalu dosegla gol izenačenja, največji njen uspeh. S tem smo povedali vse, kar se o nedeljski igri lahko reče. Edini gol dneva je padel v 18’, ko je Depase iz gneče našel pot do mreže. polčas se je končal z 1:1, gol zmage pa je zabil y 19’ Della Vatle, ki je z ostrim strelom v levi kot prevaral vratarja Da-pretta. Sodil je Schiavon iz Kopra, ki je zagrešil tudi nekaj težjih napak. V bodoče bi bilo bolje, da sodnik ne bi sodil enajstericam svojega mesta. LESTVICA: Arrigoni 10 10 0 0 32 3 20 Piran 10 8 0 2 30 9 16 Aurora 9 7 0 2 20 8 14 Meduza 10 5 2 3 17 14 12 Buje !0 3 3 4 10 16 9 Brtonigla 10 2 2 6 12 22 6 Novi grad 9 2 0 7 7 23 4 Umag 10 1 1 8 13 32 3 Strunjan 10 1 0 9 12 30 2 počival je Novi grad. V društvenem plasmaju je dobilo prvo nagrado bazoviško moštvo, drugo pa Sv. Ivan. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Med začetniki je zrna. gal Gerbac od Sv. Ivana, ki je tekel samo 11”5 več kot Olivieri. Tehnični rezultati: Začetniki: Gerbac 5’52’’3, 2. Fontanot (Sv. Ivan), 3. Orsini (Zarja Bazovica), 4. Zarri (Sv. Ivan), 5. Schiavon (Aurora, Koper). Moško: 1. Olivieri (Aurora, Koper) 5’40”8, 2. Sedmak (Mladost, Nabrežina), 3. Fonda (Zarja, Bazovica), 4. Gregorič (Zarja, Bazovica), 5. Mene-ghetti (Sv. Ana), 6. Govorčin (Sv. Ivan), 7. Marži (Zarja, Bazovica). Vrstni red društev: SK Zarja iz Bazovice 240 točk, Športno društvo Sv. Ivan 139 Točk, 3. SK Aurora iz Kopra 75 točk, 4. SK Novi grad 47 tečk, 5. SK Sv. Ana 34 točk, 3. SK Aurora ia Kopra 75 točk, 6. SK Mladost iz Nabrežine 33 točk, 7. SK Rdeča zvezda iz Ankarana 28 točk. Žrebanje parov mladinskega nogometnega turnirja V soboto popoldne qb 15. uri, je bilo na sedežu francoske nogometne federacije žrebanje srečanj mladinskega turnirja v Cannesu, ki bo od 22. do 26. marca. Igrali bodo sledeči pari: Avstrija - Švica, Belgija -Anglija, Holandska - Severna Irska in Francija - Jugoslavija. Od 3. do 11. marca na Dunaju svetovno prvenstvo v namiznem tenisu! DUNAJ, 15. — Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bo na Dunaju cd 3. do 11. marca. Do sedaj je vpisanih 25 držav s skupno 400 igralci. Žogice in mize bodo kupljeni od angleških tvrdk. Med igrami bo v službi 12Q funkcionarjev, ki bodo pazili na regularen po. tek tekem. Sedem sto sodnikov poseča že sedaj tečaj, da bo sojenje enotno in brezhibno. Program prvenstva: 3. marec: Svečana otvoritev ter tekmovanja v moštvih. 4., 5. in 6.: ekipno tekmovanje ženskih in moških. 7. ob 19. uri: finale moškega in ženskega moštvenega turnirja (Pokal Corbillon in pokal Swaythling). 8., 9. in 10.: Tekmovanje posameznikov. 11.: Finale moškega in ženskega singla. Po koncu tekmovanja bo zaključni banket. Smrt mladega smučaria UNDERWASSER, 15. Osemnajstletni švicarski alpski vozač David Grob se je v polni hitrosti zaletel v drevo. Bil je na mestu mrtev Prvi trije na nedeljskem krosu, na je dober STOCKHOLM, 15. — Znani nogometni ((raziskovalec« Gino Filippini, ki je skoraj popolnoma zamenjal svoj poklic violinista z onim, donosnejšim nogometnega mešetarja, je doživel neljubo presenečenje. Davkarija ga je namreč obremenila za 20.000 švedskih kron, ki jih mora plačati