proletarec je delavski list
za misleče Citate!lje
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
	official organ of
	j. s. f. and its
	educational bureau
ST. 1988.
iUm. Ok. 1H7, •»
tka Act af Cm|i«m ol Marct S. UTl
CHICAGO 23, ILL.. 24. OKTOBRA (October 24), 1945. ^himhed Week)y at 2801 8. Lawndale Av«.
•ta
LETO—VOL. XL
MALO JE MLADIKI VOJAKOV, ki bi imeli po petnajst otrok. To redko čast ima Arthur Giser is Pitcairaa, Pa. Na vrhnji sliki je njegova zena a otrocmi. Trikrat je imela trojčke, torej je bil naraščaj v družini t njimi salo pospešen. Družina prejema od armade sa svoj« vsdrievanje $280 na mesec.
Cerkveni glavar Bavarske proti trebljenju nacijev
KARDINAL FAULHABER SE ZGRAŽA, KER JE AMERIŠKA VOJAŠKA VLADA UKAZALA, DA SE MORA NOTORIČNE NACUE NA BAVARSKEM ODSLOVITI IZ UPRAVNIH URADOV
Po znani izjavi generala Pat-tona, da se mu ne zdi potrebno Bavarsko do kraja iztrebiti nacijev, je nastalo proti njemu toliko protestov, da je bil odslov-ljen, general Eisenhovver pa ukazal novemu načelniku ameriške vojaške vlade spraviti vodilne fašiste iz vseh višjih vladnih služb.
Katoliška cerkev se zoperstavila
Proti tej čistki je vložil pri ameriški vojaški vladi oster protest bavarski primat kardinal Faulhaber, Češ, da so ti višji uradniki sposobni, skušeni, zanesljivi ljudje. Ce se jih nadomesti z drugimi, bo to pomenilo škodo bavarskemu ljudstvu, ker ne bo več tiste poslužbe in reda kot je pod sedanjimi funkcionarji.
O tem v čikaških Daily Nevvs z dne 15. oktobra obširno poroča Edvvard F. Morgan iz Berlina.
Pravi, da je vsled kardinalo-vega protesta nastala na Bavarskem in v drugih krajih Nemčije pod ameriško in angleško okupacijo med cerkvijo ter a-meriško vojaško upravo delikat-na situacija.
Cerkev smatra, da je "denaci-fikacija" v tolikšni meri za Nemce prestroga in kvarna skupnim interesom.
Tudi protestanti se zavzeli za nacije
Isti poročevalec pravi, da je tudi protestantaka duhovščina nasprotna ekstremni denacifi-kaciji Nemčije (namreč prestrogemu trebljenju fašistov iz uradov >, ampak vendar ne protestirajo toliko kot katoliška hierarhija.'
Kaj je pravi vzrok?
E. P. Morgan izvaja v svoji brzojavni depeši, da sta obe cerkvi "interesirani v politiko", oziroma saj v tem smislu, da sta obe močno antikomunistični.
Njuno stališče po tej razlagi bi torej bilo, da če nacije vržemo iz uradov, jih ne moremo nadomestiti z nikomur drugim kot s komunisti.
Resnica je sicer ta, da se je katoliška cerkev v Nemčiji udej-
stvovala pred Hitlerjem ne samo kot cerkev, ampak tudi kot politična stranka pod imenom "katoliški center". Bila je ena najmočnejših v državi in v parlamentu .
V politiki imajo nemški klerikalci torej veliko šolanja še iz prošlosti. sedaj pa smatrajo, da bi jim morala ameriška vojaška oblast dati pravico nameščati v vladne urade samo svoje ljudi, čeprav so bili pod Hitlerjem njegovi služabniki in petolizci. Ampak ob enem so tudi zvesti cerkvi in njeni politiki, in to je kar šteje pri kardinalu Faulha-berju.
Politično cerkveni glavar
Kakor kardinal Innitzer na Dumju, tako je bil tudi kardinal aulhafcer oglašan za nasprotnika nacizma in Hitlerja. Resnica je, da sta oba klerofa-šista. Klerofašistični režim, kakršen je nastal v Avstriji s pomočjo Mussolinija in Vatikana pod Dollfusomt si je želel tudi kardinal Faulhaber na Bavarskem. Ko je zavladal Hitler in posegel v politično moč bavarskega klerikalizma, se mu je Faulhaber uprl, češ, da posega (Konec na S. strani.)
OBSOJANJE VOJNIH ZLOČINCEV SE NE POMENI OBSODBO SISTEMA, KI JE GLAVNI KRIVEC ZLOČINOV,
V	Nuerenbergu v Nemčiji se vrši ob ravnava proti tistih* nacijem, ki se jih smatra z a glavne vojne zločince. Je sodi zavezniška sodna komisija. V manjšem obsegu se vrši proti onim posameznikom, ki so ljudi mučili v koncentracijskih taboriščih.
V	Franciji obračunavajo s svojimi vojnimi zločinci. Dva glavna, ki so ju obsodili, sta bivši načelnik vlade v Vichyju maršal Petain in Pierre Laval. Petaina so obsodili v smrt in nato kazen spremenili v dosmrtno ječo.
Pierre Laval, star 62 let, pa je bil obsojen t* smrt in zgodaj zjutraj 15. oktobra je bil ustreljen. Duhovnik mu je dal poljubiti krii in ga pripravil na zadnjo uro. Pred to ceremonijo se je skušal zastrupiti, "da bi prihranil vojakom izvršiti zločin in sramoto, ki bi ga storili nad njim." Trdil je do konca, da ni kriv, da je patriot in hip predno je bilo vojakom ukazano oddati vanj usodni strel, je zaklical "vive la FranceI"
Laval je imel v svoji deželi, v Angliji, v Zed. državah, v Vatikanu, v Španiji in drugod veliko prijateljev. Ali ker je oslonil Francijo po njenem porazu I. 1940 na Hitlerja, mu niso mogli pomagati. Mož je sicer iz Nemčije pobegnil v Španijo, a diktator Franco je izprevidel, da mu ne preostaja drugega kot ga poslati nazaj. Med potoma je Laval ponujal pilotu veliko podkupnino, ako ga odpelje mesto v Francijo v tisti del Avstrije, ki ie pod okupacijo ameriške armade. Ampak se je spustil na tla na Francoskem. Obravnava proti Lavalu ni bila nič dostojno sodnij-ska, ampak zelo napeta; bilo je na nji vpitja vsevprek. Laval je bil. štirinajst krat v vladi in trikrat njen predsednik. Bil je glavni "apizar", sovražnik Sovjetske unije in najtrdnejši steber francoske reakcije. Bil je predstavnik vladujočih "šestdesetih družin", ki mu \sedaj niso mogle pomagati, A pomagajo sebi. Veseli jih, da se nasilna revolucija v Franciji ni dogodila. In se ne bi niti mogla, ker je tam ameriško in drugo vojaštvo, ki bi takoj poskrbelo so red in mir. Laval je padel, a zločinska kasta, ki je kriva degeneracije Francije, njenega poloma v vojni in njenih spletk s sovražniki civilizacije in svobode, pa dviga glavo, v nadi, da si Francijo s pomočjo vnanjega kapitalizma znova podvrže.
Otroci iz "zadnje" depresije trpe težke posledice
Brezposelnost, ki je nastala leta 1929 je s svojimi posledicami veliko kriva, čemu je bilo #reha odpustiti iz armade vsled živčnih in mentalnih hib tri sto tisoč fantov in stotisoče pa je bilo vsled sličnih hib odklonjenih od zdravnikov na naborih.
Ta presenetljiva dejstva je navedel pred senatno komisijo Col. W. C. Menninger, načelnik v psihiaterskem oddelku zvezne armade.
Dejal je, da izmed odpuščenih vojakov jih trpi 43 odstot-' nobenkrat kov na omenjenih dveh bolez-1 Diplomatična nih, ostali odpadejo na razne druge zdravstvene pomanjkljivosti.
"To so otroci depresije," je poudaril ta sloviti vojaški zdravniški veščak Menninger. "Posledice brezposelnosti v njih-nih družinah je nemogoče preceniti."
Arabski katoličani so apelirali na papeža, naj jim pomaga v zahtevah proti nadaljnemu naseljevanju Židov v Palestino. "Mi čutimo s svojimi (mohame-danskimi) brati Arabci, pravijo v klicu na pomoč, "kajti če nam sveto deželo poplavijo 2idje, bo konec naše eksistence." Kajne, nacizem je bil poražen, a njegov boj proti židovstvu dela še veliko preglavic, posebno Att-leeju in Trumanu.
Ivan Subašič je s svojo resig-nacijo storil Titu nekaj neprijetnih ur. Ampak to ni nova stvar, kajti Tito in Subašič se nista še dodobra razumela, poroka med njima se je izvršila na pritisk I Churchilla in Moskva jo je odobrila. Toda Subašič je zamejec. : In zamejcev tisti ljudje, ki so i med vojno ostali doma in se tepli ter trpeli, nimajo radi.
Tito pravi, da bi notranji in zunanji nasprotniki Jugoslavije radi izzvali zavezniško inter-
Gospodje senatorji, ki se tako! vencijo predno bi se moglo v vo-beje, da ne bi kaj izdatnega sto- litvah izkazati, kdo je kdo. Iz-rili za preprečenje nove depre- javlja, da bodo volitve svobo-siie ali dali brezposelnim večjo! dne. Opozicionalne skupine ne
podporo, so baje strmeli ob Men-ningovih izvajanjih, kajti apeliral ie nanje, naj se toliko mladine nikdar več ne žrtvuje izgubi zdravja za vse življenje.
x\nipak senatorji so se branili pomagati bednim zadnjič in jih tudi sedai ne mika. da bi novi krizi zastavili pot. Bomo pridelke in živino spet rajše uničevali kot pa da bi bednim brezposelnim pomagali.