na račun nogometnih kupčij. Filippini je protestiral rekoč, da je imel y preteklem letu svoje prste samo pri prodaji igralcev Hjal-marssona ter Bengtssona, da pa od njih ni dobil nikakega denarja. Prosil je potrdila vseh mogočih forumov, da je njegovo delo bilo »amatersko« in noplačano od nikogar. Bomo videli ako bodo švedske obl*' sti verjele človeku, ki j h11 j? iz gole «vljudnosti» odnesel v domovine cvet švedskega n0! gometa V Švicarska reprezentanca poražena ZURICH, 14. — Kanadi moštvo v hokeju ((Lethbridgeb se je danes maščevalo za por*1 preteklega tedna. Premaga^ je po krasni igri švicarsko de žavno reprezentanco s 3:1 (^ 2:1, 0:0). Tekmo je gledal« 14.000 gledalcev. ------------ —^s> Tradicionalne Eme v lekii STOCKHOLM, 14. — Karls-son je zmagal pred 40.000 gledalci ki so bili zvrščeni vzdolž vse proge in mu navdušeno ploskali na klasični dvajsetki-lometrski progi, ki jo tečejo vsako leto v Bjerkhagenu blizu Stockholma. Zmagovalec je porabil za progo eno uro 23’19”. Drugi je prispel na cilj Gun-nar Johansson celi dve minuti za zmagovalcem. Tekma je bila internacionalna. * * * GRINDELWALD, 14. - Američanka Andrea Mead je zmagala v tukajšnjem veleslalomu. Drugo mesto je zavzela Francozinja Andree Tournier. ••k $ * Jugoslovanska teniška igralca Mitič in Branovič sta bila povabljena na turnir «Sinja riviera«, ki bo od 12. marca do 1. aprila. Barka sc potaplja proti centru. Predi 7000 gledal' ci je dobro sodil Corallo. Po slabi igri Triestina izgubila v No vari Novari je v nedeljo uspelo to, za čemer je težila: na račun neurejene Triestine ji je uspelo dobiti dve točki, ki bosta ob vesoljni sodbi, ko bodo slaba moštva vržena v ligo B, prišli zelo prav. Je sicer še vedno V nevarnosti, ki je P3 zavidljiva, če jo primerjamo z ono Triestine. Po zadnji dobri igri v Genovi, je danes večina upala, da «e bodo vrnilj Tržačani domov zmagoviti in je bilo bridko razočaranje neštetim, ljudem, ki so stali v večernih urah pred tabelarni z rezultati in mnogim se je nos občutno povesil.,_Raz,-loga sta dva: prvič poniževalen poraz Triestine in drugič zgubljeni milijoni, ker so vsi na listku «Totocalcio» v trdnem upanju zmage napisali lepo dvojko. Kot smo že rekli, ni Triestina pokazala danes prav ničesar, razen tega, d‘a ima v svoji obi-ambi moža, ki je že zdavnaj zrel, da bj oblekel reprezentativni dres: Grosso, ki je bil najboljši mož na igrišču in je ves čas držal v šahu starega lisjaka Piolo. Nuciari je kriv za en gol. V obramb; je deloma zadovoljil tudi mladi Martinis, napad pa je tekel po igrišču brez cilja in brez vsakršne koncepcije igre. Nihče "ni vedel, kd0 pije in kdo plača, tako dia domačinom ni bilo težko brzdati nasprotnikov. V 20’ so prvi zabili gol Tržačani, a sodnik je komaj spravil piščalko v žep, ko je Aran-dželovič izenačil. V drugem polčasu so domačini še trikrat prisilili Nuciarija, da se je sklo. nil na svoj gol in vrgel žogo j Atalania - Juventus 1-5 Como - Lucchese 5-0 Fiorentina - Udinese 1-1 Genoa - Internazionale 2-2 Lazio - Bologna 1-0 Milan - Roma 2-0 Napoli - Padova 1-0 Novara - Triestina 4-1 Palermo - Sampdoria 4-1 Torino - Pro Patria 1-0 Inter Milan