KONFERENCA PROSVETNE MATICE V STRABANU
soglašajo, češ. volitve so že v naprej odločene. In so bržkone res — če ne bo intervencije. Ampak tisti ljudje, ki delujejo za vnanje vmešavanje, bi radi nazaj tako Jugoslavijo, kakršna je bankrotirala duhovno in gospodarsko. Čaršija s svojimi o-prodami je imela svoj dan. Sedaj ljudstvo — posebno mlado ljudstvo, poskuša s Titom, ker želi v bodočnost. Maček. Subašič in drugi taki pa so vse pre-s
Aleksandrove diktature Miha Krek zastopal? Ako je Tito to-talitarec, je Miha Krek zadnji, ki bi imel pravico apelirati na Anglijo in Ameriko, naj ga strmoglavita v imenu demokracije. Miha je v Sloveniji verjel v samo eno stranko, v klerikalno, in samo ta je imela prav vse vladne funkcije v rokah. Tudi delavskih unij se je polastila, delavskih zbornic in drugih ustanov, in le ona je s podporo čaršije odločevala, kaj smejo ljudje v Sloveniji čitati in poslušati. Zato tudi naš Proletarec ni smel tja.
Spomenico proti Titu so poleg Mihe Kreka podpisali — dr. 2ivko Topalovič, ki je bil nekoč delavski voditelj v Srbiji in priznan za socialista v mednarodnem delavskem gibanju. V minulih par letih pa je postal navdušen velesrbski monarhist, pod krinko demokratizma vzklika kralju Petru in deluje za povrnitev Petra in starega reda in s tem zoper preobrat. Socialisti v Srbiji so imeli po osvoboditvi Beograda konferenco, obnovili svoj pokret in proglasili 2ivko-viča za izdajalca demokracije in socializma. Tako je piscu teh vrstic povedal Etbin Kristan, ki 2ivkoviča in delavske voditelje v Jugoslaviji večinoma vse osebno pozna. "Zivkovič je bil moj prijatelj," je rekel E. K., "ampak ker je izdajalec, ni več moj prijatelj."
Življenje ima čudne muhe. Nekoč smo imeli med Srbi in Hrvati v Ameriki najbolj navdušene socialiste. Noben slo-
več s prošlostjo povezani. Kar venski socialist jim ni bil zado-se v Jugoslaviji in glede nje do-! sti radikalen ali revolucionaren, gaja, torej ni idealno, a vendar- Iščite jih danes in človek bi se
V nedeljo 28. oktobra se vrši le M njeno bodočnost so dobri čudil, kako prazne so bile vse
_...^il:_:	_____ _i______:	*	I .. . . . .<•____ »____ w__i _
! v naselbini Strabane v dvorani i^iedi društva št 138 SNPJ konferen- 8
ZMAGA LEVIČARSKIH STRANK V FRANCIJI
ca Prosvetne matice in JSZ za zapadno Pennsylvanijo. Vršila se bo v dvorani društva št. 138 SNPJ po seji federacije SNPJ.
Dr. Miha Krek. ki je eden najreakcionarnejših slovenskih klerikalcev, je skupno s tremi drugimi ubežniki na ministre velike petorice apeliral, da naj ~	,a	kaj store proti Titovemu reži-
mnogo ljudi, je iz prvenstvene mu, ker zastopa totalitarno ob-klopi potisnjena v ozadje. V Ev- liko vlade. Ampak kaj je v letih ropi kot drugod je veliko strank ===============^^
z radikalno označbo, a v resnici
takratne njihne fraze. Kar je med njimi "radikalnega" še ostalo, je pod komunistično znamko, toda ne da bi to hoteli prtenati. Tudi med njimi je le še zgolj oportunizem, ki se ravna po vetru.
Dr. Konstantin Fotič je tretji (Konec na 5. strani.)
Minulo nedeljo 21. oktobra; konstitucije. Ker on pripada "od so se vršile v Franciji prve vo- srede k desnici", se levica boji, litve v parlament, od kar je na- da bo v tem času dal priložnost stala vojna.	francoskim konservativnim kro-
Značilnost teh volitev je bila go™, da se utrdijo, v tem, da so se morali volilci Volitve minulo nedeljo so po-pred vsem izraziti, ali so za kazale, da so Francozi ne samo ohranitev ustave, kakršna je bi- za reformiranje svoje ustave, la pred vojno, ali pa so na pod- temveč da tudi zaupajo de Gaul lagi izkušenj za novo ustavo, ki jo zahteva de Gaulle in sploh vse napredne francoske stranke. Kajti stari demokratični parlamentarizem Francije se v nji ni obnesel. Pomenil je celo kopo prepirajočih se strank in individualnih močnih politikov, dočim je Francijo vladalo takozva-nih "šestdeset družin", ki so kontrolirale njena bogastva.
Dasi so i levičarske stranke za spremembo ustave, one še najbolj, je pa vendar de Gaulle napravil tako, da bo on glavna avtoriteta v državi od sedanjih volitev pa do sprejema nove
1 so konservativne. Eduard Her-. riot je bil pred vojno glavni voditelj francoske "radikalne" socialistične stranke. Za primero: j najbolj sorodna po programu je LaFollettovi "progresivni" stranki v VVisconsinu, ki je tudi izginila. Le, da je Herriotova v mednarodnem pogledu res progresivna. dočim LaFolletova ni. leju, ker je tako pogumno držal Glavni stranki v Franciji sedaj prapor upora proti Vichyju in sta socialistična in' komunisti-reakcionarjem v Angliji in vjčna.
Zed. državah, in ker je znal tu- j Kako se bosta razumeli med di v najhujših urah francoskega sabo. se še rte ve. Ampak ker se naroda ponosno odbijati Roose- gre za novo ustavo, je naravno, veltove in Churchillove kaprice da sta obe na kritični točki. So-
napram njemu.
Prvič v zgodovini Francije so volile poslance v parlament tudi ženske.
Po številu oddanih glasov so prišle v Franciji na površje tri stranke: Komunistična, socialistična in de Gaullejeva republikanska stranka. "Radikalna socialistična", ki moti po svetu
cializma v Franciji v njeni sedanji'ekonomski podrtiji ne bi mogle uvesti. A lahko pa pomagata k sprejemu take kqnttitu-cije, v kateri se bo razvoj iz kapitalizma v socializem vršil, če bo svetovni položaj ugoden, brez takozvane "krvave revolucije". Več o izidu francoskih volitev bo v prihodnji številki.
Izigravanje veteranov proti stavkam in unijam
Industrialci s severa so pred leti preselili mnogo svojih to-varen na jug, ker so jim tamoš-nji toriji v državnih, okrajnih in občinskih upravah jamčili cenenih delavcev v izobilju in pa zaščito pred unijami. Kdor je v južnih državah poskušal organizirati delavce v unijo, je po nekaj dneh ali par tednih izprevidel, da celo med delavci višjih strok ne bo veliko opravil, kajti reakcija fe bila premočna. Vrh tega ie imel srečo, Če ga niso šc takoj prve dni izgnali iz mesta, pretepli ln povaljali v smoli in perju.
Sedaj, ko ie vojne konec in nI več takega predsednika, ki se bi za pravice delavcev do organiziranja In za ščitenje unij kaj
posebno zavzel, se v južnih dr* šavah pripravljajo nadomestiti unijsko' spet z odprto delavnico.
V Columbiji, Tenn., kjer Jc nov center kemične industrije,
Tako spet prehajamo v "normalne čase". In izgleda, da bodo delodajalci izrabljali veterane še veliko bolj kakor po prejšnji
je, uposlclii pri I*ower Colorado River Authoritv, ki je državna ustanova, in bili so nadomeščeni z vrnivšimi se odpuščenimi
vojaki, češ, da imajo oni do tega vojni. Kaiti takrat je bilo le še je kompanija izposlovala sodno dela prvo prednost — unija gor malo delavcev organiziranih, a prepoved (injunetion) proti um- ali dol. Ta sprememba jc bila sedaj so uniie razprežane po vsi ji inženirjev (AFL), a ker se Je izvršena z odobritvijo texasške- deželi. Pa si profila željni prlvl-stavka nadaljevala in je unija v ga governerja Stevcnsona. ki je legiji, ki jim ni sicer nič za ve
znan reakcionar in pristaš "vo terane, mislijo, dajmo igrati na lil nega davka" (pollfax), s kate- njihna čuvstva. zabavajmo, da rim se v Texasu in v 10. drugih se niim mora dati delo takoj, pa južnih državah Črncem in delav- čeprav je treba pri tem odsloviti cem ohole polti onemogoča I«- linijske delavce in kršiti pogod vajati volilno pravico. Demokracijo si demokratski politiki v južnih državah namreč razla-
nji vršila svoje postavne aktiv nosfi naprej, je policija na sodnikovo povelje aretirala šest odbornikov unije. Zanje so se zavzele nato tudi druge unije, med njimi unija lokomotivnih strojevodij, a kompanija vseeno upa, da se li bo s pomočjo sodi-
šča lokalnih oblasti policije in gajo tako, da je to le njihov pri-šerif«.posrečilo stavko zdrobiti, vilegij, namreč z. plantažnike VT.*..u e bilo od slov I jen i h velike trgovce, bankirje in to-90 električarjev — vsi člani uni-1 varnarje
bo. Upati le, da ne bo dosti ve-teranov, ki se hI pustili izigravati, kajti če bodo enkrat unije ubite, bodo delodajalci tudi « veterani ravnali tako kot « drugimi delavci.
KAJ NAJ BO PRAVO STALlSCE RESNO DELAVSKEGA LISTA?
V sedanjih časih je treba vsakemu listu velike previdnosti, da svoje stališče pravilno zastopa, ako ga namreč sploh ima.
Kar se Proletarca tiče, lahko ugotavlja, da je v vseh teh kritičnih letih, ko je bilo treba veliko pre-vdarnosti, imel vseskozi pravilno stališče. Proti fašizmu smo se borili od kraja, ko je nastal, dočim so mu glavne demokratične kapitalistične države pomagale, iz bojazni pred "komunistično" revolucijo, pred Sovjetsko unijo, pred vsem pa iz bojazni pred domačim delavstvom.
Opozarjali smo vseskozi, da so iste drla ve zalagale Nemčijo in Italijo, in USA pa Japonsko, skoro do zadnjega, predno je izbruhnila vojna.
Med vojno smo svarili pred propagando, ki je čestokrat zavajalna tudi s strani onih držav, ki imajo drugače poštene namene. Zato smo vedno nagla-šali, naj ljudje nikar ne pozabijo, kaj vse se je obljubljalo v prvi svetovni vojni in kako so tiste obljube šle druga za drugo v nič.
Poudarjali smo, da mi smo za demokracijo, nc samo za politično temveč tudi za ekonomsko, ker le v taki more tudi socialna varnost biti res varnost, in naglašali, da tisti, ki vpijejo za demokracijo v propagandi, navadno mislijo zgolj na svoje sebične interese. Tako je bilo tudi v prvi svetovni vojni,-kar je Wilson po vojni bridko izkusil, čitajte o tem uredniški članek na drugi strani v tej številki.
Med vojno "prosperiteto" smo naglaiali, naj ljudje ne pozabijo zadnje depresije, ker ni bila zadnja, in da naj nikar ne verujejo politikom, ki so jim ob-lubljali socialno varstvo, večje zavarovalnine, nič več industrial nega boja itd. Tudi Hoover je obljubljal, a izpolniti obljub v sedanjem sistemu ni mogel. Niti Roosevelt jih ni mogel, čeprav je imel dobre namene. In ne bo jih mogel Truman.
Ker to vemo, delujemo za tako uredbo, v kateri bo socialna zaičita dejstvo, ne pa fraza. In s tega stališča je Proletarec urejevan, od kar izhaja.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE D2.-AV3KEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
|»|«j« Ji^ilovBtk« DaUvika Tiikovu Druiba, Ckicag*, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAHOCNINA v Zedinjenib drlavan ia celo leto 93.00; sa pol leta $1.1»
ia četrt leU $1.00. Inozemstvo: aa celo leto $3.80; ta pol leta lf.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ natern uradu najposneje do poadaljks
popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
PH OLETAKEC
Published every Wednesday by the Jugoslav Worlnnen's Publishing Co.
In«. Eatabliahed 1006.
Editor____________
Biuiness Mana^er........
....Frank Zaits Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year 93.00; Si* Months 91.75; Three Months 9100 Foreign Countries, One Year 93.50; Six Montha 92.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23. ILL.
Telepbone: ROCKWELL 2864
Različna tolmačenja demokracije imajo svoj izvor v nasprotujočih si smotrih
Kakor se minula vojna ni pričela proti demokraciji ali za fašizem, tako tudi sedanji spori med državniki, zapopadeni posebno v nedavni konferenci vnanjih ministrov v Londonu ne temelje na spopadih med demokracijo in sovjetskim totalitarstvom.
Enako je bilo v prvi svetovni vojni.
Druga je nastala vsled Hitlerjevega pohlepa po nadvladi. Demokratične sile — v prvi vrsti Anglija in Francija, sta ga "api-zale" — kakor so rekle — v interesu miru? Torej ne v KORIST demokracije! Hitler in Mussolini sta vzela to popuščanje z nasmeškom na znanje in ga sprejemala SEBI v dobro. Ko sta se počutila dovolj močna, je drugi pričel provocirati po Balkanu in nato napadel barbarsko" Etiopijo, da ji prinese "križ in kulturo". Italijansko seveda! Drugi je udaril septembra 1941 na Poljsko, da razširi svoj življenski prostor proti vzhodu, prej pa ga je že v Avstrijo in na Češko.
V Londonu in Parizu so bili razočarani. A s Poljsko, ki pod Beckom in njegovimi napol fašisti gotovo ni bila demokratična, so imeli pogodbo in iz te dolžnosti so napovedali vojno tretjemu rajhu Poljski v pomoč. Geslo borbe za demokracijo in proti fašizmu se je razglasilo šele pozneje, največ po zaslugi predsednika Roosevelta. Chamberlain, ki je bil krmar angleške vlade v pri-četku vojne, ni bil sovražnik, temveč "apizar" nacizma, in isto velja o takratni francoski vladi. Sele vzpodbudni govori pokojnega Roosevelta so dali narodom vero, da se bo vojna razvila ne zgolj v borbo m^l velesilami, ampak v boj za odpravo fašizma in za ustvaritev svobode in vzajemnosti med narodi. Proglas štirih svobodščin, Atlantski čarter in razne druge izjave zavezniških državnikov so dale narodom upanje, da ko bo te straine tragedije konec, zašije solnce miru, svobodščin in pa jamstvo, da bo dela, kruha in blagostanja v splošnem za vse.
Pri tem listu nismo bili nikoli tako optimistični, ker razumemo vzroke, radi katerih vojne nastajajo. Zato smo opozarjali na možnost, da bodo razočaranja po tej vojni morda med mnogimi še večja kakor pa so bila po prejšnji.
Le v enem je ves sedanji svet složen. Na Javi in Burmi, v Washingtonu in Moskvi, v Rimu in v Budapešti, v Indokini in v Bolgariji, v Indiji in na Švedskem — vse povsod je posebno diplomatom, agitatorjem in oglaševalcem svobode demokracija na jeziku. Da, tudi v South Carolini, ki jo je v kongresu zastopal precej let naš sedanji državni tajnik Byrnes! Ampak v South Carolini izvajajo demokracijo veliko manj demokratično kot pa n. pr. na Švedskem.
Na kratko, glavna propaganda sedaj je proti "trmasti'' Sovjetski uniji. Je totalitarna, diktatorska, brutalna in še veliko drugega slabega je najti na nji. Ampak v Moskvi pravijo, da ima njihna država boljšo demokracijo kot pa n. pr. zapadne države. Žurnalist Kendrick tolmači, da je sovjetska definacija demokracije družabni sistem, v katerem je človeku jamčena pravica do dela, socialna enakopravnost, plemenska enakopravnost, socialna zakonodaja in kulturna avtonomija. Lahko bi bil še dodal, da je v »nji glavna točka odprava privatne lastnine in s tem ODPRAVA .izkoriščanja bogastev in ljudi ZA PRIVATNI profit.
O naši demokraciji pravi, da ima glavni poudarek na civilne svobodščine. Naša demokracija pomeni "ballot box" — to je, svobodne volitve, svobodo političnih strank in njena temeljna točka je protekcija PRIVATNE svojine in s tem ščitenje izkoriščanja bogastev in ljudi za PRIVATEN dobiček.
Kadar nastane med izkoriščanimi in izkoriščevalci konflikt, tedaj niso DELAVCI tisti, katerim so SCITENE civilne svobodščine, ampak privatni profit... Le poglejte, po kom sedaj, ko smo zmagali nad fašizmom, spet padajo policijski krepeljci! Videli boste dokaze v slikah v listih in v kinoglediščih, v poročilih, in pa na pretepanih delavcih. Tak je bil sistem v tej deželi, v Angliji, v Franciji in v drugih kapitalističnih državah. Spomeniki ubitih delavcev in v smrt obsojenih delavskih voditeljev na pokopališčih pričajo to.
Da, ampak je naša demokracija še vendarle boljša kot pa tista, ki jo Sovjetska unija zastopa!	/
Napaka v tem je, da tu zamenjujemo demokracijo z gospodarskim razvojem teh dveh dežel. Tudi Zed. države so dobile svoj zamah z revolucijo, ki jim je dala pogoje za nemoten razvoj. Pričel se je po zmagi. Potem so potrebovale naseljencev. Pa so prišli sem uporniki iz Evrope, talentirani ljudje, med njimi inženirji, kemiki, ljudje polni ambicij in željni svobode. Ko se je industrija razvila, si je zaželela* maso cenenih delavcev. Iskala jih je v primitivni vzhodni Evropi, med bedno maso v Italiji, v Rumuniji, na Balkanu, na Kitajskem in Japonskem. Plantažniki južnih držav pa so si jih nalovili že prej v Afriki.
Vsa ta umska in fizična sila, zbrana z vseh krajev sveta, je tu imela samo eno željo: Pridobiti čim več, zaslužiti kalikor največ mogoče, hraniti in se povzpeti naprej. Le Črnci so bili izjema v tem pravilu.
Tisti časi so sedaj za nami. Nihče več ne bo postal milijonar "iz nič". Sinovi delavcev bodo večinoma ostali delavci, ali pa se morda vsled dobre izobrazbe in vplivnih zaščitnikov povzpno z
dobrimi službami ali pa s "politiko" v srednji razred.
A eno je neizpodbitno. Ta dežela je tako bogata in industrial-
I0SK0 OVEN:
RAZGOVORI
Dnevi se krajšajo in pot pred lišo je posuta z orumenelim istjem. Jesen je tukaj. Sadja etos ni bilo veliko na mojem /rtu, samo par hrušk — in še e imajo nekako hrapavo, rjavo ;korjo. Je pač posledica slane adnje pomladi. Grozdje, kate-ega je bilo precej, so Še nezrelega pozobali ptiči: Na ta način Tli je bilo prihranjenega precej lela, ali drugače so pa bili poljski vrtni pridelki, če jih že mo--em tako imenovati, zelo obilni.
Vojna in mir
Ravno sedajle sem zaprl ra-iio. Poslušal sem namreč komentatorja, kateri je razlagal težkoče, katere imajo Nizozemci s svojimi kolonijami v Vzhodni Indiji. Hm, to ni samo težava za Nizozemce in njihovo vlado. Tukaj je vprašanje Anglije in njene delavske vlade, katera
GERALD S. SMITH velja sa enega največjih hujskaeev v tej deieli. Njegova "America Plrst Party" velja za povsem fašistično gibanje. Na njegovem nedavnem shodu v Detroitu so se pred dvorano ibrali piketi AFL in CIO* da protestirajo proti temu sele nevarnema sagrisencu, kajti on je govornik in hujskač, ki ljudi sfanatiiira. Toda Smithovi ,,stormtruperji" so pikete pretepli, enega toliko, da so nesa vestnega odnesli
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
kojake slavohlepne militariste, ki jim je vojna strategija A' in 'Z' vsega njihovega znanja in vseh njihovih teženj ter se v ostalem prav nič ne ločijo od na-več dobička ... Hoho. nov pa-1 ših nekdanjih starokrajskih tent! Pod naš klobuk z njim! "Aufbiksarjev". Utegnil bi ga izkoristiti kdo dru- Spominjam se filmov, na ka-gi in nas s svojimi boljšimi in terih smo včasih gledali kak-cenejšimi izdelki potisniti s šnega — seveda iz domišljije po-
Trpki sad napredka
Se nikdar ni človeštvo stale na taki sipini, na tako majavih tleh in v tolikšni stiski, kakor stoji baš dandanes. Saj je kakor trga' a mi s* ne damo, dokler i tegnjenega ^izumitelja. Vse
dete, ki se mu je zahotelo videti, kaj je vrh stopnic. In ko se ie skobacalo od stopnice do stopnice do vrha — ga je zamikalo podstrešje. V podstrešju je uzrlo lino. odprto in toliko na nizkem, no, da se je ujelo. Glavo in ročice ima zunaj, globočine ga je> strah, a nazaj ne more Pa veka in kriči ter kliče mamo na pomoč.