Juventus Como Lazio Napoli Palermo Bologna Fiorentina Udinese Padova Torino Sampdoria Pro Patria Atalanta Novara Triestina Lucchese Roma Genoa 19 14 4 19 14 3 19 13 4 19 10 4 C) 19 II 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 19 9 5 8 5 9 2 8 4 7 4 6 5 7 2 10 5 6 8 5 6 8 6 4 9 5 5 9 6 3 10 5 4 10 4 5 10 4 4 11 3 5 11 53 2* 58 25 58 18 30 30 32 26 35 25 33 25 26 25 23 24 24 32 29 33 24 33 20 34 26 44 28 34 30 42 28 38 15 27 24 37 22 40 LAHKOATLETSKI DVOBOJ M PAPIRJC Italija bi promogolci Jugoslavijo z cLvaindvajsotimi točkami iiaskokd v lajstorica Strunjana, ki je v nedeljo dobila prvi dve točki. Izid zvest tradiciji AURORA - PIRAN Končno so prišli do točk rRUNJAN * UMAG 6-2 Dolgu časa že ponavljamo, i Strunjan nikakor ne zaslu-onega mesta na lestvici na aterem je od začetka prven-:va. To je danes jasno po-azal z igro proti Umagu, ko : nasprotnika naravnost pre-azii in pokazal kljub blatnemu jrišču precejšnjo dozo dokaj afinirane tehnike, ki b; dela-i čast tudi marsikateri boljši kipi. V nedeljski igri se je aed domačini najbolj odlikoval laro, avtor dveh golov med-em ko so gostje bili oškodovali s tem, da so prišli na igrišče i desetih. 2-1 Dvoboji med Auroro iz Kopra in Pirančani so bili vedno zelo napeti, a končal; so se do-sedaj vedno z zmago Aurore, bodisi, da je ta zmaga bila zaslužena, ali pa, da ji je kumo-vala sreča. Tud; danes b; Piran, po igri, ki jo je pokazal, moral zmagati ali pa vsaj izvleči neodločen rezultat. Igra ni bila lepa, saj je tudi v Kopru, kot na vseh ostalih igriščih, bilo naravnost obupno blato. Poleg tega tudi veiik antagonizem med nasprotnikoma n; pustil razviti na oko lepe igre. Prvi ISTRSKO OKROŽNO PRVENSTVO Kot bi se vsa moštva zmenila in ne bi hotele prizadeti nikomur žalosti, so se danes vse tri igrane tekme končale z neodločenim rezultatom. Vsem trem je bil skupen tudi izredno težek in blaten teren, ki je popolnoma onemogočil lepo igro. Piran B je zasluženo premagal Arrigoni B z rezultatom 2:2. Partizan in Ampelea sta zelo potrebna točk, kar je naredilo njuno igro zanimivo, ob koncu pa sta si moštvi bratsko podelili točko. Tudi Rdeča zvezda in Soline sta po hudi borbi prišla do mirobljubnega zaključka. REZULTATI: PIRAN B - ARRIGONI B 2-2 PARTIZAN - AMPELEA M SOLINE - RDEČA ZVEZDA 1-t AURORA B - STRUNJAN B 2-0 lorfait LESTVICA: Nardone 9 9 0 0 40 7 18 Rdeča zvezda 9 5 4 1 20 11 13 Arrigoni B 9 4 3 2 20 14 11 Meduza B 9 4 2 3 14 12 10 Aurora B 8 4 2 2 17 13 10 Soline 7 3 3 1 20 13 9 Strunjan B 9 2 0 7 11 19 4 Ampelea 9 1 2 6 10 20 4 Partizan 9 12 6 9 23 4 Piran B 8 1 1 6 5 27 3 Pred nami stoji dvoboj na papirju med Jugoslavijo in Italijo. Ko smo se spravili na delo nismo mislili, da bi razlika v točkah utegnila biti. tako velika, kot se je izkazalo, ko smo prišteli vsakemu svoje. Iz našega dvoboja vidimo, da Jugoslovani, kljub ogromnemu napredku, ki so ga zadnja leta pokazali, še vedno zaostajajo Za svojimi sosedi. Dvaindvajset točk je razlike, dočim je bila ta na realnem dvoboju samo deset točk. Pred srečanjem med obema državama se je računalo takole: na kratkih progah imajo Italijani absolutno premoč, prav takšno, kot je