Človeštvo nima take mame, da bi mu priskočila na pomoč. Pomagati si mora samo in samo odločati. Dobiva pa nasvete. Ali ti nasveti so si v obupno skrajnem nasprotju. "Oborožiti se moramo do samih zob' Gorje nam, ako nas tretja vojna zaloti nepripravljene ...!" —
"V bratski vzajemnosti se moramo povezati z vsemi narodi! Le to bo naša in vseh rešitev. Tretja vojna bi pomenila samomor in konec ...!" Tako svare tisti, ki poznajo jedro atomske bombe.
Vprašanje nastane, kako smo zašli v to strašno zagato in zakaj so v tolikšni manjšini tisti, ki nujno priporočajo bratstvo'' Dejala bi, da je pripisati krivdo največ človeški sebičnosti ter nje vredni hčerki lakomnosti. Imeti moč, čim več moči nad ostalimi! In v bogastvu je moč in čast in slava! Torej zbiraj, odiraj in vleči skupaj! Tukaj dolar za tvojo pamet, iznajdi nekaj boljšega, da bo več, več.
ne izčrpamo naših zalog.	1 mu je od prenapornega dušev-
Taka in tej podobne je bila nega dela omračil um. Značilno glavna, da ne rečem edina, go- pri teh norcih je bilo ponašanje nilna sila vsega našega napred- in pa grožnja, ko se mu je odkri-ka, to je tehničnega napredka j t je naposled posrečilo Kar go-Mar da magnat zgraditi tovar- rel mu je obraz od peklenskega no zato, da bo služila v prvi vr- zadoščenja, da je toliko in toliko sti množici in šele v drugi vrsti; življenj odvisnih od njegove vo-njegovemu žepu? Mar da upe-'lje. od njegovih muh. In trebi? ljati nove stroje zato. da bo de- ga je bilo ponavadi na silo od lavcem olajšal in skrajšal na- straniti. da ni svoje grožnje tudi porno delo? In če bi tovarnarju izvršil.
ne bilo treba odjemalcev, bi ne Ni malo se nam ni sanjalo ta-imeli niti toliko udobja, kolikor krat. da se utegne kaj j>odobne-ga imamo.	1 ca zares uresničiti. Ali uresničilo
Piškavost neomejenega dobič- se je. le osebe so zamenjane. Ti-karskega sistema se je najočit-1 ste. ki so skrivnost atomske sile neje pokazala za zadnje krize.; odkrili, ni uspeh na srečo upi-Pokazala pa se je tudi splošna,! janil, marveč še bolj streznil, že na glupost meječa potrpež- Opijanil pa je one druge, ki na ljivost. Sicer se ne bf procesije glašajo tretjo vojno in imajo za gladnih raztrgancev vile mimo bratstvi gluha ušesa! natrpano polnih skladišč, ki so So pa še drugi vzroki danda-jih svoj čas prav ti raztrganci našnje zavoženosti. Enega teh v potu svojega obraza direktno navedem prihodnjič, ali indirektno pomagali napol-	-
ITALIJA 2ELI VEDETI,
Tak je ta naš v nebo povzdi- ppj govani napredek. Taisto se godi po vsem svetu, le da je morda
grabež nekoliko zmernejši, zato,	...	T
pa tembolj skopuški. Ni čuda. f^Velik® P<?tonce v L?ndo"U , ._ A, , _ ._____ ... je bila sestava mirovne pocod-
pač razumel kako strašno težko se je otresti tujih kapitalističnih pijavk, katere so se enkrat zase-sale v njih narodno telo. Upajmo, da je naroden preporod v naših deželah, kateri je bil zmagovit v boju proti tujemu osvo-jltelju premočan, da bi ga ti ljudje pod krinko demokracije zopet dobili v svoje pesti. Narod sam zahteva demokracijo, ali demokracijo, katera mu bo dala njegovo narodno svobodo, ekonomsko in politično.
Pri nas
Kdor misli, da se katoliška hierarhija ne utika v državna in šolska vprašanja, naj prečita kaj je dejal reverend James A. Grif fin, (škof v Springfieldu, 111.> v vprašanju ustoličenja novoizvoljenega predsednika illinoiske univerze dr. George D. Stoddar-ta. Stoddart, kateri je zelo libe-ima to grdo dolžnost pomagati j ralnega mišljenja, ni povšeei te-nizozemski vladi zatreti revolu- mu reverendu. To, da je univer-cionarno gibanje domačinov. | za last dežele in ne katoliške Teh je nekako okrog šestdeset cerkve in da je v Zed. državah milijonov; svojo narodno svobo- cerkev ločena od države, ne bri-do rahtevajo na način kot jo za- ga veliko gespoda škofa. V svoji htevajo in jo bodo dobili v bliž pridigi je dejal, da predno more nji bodočnosti — FilipincL Kot nastopiti službo kot predsednik je poročal komentator, so kjneli univerze (namreč Stoddart) mo-zastopniki revolucionarne vla- ra napraviti svojo veroizpoved, de sestanek z dovoljenjem an- tako, da bodo državljani države gleške vojaške oblasti. Zraven Illinois vedeli, kakšno je njego-zahtev za samovlado so vprašali vo versko stališče. Gospod pač angleške oblasti, da naj prepre- misli, da je v Francovi Španiji, čijo izkrcanje nizozemskih čet, , Na Kolumbov dan je pa zopet katere so se pripeljale na Javo pridigal zbranim Kolumbovim v angleških ladjah. Ta njih pro- vitezom, o Rusiji, seve ne o nje-šnja je bila zavržena in nizozem- nih vrlinah, udrihal po liberal-ske čete se izkrcavajo. In ne sa- nejših kongresnikih in senator-mo to. Na tisoče nizozemskega jih ter se končno dotaknil tudi vojaštva je že na potu. da uduši hollywoodskih magnatov, češ, ta upor v krvi.	da tam doli potrebujejo precej
Tako so zastopniki angleških čiščenja. Kar je bila edina pa-dclavcev podedovali vse tiste roetna beseda, nečedne torijske grehe, pa naj Louis F. Budenz, bivši soured-bodo že na Grškem, v Indiji ah nik "Daily Workerja", je pustil oa na Sumatri. In da jih ne re- komuniste in se vrnil v naročje šujejo na najboljši način, je raz- svete katoliške cerkve. Da je vidro v zadnjih par tednih. i komedija še večja, je dal krstiti Tudi doma v Angliji sami svojo družino s precejšnjo cere-imajo težko stališče. Stavka pri- monijo, katero so gospodje seve staniških delavcev, katero so ? velikim veseljem pozdravili, skušali razbiti s pomočjo voja-; Sedaj je uslužben v Notredam-stva (dolžijo, da so krivi komu-,sJci univerzi, nisti, kateri jim nagajajo men-, Komunistom je to v veliko da ker so jim to naročili v Mo- blamažo in ob enem v svarilo, skvil, potem še težje vprašanje naj se ogibajo verskih fanati-
Ena glavnih nalog september-ske konference vnanjih mini-
da se skotijo vojne in se v njih "vrline" napredka kar kosajo med seboj ...
Toda zadnji "triumf" je atomska bomba. Z njo bi se dalo zavladati svetu. Kako mikavna, kako zapeljiva skušnjava za vsa-
no ter agrikulturno toliko razvita, da bi lahko vsi njeni prebivalci živeli v udobnih stanovanjih in prejemali plačo, ki jim hi jamčila dostojno preživljanje. Za depresije in brezposelnost v nji ni nobenega pravega vzroka.
Ampak temu ni tako in tudi ne bo, dokler bomo imeli razredno družbo, dokler bo mal odstotek ljudi posedoval nad polovico vseh ameriških bogastev.
Na volilni dan je tudi brezposlen delavec, tudi vsak še tako /even državljan, ENAK multimilijonarju, kajti oba imata le po en glas. A ta enakost traja samo tisti treno#ek, ko vržeta svoji glasovnici v "ballot box". Hip nato je razlika med njima tolikšna kot med nočjo in dnevom.
Tolmači sovjetske demokracije pravijo, da bodo z njo blagostanje Zed. držav v Sovjetski uniji prehiteli, ako se jih pusti v miru. In rekli smo, oziroma Roosevelt, Churchill in Stalin so trdili, da je to vojna za mir in za zgraditev blagostanja na temelju štirih svobodščin vsepovsod.
A kaj vidimo? Armada in mornarica demokratičnih držav skupno z armado poražene Japonske lomasti po nizozemskih in francoskih kolonijah v Aziji, da uduši zahteve domačinov po svobodi in te kraje vrne KAPITALISTOM demokratičnih sil!
In z Rusijo pa se v imenu demokracije kregamo zaradi stvari, o katerih se v kapitalističnem tisku malo piše. N. pr., o olju in oljni inudustriji v Rumuniji, Madžarskem, v Avstriji itd. Ti vrelci so bili pred vojno posest večinoma angleških in francoskih kapitalistov, enako bogati bakreni, svinčeni in drugi rudniki v Jugoslaviji ter drugih malih deželah v Evropi. Sedaj, ko ondotna ljudstva smatrajo, da bi bilo dobro, ako ta bogastva postanejo njihova, pa smo sprevideli, da pod ruskim vplivom te dežele ne morejo postati demokratične in zahtevamo zanje naše vrste demokracijo.
Boj torej je, kakor je bil, med spornimi interesi veliko bolj kot pa za demokracijo. Ktfjti kar je Stalinu "demokracija", je Churchillu "komunizem". In kar je Trumanu demokracija, je Stalinu "kapitalizem". Taka je ta reč. In zato novi diplomatični
konflikti in pripravljanje na III. svetovno vojno, dasi se trupla, ki so padla v prejšnji, še niso ohladila.
je hila sestava mirovne pogodbe z Italijo.