jugoslovanska na dolgih progah. Italijani imajo 2 metalca diska, katerih zmaga ni v dvomu, zato pa i-majo Jugoslovani skoraj zagotovljeno prvo mesto v krogli in kopju: pri metu kladiva bodo moči izenačene, prepone so demena Italijanov, prav tako so njihove tudi štafete. Ako bi bili jugoslovanski skakalci v formi, hi lahko tu nadoknadili na drugih disciplinah izgubljene točke. Zmaga se je nagibala na stran Italijanov, vendar bi zadostovalo najmanjše presenečenje v korist Jugoslovanov, da bi ti odšli domov neporaženi. Pred pričetkom dvoboja. Zakaj so Jugoslovani v oktobru izgubili Jugoslovani so tedaj naredili nefkaj, kar po našem mnenju ni bilo najpametneje. Klub «Partizan» je sprejel povabilo švedske lahkoatletske federacije in odšel na večtedensko gostovanje na Švedsko. Atleti, ki so hit; že nasičeni s poprejšnjimi tekmovanji — ne smemo pozabiti namreč, da se je prav tedaj končalo evropsko lahkoatletsko prvenstvo — so se selili na Švedskem iz enega mesta v drugo in skoraj vsak drugi dan nastopili. Od tod, razumljivo, velja *e naveličanost pa tudi nekatere poškodbe. Bolni, poškodovani so bili tudi drugi tekmovalci, ki se švedske turneje niso udeležili. Tako seveda ni bilo mogoče zmagati Pr°h Italiji. Ni se uresničila bojazen italijanskih športnih krogov, katero je najbolje označil neki znani italijanski novinar, ki je med drugim dejal: «Dvoboj take vrste, kot bo čez nekaj dn; z Jugoslavijo, je nepriporočljiv. Naši nasprotniki so zadnje čase izredno napredovali, tako da njihova morebitna zmaga ne bi pomenila velikega presenečenja. Po drugi strani pa Jugoslavija zaenkrat še ne slovi kot lahko- atletska velesila, zato bi naš poraz proti njim odjeknil v svetu eelo slabo. V bodoče se moramo izogibati sličnih podvigov.« Tako rezultate je dalo tekmovanje na papirju 100 METROV: 10.6 Leccese, 10.6 Sobrero, 10.8 Brnad, 10.8 Pecelj. Točke: 7:3. 20Q METROV: 21.3 Leccese, 21.5 Siddi, 22.0 Pecelj, 22.2 Brnad. Točke 7:3. 400 METROV: 47.5 Siddi. 47.8 Porto, 49.1 Stankovič, 49.3 Račič. Točke 7:3. 800 METROV: 1:53:0 Fracas-si, 1.53.7 Hanc, 1.54.9 Tozzi, 1.55.0 Otenheimer. Točke: 6:4. 1.500 METROV: 3.53.0 Ceraj, 3.53.2 Otenheimer, 3.57.8 Pa-schetto, 3.58.6 Nocco M. Točke: 3:7. 5.000 METROV: 14.30.6 Ceraj, 14.33.0 Pavlovič, 15.17.6 Be-viacqua„ 15.22.4 Nocco G. Točke: 3:7. 10.000 METROV: 30.50.4 Mihalič, 31.08.8 Slefanovič, 31.22.2 Beviacqua, 32.26.2 Šestini. Točke: 3:7. 110 M ZAPREKE: 14.9 Al-banese, 15.1 Balestra, 15.3 Zur-kovič, 15.3 Srp. Točke 7:3. 400 M ZAPREKE: 51.6 Fili- put, 53.1 Missoni, 55.0 Zupančič 55.6 Radulovič. Točke 7:3. SKOK V VIŠINO: 191 cm Dimitrijevič, 190 Campagner, 185 Zerkov, 185 Albanese. Toč-ke: 4:6. SKOK V DALJINO: 719 Lombardi, 718 Druetto, 108 Brnad, 698 Miličevič. Točke: 7:3. TROSKOK: 14.53 Tosi, 14.46 Zagor, 14.44 Petranovič. 14.37 Simi. Točke: 5:5. SKOK S PALICO: 400 cm Balotta, 391 Milakov, 390 Romeo, 385 Dušanovič. Točke: 6:4. KROGLA: 15.68 Sarčevič, 15.41 Profeti, 14.64 Consolini, 14.48 Krupalija. Točke: 5:5. DISK: 55.47 Consolini, 54.53 Tosi, 48.41 Žerjal. 46.74 Miler. Točke 7:3. KOPJE: 67.74 Vujačič M., 65.94 Matteucci, 64.50 Dangu-bič, 62.18 Testa. Točke: 4.6. KLADIVO: 59.17 Taddia. 