V mnogih stvareh so se ministri sporazumeli in bi morda pogodbo srečno spravili skupaj, ako se bi med njimi ne dogodilo toliko nesoglasij vsled drugih stvari.
Italiji — naravno — to ne more biti všeč. Zeli, da ji zavezniki povedo, kaj mislijo z njo, da bo vedela pri čem je. Veliko je bilo vzrujenja v Italiji vsled takozvanih mirovnih pogojev, ki jih je morala podpisati ob kapitulaciji. Bili so baje izredno strogi, toda zavezniki (Angleži in Američani) so jih upoštevali le enega izmed desetih, torej za Italijo to ni bilo slabo. Ako se pomisli, da je bila Italija v vojni z nami, smo ji za povračilo več *pomagali kot pa jo kaznovali.
Ameriška in angleška vlada bosta v teh okolščinah bržkone sklenile z Italijo začasno mirovno pogodbo, ki bo poterp od vseh odobrena, ali bo pa vseeno ostala v veljavi, tudi če se bi Rusija upirala.
Primorsko vprašanje v tem slučaju gotovo ne bo rešeno tako kot bi bilo prav in pravično za Slovenijo ln ostalo Jugoslavijo
kov, kateri menjavajo plašče vsakih pet ali deset let Saj imajo menda že dovolj skušenj.
Prcrani grob
Težko mi je pisati te vrstice. Eden naših starih, zvestih sodrugov, Frank S Tauchar, je legel v grob. Kot da niso naše vrtte že dovolj redke. Ko sem gn zadnjič videl, se mi je zdel čvrst in zdrav. Francetova živ-ljenska pot ni bila posuta s cvetjem. Doživel je velika razočaranja in še trdnejša ramena bi se bila sklonila pod njih težo. Ali eno je ohranil skozi vsa ta leta. kar mu je dalo moč, da je smelo ducirala Francija v zadnjih pet- gledal v obraz življenju — in desetih letih. In verjemite mi, to je bil njegov gorenjski huda teh ni malo število. Sodni mor, ter vera v socializem. Te-proces, v katerem je bil obsojenemu jc bil zvest do smrti, čast na smrt — ni bil ravno nekaj, njegovemu spominu!
i na kar bi bili francoski juristi	---—
ponosni. Baje je bilo precej lju- Ako vam i« naročnina potekla, di. kateri so rajše videli, da ni	obnovite jo čimprej!
Laval preveč govoril. Ali konec
podržavljenja bančnih institucij ter premogorovov — na način, da ne bo preveč revolucionarno ter, da se saj nekako zadovolji vse prizadete — .to so težka vprašanja, brez da se omenja velika posojila, ki jih mora najeti Anglija* v Zed. državah. Upajmo, da se jim vse to posreči na boljši način — kajti od njih uspehov je v ogromni večini odvisna usoda svetovnega delavstva.
"Vive La France!
S temi besedami je zaključil svoj obstanek na tej zemlji eden največjih falotov kar jih je pro-
je bil vendarle dober. Upajmo.! To/a Itli 114* da nadaljujejo s tem dobrim "	»Tli flC yi6
v glavo ?
delom.
November
Japonska ima le nad
100,000 avtov
Na vsem Japonskem je samo 104,521 registriranih avtov. Polovico jih je ameriškega izdelka.
Raxporoke v Nemčiji
V Nemčiji je vložilo tožbo za razporočitev desetkrat več žen kot pa leta 1942.	. -
bo eden najpomembnejših mesecev v tem letu. Volitve se bodo vršile ne samo v balkanskih deželah, ampak tudi raznih drugih državah v Evropi. Za nas slovenske delavce tu v Ameriki bodo volitve v Jugoslaviji najpomembnejše. Da se tu dela z vso silo, da se te volitve če že ne prepreči, saj tako očrni, do postanejo v očeh petih velesil— nesprejemljive — je razvidno iz zadnjih mahinacij, ter v resig naciji Subašiča Samo če Amerika in Anglija ne priznata teh volitev, pa bo njih zmaga popolna. to je njih načrt. Kaj zahteva narod, jim je deveta briga
Tu v našem ameriškem časopisju, z malo izjemo, se dela s polno paro v tej smeri. Se nikdar se ni toliko govorilo o demokraciji na Balkanu kot se govori danes. Seve, kdor le malo razume te ljudi ve, da njih demokracija so tista prirodna bogastva doli na Balkanu, katera so bila njih lastnina toliko desetletij. Kdor je sledil revolucionarnemu položaju v Mehiki, bo
Ako smo res za atlan4*ki čarter in za Štiri svobodščine "vsepovsod po svetu", čemu ne bi tudi ljudstvom v Nizozemski vzhodni Indiji in v francoski Indo-kitajski dali pravico, da se sama vladajo, namesto da pošiljamo armade nanie, to mi nikakor ne gre v glavo!

/V
POVESTNI DEL
GABRIJELA PREISSOVA:
Gospod Jurij
Iz zbirke "Korotansk« povesti"
i Nadaljevanje.) Gospod Jurij je mislil, kako bi se dala ta nesreča vsaj nekoliko ublažiti; spomnil se je, da ima Kabon le tri otroke. Najstarejša hči se je srečno omo-žila z mlinarjem, za Žefo pa je bil še sin, nedorastel deček: Kaj bi se ne dal pregovoriti oče, da bi se nesreča popravila? Saj je bil razumen in dober, usmiljen človek. Morda pa vendar le. .. Dasi bi prišla 2efa le na revno kajžo, bi bilo bolje, nego da bi ostala tako. Nekaj dobrega pa je imel njen ljubček gotovo na sebi, sicer bi ga ona ne bila imela tako rada. Kaplan se je naglo odločil, da poseti bolno deklico.
Dobil jo je na postelji pri oknu. Malomarno je gledala na belo zaveso, kakor bi nič ne mislila. Njenega dečka je gospod Jurij videl doli na vrtu, kjer ga je pestovala dninarica Liza, ki je prišla po procesiji h Kabono-vim. Sinko je bil zdrav in močan, da je bilo veselje. Ko je duhovnik vstopil v čumnato, je videl, da je Žefa malo poprej gledala v malo skrinjico, rmeno in rjavo pobarvano, v kateri je imela šivanje; držala jo je na prsih, da se ji je skoro dotikala drobne in bele brade.
Ko je Zefa spoznala prišleca, se je dvignila, in bledo njeno obličje je zalila kri. Naglo je odložila skrinjico, da se je odprl pokrov; gospod Jurij je videl v njej podobo Marije, koščen rožni venec, dvoje pisem in fotografijo vojaka; kaplan ga je takoj spoznal: bil je Zvonarjev Fran. Dobro se je še spominjal, da ga je videl nekoliko-krat pred cerkvijo in v cerkvi tako oblečenega.
"Pozdravljena!" je dejal duhovnik in pogladil prijazno svoji bivši učenki lase. "Kako pa je?"
"Morebiti že — bolje ..je odgovorila deklica in se po sili smehljala.
V tem je zapazil gospod Jurij v njenem pogledu nekako ne-stalnost, in zdelo se mu je, da se boji njegovega resnega pogleda.
"Ne boj se me, 2efa," je dejal mehko; "nisem prišel, da bi ti očital. Ne pomagalo bi več. Prišel sem le pogledat, kako ti je, in potem —" je dostavil in sedel na klop ob dekletovem vz-glavju, "potem bi te rad — verjemi mi — malo potolažil/*
"Meni", je zašepetala Zefa, "ne pomaga nič več." Zakrila je obličje in zaplakala tiho, utrujeno — gospod Jurij je razumel njeno veliko gorje.
Molčal je, dokler se ni umirila. Potem ji je hotel razpoditi malo te žalostne spomine in jo vprašal: "Čegava pa je ta podoba vojaka, ki jo imaš v skrinjici?"	1
"Zvonarjevega Frana —" je povedala deklica in vzdihnila. "Kje pa si jo dobila?" "Fran mi jo je poslal po Urši od vojakov."
"Od koga pa sta pismi?" "Tudi od njega. To mi je tudi Urša dala ..."
"Kaj sta se vidva —• ti in Fran — tedaj morda ljubila?" je prašal po kratkem odmoru / kaplan.
"Ah ne, — on je mislil le tako ... Jaz sem se vedno bala govoriti ž njim." "Zakaj?"
"Ker je naš oče vedno pravil, da ž njim ne bo nič, da je ves pokvarjen. Toda verjemite, častiti gospod, on ni tako hudoben ..."
Nežni glas, s katerim je govorila 2efa zadnje besede, je navdal kaplana z novimi mislimi. Zakaj je 2efa premišljala v tem času o Franu? Kaj pomeni vsebina skrinjice, ki jo je imela na prsih? Zakaj sedaj ni mislila le na svoje dete in njegovega očeta? Ali je bilo to le sočutje nesrečnicc do nesrečnega Frana?
Ker se je gospod Jurij res zanimal za usodo deklice, si je hotel vse to poiaunitl.
"Kje pa je sedaj tvoj ljubi?" je vprašal naravnost.
"Nič ne vem —" je odgovorila 2efa brez zanimanja. "Dninarica Liza mi je rekla, da je menda nekje na Štajerskem.".
"Je-li bil priden človek — dober, delaven?"
"Pri nas je bil priden —" "Torej naj bi bil šel in prosil za dovoljenje, da bi se bila vzela.. . Oče bi se najbrže omečil saj v istini ni tako trd človek. Mati pa —"
"A jaz bi njega ne vzela—" je prekinila 2efa z odločnim glasom govor duhovnika; resno ga je pogledala in bila čisto pokojna.
"Zakaj ne?" je vprašal osuplo gospod Jurij.
"Ker je tako neumen —" je odvrnila deklica.
Se nikoli ni kaplana nič tako osupnilo, kakor te kratke besede. "Za Boga, kako si se pa tako zaljubila vanj?" jo je vprašal.
"Mislila sem, da ima on mene tudi rad."
"Ali te sedaj ne ljubi več tako?"
"Ah, jaz se ne brigam za to -jaz bi ga ne hotela, ko bi bil i bogat in tisočkrat lepši. Veste, častiti gospod, on je imel še pred menoj drugo — lani je bila otrokom tu ob žetvi — pa jaz nisem nič vedela. Dober razum mi je dal Bog, a jaz sem bila vsa slepa. Kar se Frana tiče, sem ubogala starše — kar pa se tiče onega, nisem vprašala nikogar"; zadnjega pol stavka je izrekla kolikor moči z zaničujo-čim glasom. "Odločeno mi je bilo tako ..."
Gospod Jurij se je zamislil Bilo je tu nekaj, česar sam ni razumel. To pa je vedel, da ne bo mogel nesreče popraviti; kajti, kjer ni ljubezni in zaupljivosti, ni mogoče srečno živeti.
"Kaj pa tvoja noga?" jc iz-pregovoril naposled.
"Če se ne premikam, me ne boli," je dejala 2efa; "kadar bi pa rada stopila ali le sedla, mi je, kakor bi me z nožem zbadal. Morebiti ne bom imela več zdrave noge..."
okna, naj te spominja neskončne ljubezni božje. Glej, da je boš odslej vredna, 2efa! Veselilo me bo, ako ti, ki si sama poskusila posledice greha, dobro vzgojiš svojega sinka. Lep ljubezniv dečko je — videl sem ga doli na vrtu!"
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj drobiža
Chicago, 111. — Obvezna vojaška služba je sad obstoječega ekonomskega reda. Med vsako vojno prisegajo, da se borimo za trajen mir, in ko je enkrat ena skupina poražena, se pa zmagovalci v naprej oborožujejo, ker drug drugemu ne zaupajo. Vojna rodi nova sovraštva, nove krivice in nove vojne. Razred, ki povzroča vojne, se ne ozira na svojega bližnjega. Misli samo na svoje koristi. Njegovo načelo je ohraniti kapitalizem za vsako ceno. Torej "živela demokracija!" Okrog četrt milijona ameriških vojakov je žrtvovalo svoja življenja, da pribore demokracijo in štiri svobodščine vsemu svetu. A med vojaki, ki so se vrnili, jih je mnogo, ki ne verjamejo, da so se borili za
na z vodstva ameriške vojaške ju imate vstopnico vlade na Bavarskem je novi ZA	prihodnjo
ameriški načelnik- imenoval na	- _ ^ _ _
mesto prejšnjih nacijev par so- "CDJTAVwr|
cialdemokratov v višje upravne urade.
Tudi nad tem je kardinal Faulhaber izrekel ameriški ob-
Chirago. III. — Cas je, da pride na naš oder tudi kaj veselega. To se bo zgodilo v nedeljo 9. decembra v dvorani SNPJ,
lasti svojo zaskrbljenost! Vse ^ bo vprizorjena veseloigra v __ i___:i___treh dejanjih "Hisa gospoda
življenje se je boril proti social
gospoda
demokratom in socializmu, se- NarrinKtona •
daj pa mu jih naj ameriška vo- Vstopnice v predprodaji ze
jaška oblast postavlja pod nos krožijo med ljudmi in kot nam
na važna odgovorna mesta! Le razpečevalci omenjajo, je že ve-
kako si to upa!	liko prodanih. V predprodaji so
„ „ ....... ' po 65. Pri blagajni jim bo cena
Kardinalu je bilo ob tej pri-
liki priklicano v spomin, da so v ' .... ..	.
• • • i . . i ul u__ V igri, ki jo rezira Milan Med-
zadnjih svobodnih volitvah na _ ,s • J .. «... ». »
o ' .	. .... ...__vešek, nastopijo on, Minka Ales,
Bavarskem dobili socialdemo-; . ' ** A ... v . .	i * j * 4 i i	t i Chas. Pogorelec, Ann Medvešek,
krati velik odstotek glasov. In	* ~ , Q '
V NEW VOKKU na Fifth Ave. "deiuje" ob gotovem času vsak dan •i vrhnjega nadstropja denar. Zmeče ga nekdo doli od $7 do 110, in se raduje, ko se otroci na pločniku spodaj trgajo sanj. Pravijo, da ni cnano, kdo je ta "filantrop". O enemu takih "sadistov" je pokojni Ivan Cankar napisal lepo sliko, kako se je radoval, ko so se prej veselo se igrajoči otroci stepli, ko je vrgel mednje pest krajcarjev.
radoveden, koliko odstotkov pri-, stnih Američanov ve, katera država na svetu je prišla Ameriki na pomoč, ko je v nji divjala civilna vojna? Ruske bojne ladje so prišle sem, ene v newyorško luko in druge v San Francisco ter s tem prekrižale nakane angleškemu in francoskemu imperializmu, ki je želel civilno vojno izrabiti zase še bolj kot jo je že in razdvojiti Ameriko, oziro-
tudi nadaljevanje stroškov na polju te iznajdbe. In jih ne bo konec.
A kar bi jaz rad vedel je to, če bo imela vlada kar tako na razpolago dve milijarde dolarjev tudi v pomoč brezposelnim, kadar jih bo spet na milijone na cesti, da ne bodo stradali, kot so v zadnji depresiji.	.
John Chamazar.
pa, da so se res trudili po prej šnji vojni ustvariti iz Nemčije j vzorno demokratično republiko! To je kardinala zjezilo. Weimar-1 ska ustava — da, gnezdo za socialdemokrate, za proticerkveno akcijo itd. Ker ima kardinal Faulhaber, škof iz Fulde in drugi nemški katoliški škofje v ameriški javnosti vsekakor več
Frances Vider in Dorothy Sod-
ma Zed. države. V povračilo za kakšne posebne ideale. Nekate- tisto usiugo pa je Amerika leta ri pa pravijo, da sploh ne vedo, 1918 s SV0j0 armado udrla v Si-čemu so se tepli.	birijo in v Arhangel, da bi pora-
^	žila Sovjetsko unijo. Danes pa
Poglejmo za primero na Ja- j0 naša "demokratična" diplo-ponsko. . Cesar Hirohito je dal macjja skuša razdvojiti. Japoncem ukaz protektirati zavezniškega vrhovnega poveljni-	, lf _ , .... ka na Japonskem generala Mac- Na Proslu[l »°ndonski .*onfe-Arthurja in naše vojake. Mac- vnanJlh ministrov je imel Arthur pa protektira Hirohita Molotov samo en glas. Bvrnes s in njegov dvor. Oboji pa skrl>e »vojun pa štiri. Ko se je za red in mir, da ne nastane ka- sloJ**x Balkana, ali so se tam
Cerkveni glavar Bavarske proti trebljenju nacijev
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nik.
Nekaterih izmed teh že dolgo ni bilo na našem odru, dasi so znani igralci in igralke. Vsi ti so nam porok, da bo igra fino predvajana in da bodo udeleženci za vsoto, ki jo dajo za vstopnico, dobro naplačani.
Po predstavi bo plesna zabava, na kateri bo igral priljublje-
zaslombe kot pa kak socialde-krat, so ameriški vojaški urad-1 ni Možitia Trio. — P. O. niki, ki jim je poverjeno imeti	-
na Bavarskem odločilno besedo, seja kluba št. 1 jsz zaradi takih incidentov zelo v |fsj predavanje zadregi. Ako imenujejo v urade chicago. — Ta petek, 26. ok-ljudi, kakršne hoče kardinal tobra ob 8 zve6cr ^ redna seja Faulhaber, se zamerijo demo- kluba št j Jsz v SDC na 2301 kratičnim krogom, češ, med voj- ^ Lavvndale Ave. Na člane in no so nam pa radi pravili, da č\anice apcliramo, da se je ude-nam prinašajo demokracijo, a ,eže vsi če le m0g0če.
ka "rdeča nevarnost".
Kapitalistični diplomaciji se ne čudim, ako hoče rešiti Nemčijo in Japonsko za njune privatne lastnike, čudim pa se ame-
tudi Kitajci in Francozi borili proti Hitlerju in "dučeju"? Ako se niso. potem oni res nimajo pravice sodelovati v sestavljanju mirovnih pogodb na Balkanu. Kot balkanski narodi ne na-
riški masi, ki je mislila, da je v	, . . .. „ . ,
lanskih predsedniških volitvah	skujejo mirovnih pogodb deze-
zmagala za nov red in s tem	lam v/ZIj'; se lahnk°P° tem
ustvarila dobo malega človeka.	ravnah tudl KltaJC1' Pa Franc°-
A sedaj lahko vsi vidimo, da je dala masa manjšini vajeti v roke. Tej manjšini pa se gre le za obvarovanje starega reda. t*
"Ta bi bila lepa!" se je nasmehnil gospod Jurij po sili. "Zdravnika je treba — in za nekoliko dni boš zopet skakala okoli kakor prepelica."
"Ah, prepelica!" se je zasme-jala 2efa bolestno. "Meni je to vseeno... Oče me je zavrgel, dasi sem padla pred njim na kolena... In nikogar ni k meni; nihče me ne obišče... Se celo Urša ni prišla več od onega časa, ko so začeli o meni toliko govoriti ..." Pravila je to tako, kakor bi se razumelo samo ob sebi.