54.57 Gubian, 51.24 Berec, 50.94 Tavemari. Točke: 5:5. ŠTAFETA 4x100: Jugoslavija. Točke: 3:1. ŠTAFETA 4x400: Jugoslavija. Točke: 3:1. SKUPNO: 99:77. npaM jnmn mil.. Italija, Italija, Ribu v vodi in izven nje Tekač čez ovire Filiput in skakalec v daljino Lombard1' Segedin, eden najboljših jugoslovanskih dolgoprogašev in specialist v teku na 3000 m čez ovire. Na «paipirnatem» dvoboju se italijanska nadmoč še mnogo jasneje vidi. Na 100, 200 in 400 m italijanska dvojna zmaga n« more biti niti za trenutek v dvomu. Ce pomislimo samo, da ima na razpredelnici najboljših sto-metrovcev 1L Italijan i-di čas ko Brnad in Pecelj je Pač P°’ vedano zadosti. Stanje ni dosti boljše tudi na ostalih kratkih progah. Bolj se proge daljšajo, bolj se Italijani počutijo ribe izven vode. Na 800 m je siceT njih premoč »e opazna, dočim na 1500 m Jugoslovan Ceraj m Otenheimer nimata konkurenta. Najboljši Italijan Paschetto bi bil s svojim časom 3’57 8 na jugoslovanski lestvici 1500-me-trovcev šesti, prvi Italijan na 5000 m pa na lestvici Jugoslovanov na 5000 m ne bi dobil mesta med prvo petnajsterico. V teku čez zapreke zopet dominirajo Italijani. To je edina disciplina, v kateri po vojni Jugoslovani ndso napredovali in sta rekorda na 110 in 400 m čez zapreke edina poleg Kovačičevega na 100 m, — ki sta še vpisana med jugoslovanskimi rekordi. Italijani so imeli vedno dobre tekače čez zapreke in imajo prav sedaj upanje, da bodo s Filiputom še povečali število svetovnih rekordov, ki jih imajo. Kdo lioljn skače? Na vrsti so skoki; za mišji rep je Dimitrijevič pred Cam-pagnarijem, Zerkov (Jugoslavija) in Albanese, — ki je obenem tudi najboljši italijanski tekač na 110 m z zaprekami — pa sta Skočila vsak Po 185 cm. Jugoslovanski skakači v daljino leto® nikakor niso mogli priti v formo, taki0 da se je samo Brnadu posrečilo preskočiti ((oslovski most«, to je 7 metrov. Italijana Lombardi »n Duetto sta v letu 1950. skakala bolje, bila P3 sta zelo nestalna. V troskoku so moči izenačene, v r i' 1,1 skoku ob palici pa sre je D ^ posrečilo preskočiti 4 ."vlil11' kar ga je postavilo pred’ .jj kova, ki je po našem I boljši. Na papirju se ie ‘ pj<> vič vendarle maiščeval na r p) fetijem z dvojnim P01®7'0"^ evropskem prvenstvu ih * boju z Italijo. (iubijan ji: bil nerazpoložen Ob disku ?sed. I »fV i.pe Vujačič pred Ir i r*a slabši ^ ■nkrat ___________ ni vredno -jj Ijatl besed. Prvo mesto v iuia M (',i ra; — IS4* —> cijem, ki pa je slabši 65 »! gubiša in mu je le e drsnilo«, da je vrgel čez trov. Antagonizem med in Gubijnnom se zdi. da J* čan. Taddia je v letu lJ°e p redno napredoval, dočim goslovan preživljal krizo,^ ^ Ijivo Pa je, da bi tudi boljši formi mogel vreči orodje do 59 m. - NAROČNINA: cona A: mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 2600 lir; con. B: Izvod 3. ““eCn° ™ Toze^ke« Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Za.ožmšt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencij. tiska Tzo i Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuo pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — z aja________________________________________