"Urša je dobrega srca — morda ne ve, da bi je bila ti vesela", je menil gosp. Jurij. "Časih se človek izogiblje le zato, da ne bi povečal bolesti svojemu bližnjemu — in naposled se navadi izogibanja. Z Uršo je naj* brže tudi tako. Počakaj, jaz ji porečem, da naj pride zopet sem. Zdravnika ti preskrbim brez odlašanja — tu le pa okno vedno odpiraj, če bo količkaj prijazno vreme. Sveži zrak — je božji zrak!" Duhovnik je odprl okno in nadaljeval "S ceste se ne vidi notri, zelena priroda in nebeški obok, kar ga vidiš z
zi, ker vsled poraza niso mogli — tudi ako bi hoteli — v vojni na Balkanu prav nič sodelovati. Te resnice bi se morala zavedati posebno ameriška diplomacija. Tudi novi delavski vladi, ki na-Blagor tistim, ki danes v grpbu , daijuje Churchillovo imperiali-mimospe. Nicvecsejimnitre-|Stieno poiitik0, bi najbrž tudi ba razburjati ob neizpolnjenih. nič ne škodovalo, ako bi se manj obljubah diplomatov in ne po- brigala za vprašanje, kdo bo na slušati njihovih sebičnih ali pa 1 prihodnji mirovni konferenci zagrizenih govoranc in tolma- kontroliral večino glasov, am-čenj demokracije. Mnogi še ži- pak rajšc ali naj bodo pogube veči borci zanjo, ki so bili iskre- pravične, ali pa le v podporo ni v svojih prizadevanjih za starcmu redu boljši/*vet, pa so danes izolirani. |	^
'Chicago Daily News" nepre-
Jasno jc danes, da konferen-
nehoma hvali dvostrankarski si- Ca	ministrov štirje
proti enemu, ni bila zmozna
stem, zapopaden v tej deželi v demokratski in republikanski stranki. Svojim čitateljem meče pesek v oči, ko komentira besede in dejanja Harryja Trumana in ugiba, ali sc njegova administracija vrača na desno ali se nagiba na levo stran. Se vam ne zdi tako vprašanje smešno? Ali ni vsakemu jasno, da obe stran-
ustvariti temelja za mir na zemlji. Zgodovina nam priča, da je bila večina velikokrat v zmoti. Saj tako se je svoječasno izrazil tudi naš kulturni rojak. Primeri se včasi, da celo demokrati niso zadovoljni z veliko večino glasov, ako so bili odani proti njih-nim načelom in ambicijam. Sem
• • j * ii 4: : • 4- • 4 radoveden, ako se je dotični roki predstavljati en in isti sistem, 1 . , . . . . .. . v , ;
(a in A a eta r>Kn va Irnnil »limm '' 1 j sirinjai z Moiotovom, ko je
to je, da sta obe za kapitalizem'1 In da bosta zanj dokler bo eksi-stiral? Kadar pa ga bo konec, bosta v zatonu tudi njegovi politični dvojčici.
Tir
Ameriško ljudstvo je v zgodovini in geografiji zelo slabo izobraženo. Saj tako so v neki enketi pred letom trdili učitelji v višjih šolah in univerzitetni profesorji. Morda je v tema predmetoma dobilo več znanja vsled vojne, ako čita povprečen Američan še kaj drugega kot šport seetion in funnies. Sem
__ 04t«ft« *MP 4* MkMKt« OIOIHMM«« I 4» ftmtmtm rtaM MMM
_ A afer vM

bil na konferenci v Londonu osamljen, bodisi v svojih načelih in po glasovih?
fr
Lahko smo ponosni, da smo državljani največje demokratične kapitalistične države na svetu, čeprav nam "zanikani Evropci očitajo, da smo od evropskega socialnega programa petdeset let zadkj. A na take očitke se mi ne oziramo. Mi smo ženiji v tehniki. Ako bi mi obhajali praznike za vsako iznajdbo Benjamina Franklina, bi nam ne bilo treba več garati, kajti imeli bi en sam nepreki-den praznik.
Amerikanec je bil prvi, ki je iznašel aeroplan. In prvi, ki je iznašel podmorski čoln. Vse te in druge ameriške iznajdbe so bile dane z bizniškega stališča nemški industriji ter njenemu militarizmu na razpolago, da jih izboljšata in uporabljata. To kajne vam je znano.
Poleg tega mi danes posedujemo patent na atomsko bombo. A to bo toliko časa, dokler ga kdo ne izda drugim, ali dokler nas ne prehiti v tem kaka druga dežela
Atomska bomba nas stane dve milijardi že do časa, ko je bila prva vržena na Hirošito. Ker se
z njo pečamo dalje, pomeni to
v pravice cerkve in s tem krši konkordat med Nemčijo in papežem. dasi ga je Hitler odobril. Hitler je seveda odločil, da spada tudi Bavarska nacijem — saj je baš v nji vprizoril svoj prvi puč—kardinalu pa dejal, da bo za cerkev najboljše, če sodeluje in se ravna po navodilih iz Berlina, ne iz Rima. Tako je bilo.
Clankar v reviji "Nation" opisuje tega kardinala za sovražniki demokracije in za pristaša klerikalnega totalitarstva. Delavsko gibanje mu je najbolj bodeč trn v peti. Unije bi on razpustil, je dejal istemu člankarju v Nationu. Delavcem bi vzel volilno pravico. Saj je nekoč niso imeli, pa so vseeno lahko živeli tudi brez nje. In kar sc tiče komunistične Rusije in komunistov, bi jih pomel s tega sveta, samo če bi mogel delati čudeže.
Cerkev zahteva kontrolo nad šolstvom
Kardinal Faulhaber ni edini, ki povzroča sitnosti in glavobole ameriški vojaški upravi. Kajti ti naši častniki so v cerkvenih rečeh prav tako občutljivi kakor hierarhi v Nemčiji. Saj je bila njihna prva pot po nasvete k škofom in drugim visokim svečenikom ne pa k liberalcem ali socialdemokratom čeprav bi lahko vedeli da liberalci in socialdemokrati so res antinaciji, dočim so gospodje, po katerih nasvetih so se ravnali, bili kolabo-ratorji nacizma prav tako kakor n. pr. škof Rozman v Ljubljani, pa hrvatski in drugi škofje v Nemčiji, v Italiji in v okupiranih deželah.
Ko je ameriška vojaška oblast odredila, da se javne ljudske šole lahko zopet odpre, je to storila po ameriškem običaju, da morajo biti res javne in skupne za učence vseh ver. Take so bile tudi prej.
Proti temu pa je ogorčeno vstal škof iz Fulde in ameriški vojaški oblasti skoro grozil z odporom, ako šolstva ne izroči cerkvi v nadzorstvo in u^ede v njih obligaten veronauk. "Odslej mora biti drugače," je fuld-ski škof pretil glavnemu šolskemu ravnatelju dotičnega okraja, češ, vodstvo nad šolstvom spada cerkvi. Po tem pravilu naj bi ljudstvo šole le plačevalo, besedo nad njimi pa bi imela cerkev.
Po odslovitvi generala Patto-
sedaj pa so nam natrpali še večje reakcionarje na hrbet kot smo jih prej imeli. Ce pa bi imenovali na vodilna mesta demokrate. in pri tem celo socialdemokrate, se bi pa zamerili ameriškemu klerikalizmu, ki ima v vladi in v javnosti veliko moči in vpliva.
Edin možen izhod
Iz teh dogodkov je razvidno, da ameriški in angleški vojaški uradniki s svojo vojaško vlado bržkone ne bodo v stanju demo-kratizirati Nemčije. Zato bi bilo najboljše, da dajo Nemcem samim pravico, da si izvolijo v svobodnih volitvah v urade take uradnike, ki bodo njim po volji. A te vrste volitev pa se kardinal Faulhaber še posebno boji. On ne verjame vanje. Po njegovem naj bi se ljudi vladalo od zgoraj in sebe smatra pozvanim, da bi saj na Bavarskem imel to "vzvišeno" poslanstvo.
Po končanem dnevnem redu bo poročal Frank Zaitz o vtisih z letne seje ZOJSA. ki se je vršila prošlo soboto v Clevelandu, dan pozneje pa velik shod v SND. Te seje so se udeležili med drugimi taki, ki razmere z ozirom na Jugoslavijo in odnošaje znjo s strani ameriške in drugih vlad dobro poznajo, pa bo vsled tega zanimivo slišati, kaj so vedeli povedati.
Vstop na to sejo v petek 26. oktobra prost vsem. — P. O.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Komentarji se v tej številki pričenjajo na prvi strani.
Dopis "Big" Tonyja iz Oak-landa je zakasnil radi znanega vzroka — ni bilo prostora. Upamo, da nam oprosti. Njegovo poročilo bo priobčeno v prihodnji številki.
J. S., Los Angeles, Calif. — Hvala za pismo. Oboje bo priobčeno prihodnjič.
Govorim kot bi rad,
resnico ne toliko ampak kolikor si
Ako vam je naročnina potekla,
upam. In čimstarejši je človek, | prosimo, obnovite jo čimprej, toliko manj si to upa. — Mon
taigne.
Help Wanted
Assurr vour future at a well established firm . I.AB. ASSISTANTS llich School Chemistry neces-sarv. Some College- and Industrial Chemistrv preferred. Good vvorking conditions. Tel. DEL. 7383 for appointment
"~WANTED PAINTERS for an established trustable
Church Decorator. Inside Work. Steady. No layoffs Union
Murrav Deeorating Service
Michigan 9621
Get Set Now on a Steadv Job 6 Spaee Oil Burners Service
Men vvanted at once. Car ne-cessary. Steady Job Salarv plus commission. Apply SARN OIL BURNER SUPPLY, 2877 S. Archer Ave. LAF. 3080
L A B O R E R
Good vvages. Guaranteed 48 hours week, Steady Job.
ILLINOIS PIPE & MFG. CO. 4529 West Ogden Avenue
LAW. 0625
Kl.KVATOR HANDLjS Expericnce not neccssarv. Un-limited vvork. 5 days. $20 per vveek. Light work
WM H. HOOPS CO. 303 S. Wabash Ave. Harrison 0854
Pick vour vvork and also your futurr at a vvell established firm. We have several vacan-cies for aualified ali around MACHINISTS Good wai VOIJNG ENGINBERING 2747 N. Janssen Avenue
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
TaL Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:90 lo S:30 P. M. (Except Wea., Sat. and Sun.)
Re*. 2219 So. Ridffovrar Av. Tol. Cr»wford 8440 If bo •n«wer — C*| Au.tin 5700
! BARETINCIC & SON:
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi io Georqe Marchaiv V/GES, 1360 kilocycles.
ages. CO.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
! adria printing co. i
Tel. MOHAWK 470?
i 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL. j
PROLETAREC SE TISKA HU NAS ................MUH..............................
MUHmiMMMMIltMMI
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK
| "PROSVETA"
» Stan« m celo leto $6.00, )	pol leta $3.00
| Ustanaeljsjte nova druitva. > Dcct članov (ic) je treba sa ! novo društvo. Naslov sa list in *
sa tajniitvo je:	i
i
2657 S. Lawndale Av«. ' CHICAGO 23, ILL.
MIMMMMMIMIIMMMM
HKOLETAIIEC
ELP WAMT!
CROWN CAN CO.
HAS URGENT NEED FOR
MEN - EX-SERVICEMEN - VVOMEN
body maker mechanics
FLANGER SEAMER and TESTER MECHANICS MAINTENANCE MACHINISTS and General Laborers
ALSO
W O M E N
FOR PACKING AND OPERATING CAN MAKING MACHINES
EXCELLENT POST WAR FUTURE FOR PEOPLE OF PROVEN ABILITY BEST VVORKING CONDITIONS
HELP VVANTED HELP U \ \ TEH
3501 WEST 31 st ST.
BISHOP 3225
WOMEN AND GIRLS
18 TO 40 YEARS TO
WORK IN PRESS ROOM
Day or night shift. — Good pay. — Easy hours. — Plesant vvorking conditions. — Steady
Apply To-Day
2436 VVest 15th Street
M-E-N! Secure Your Future!
Now! Since the war is over, an old established Company needs workers for permanent position)
• Our work is not a season vvork! • Good working conditions • Paid Vacation
The Hinde and Dauch Paper Co.
3301 WEST 49th PLAČE
MEN - VETERANS
VOU W1LL BE SECURE ON ONE OF THESE GOOD P.\YING JOBS AT
SHERIDAN ELECTRONICS
VVE HAVE URGENT NEED FOR PLASTIC MOULD MAKERS
MUST BE EXPERIENCED ALSO PUNCH PRESS OPERATORS
Top wages — Time and half for overtime Excellent working conditions
APPLY TODAY
SHERIDAN ELECTRONICS
2850 SO. MICHIGAN AVENUE
Phone CALUMET 2100
MAIDS! MAIDS! MAIDS!
B A K E R S
Bench Hands Oven Helpers Cleaning VVomen
WE NEED MEN
FOR FACTORY WORK
Easy and Steady Work Excellent Plače to Work
Steady Position • Call at
ADLER-JONES CO.
Good Pav 521 S. WABASII AVENUE
NEEDED AT ONCE
See MRS. COWAN
CONGRES HOTEL
500 SOUTH MICHIGAN AVENUE
(Steady Employment)
Burny Bros., Inc.
3747 W. VAN BUREN ST
Men and Ex-Service men
ELACKSMITH FINISHERS
With Experience Preferred On Motor Truck and Bodies
JACOB PRESS & SONS
3320 NORMAL AVENUE
VVANTED AT ONCE 10 Cabinet Makers
UNION WAGES Steadv Year Around Work MODERN PLANT
Good VVorking Conditions
Wood Work Corporation of America
1444 WEST 21st STREET
FACTORY HELP MEN AND VVOMEN
STEADY WORK — GOOD EARNINGS 44 to 56 Hours Per Week Profit Sharing and Paid Vacation
Ask for Mr. PENNER
W. H. SAUSBURY & CO.
401 NORTH MORGAN STREET VVANTED - SECOND AND OTHER
KITCHEN HELP
To sail betvveen CLEVELAND and CEDAR POINT. OHIO
During Summer
APPLY
Betvveen 9:30 a. m. and 12 noon, Mondayf June 4th
C & B STEAMSHIP LINES
333 NORTH MICHIGAN AVENUE
MR GIVAN
MALE
Selling machino adjuster for floor work. Young man ex-perienced on 3115 Singer and 81.000 Union Special
Good Pay — Steady Work
VVestein Burlap Bag Co.
1101 West 381 h Street
YAR. 6262
Chicago
men and ex-service men
Needed at oncc
AUTOMATIC SPRING COILING MACHINE OPERATORS
TOOL MAKERS
PUNC 11 PRESS OPERATORS
KICK PRESS OPERATORS
GR1NDERS
MAINTENANCE MEN
JANITORS
STOCK CLERKS
Good salary — Permanent! vvork
WOMEN11
General Office Clerks Typists and Ediphone Operators
MEN!!
Order Pickcrs, Packers
Receiving and Shlpping Clerks
Janitors
Good Starting Salary Permanent Jobs Excellent Future
MANY EMPLOVEE
$
BENEFITS
B0YS& MEN
NEEDED AS
SHOE VVORKERS
STEADY WORK GOOD PAY
J.P.SmithShoeCo.
617 N. SANGAMON
40 MEN
FOR FACTORY VVORK
Starting rate 86c per hour Time and half over 40 hours 48 to 60 hours per week
Ample opportunity to advance to highest scale of rates Steady vvork
Lloyd A. Fry Roofing Co.
Manufacturers 5302 VVEST 66th STREET
21 MECHANICS SUPER
SALARY AND BONUS 5 Davs Week Paid Vacation — Modern Workshop
Apply at
JIM HILLS CO.
Ford Dealer
1011 So. Blvd., Oak Park
Phone AUstin 4422
5 AUTO MECHANICS
$100 and More per Wcek 5 Ml Day VVeek
Overtime if you want Steady Year Round Work Good VVorking Conditions
FORD DEALER
3145 SO. OAK PARK AVE. Phone: BERWYN 6234
American Colortype Co.
— Permanent Positions — Good VVages
VVOMEN
BINDERY GIRLS TABEL VVORKERS
Apply
1151 W. Roscoe 1257 Fullerton
1 PORTER 2 CAR VVASHERS
Steady Year Around VVork Good Salarv — A Good Plače to VVork
FORD DEALER
3145 SO. OAK PARK AVE. Phone: BERWYN 6234
HELP WAM i:»
Secure your future with an old established company
VVE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR
•	DESIGNERS, ENGINEERS
•	MACHINE DESIGNERS
•	TOOL DESIGNERS
•	DRAFTSMEN
•	LAYOUT MEN
SALARV COMMENSURATE VVITH ABILITY EXCELLENT VVORKING CONDITIONS MANY COMPANY BENEFITS
VVrite. give age and experience to:
GENERAL MANAGER MR. BILLINGIJAM OR PERSONNEL DIRECTOR MR. MARKE
W. F. & JOHN BARNES CORP.
301 South Water St.	ROCKFORD, ILL.
MAIDS
I
with and vvithout experience STEADY — GOOD PAY
Ask fpr Housekeeper Lady
Sheridan Beach Hotel
7301 SHERIDAN ROAD
Tel. SHELdrake 7600
MACHINE HANDS and VVORKERS
FOR STEADY VVORK IN STEEL YARD AND WAREHOUSE
TRUSCON STEEL CO.
4401 WE8T 16th STREET
Join our organization with a future
EXCELLENT OPPORTUNITY
VVE NEED
GIRLS AND WOMEN
as solders vvirers
MUST BE EXPERIENCED Top salarv — Overtime — Permanent ali vear round APPLY TO DAY
SHERIDAN ELECTRONICS
2850 so. michigan avenue
Phone CALUMET 2100
GIRLS—17 AND OVER
No experience necessary — To del iver packages — Op-portunity for advancement VVith established dental sup-
ply house
L. D. CAULK CO. 25 E. Washington
Room 1010
MECHANICS
Automobile vvorkers can make as much as $150.00 per week
Clean factory. — Good vvorking conditions
APPLY
HIJLL-DOBBS
4655 VVashington Blvd.
Apply
ILLINOIS COIL SPRING
COMPANY	GAMBLE STORES, INC.
210« N. MAJOR AVENUE I 2753 VVEST 25th STREET
Apply At Once
GIRLS & VVOMEN
NEEDED AS
SHOE VVORKERS
STEADY VVORK GOOD PAY
J.P.SmithShoeCo.
617 N. SANGAMON
M-E-N
Allaround Workers
Securo your future with this organization — VVe are in need immediately for MEN fer ali kinds of work in our fhop. — Steady job. — Good vvorking conditions and pay
Chicago Curtain Stretcher Co.
1125 VV 37th Street
GIRLS VVANTED
for allaround work and to operate special machines — Experienced operators for "Edge baster" machines. — Steady vvork — Good pay.
Ask for Mr. Berkson
Scotch VVoolen Mills
813 W. ADAMS STREET Corner Halsted St.
COMBINATION BODY and FENDER MAN
AND OILER HIGH PAY — STEADY
Kronons Cadillac Service
4306 ELSTON AVENUE
GENERAL HOUSEKEEPER $35 Age 25 to 45. Plain cook. Čare 2 school age children. 5 an 8. No heavy cleaning. no laundry or vvindovvs. Own room, bath and raido Permanent.	* FAIRFAX 2168
BAKERS VVANTED—Helpers for pastries. also ex-perienced bread baker and helper. High wages. — No vvork Sundays. — 1216 East 53rd St., Askotv t Bakery.
SHIPPING CLERK~wantid. Steady work — Good Pay, good working conditions. — Apply CAMBRIDGE RUBBER SALES CORP , 317 W. Monroe Street.
STEEL VVORKERS wanted pleasant vvorking conditions. — Steady work. — Must be cxperienced. VV. R. COX STEEL CO. 3760 VV. 38th St.
SHIRT FINISHERS vvanted Experience not necessary
HOME CRYSTAL LAUNDRY 4204 So. VVestern Ave.
CARPENTERS vvanted — Union shop — Apply by phone only
FORD PHILLIPS CO. 559 VV Van Buren St.
MEN—for Hand Sanding vvanted. also GIRLS to operate machines. Exper-ience not necessary. DISPLAY CRAFTS CO. 3345 N Clark St.
COMBINATION PRESSER and TAILOR
44 hours. Good vvorking conditions and good wages.
Call RADCLIFFE 2619
HOUSEKEEPER Experience Plain cooking. No laundrv. No vvindovvs. Other help. Small family. $30.00 a week. Own room. Winetka transportatlon
Call HAYMARKET 8983 9 a. m. to 5 p m.
GIRL or VVOMAN ASSIST mother vvith 2 children. No cooking. no heavy work Good home. Other help.
$20 to start MANSFIELD 5266
PRODUCTIVE BONUS. Steady vvork for vvomen — Handy ln vvrapping. — 5 day weck. 65c an hour and bonus
LAKE CHEMICAL CO. 607 N. VVestern Avenue Phone HUMBOLDT 6300
Reliable Night Porter in Rcstaurant
RAY FOLEY
5716 VVest Madison Street
MANSFIELD 2600
FEEDERS and FOLDF.RS
Experience not necessary Pay improvements with your progress ing Very good starting pay
IIAIIN BROS. LAUNDRV CO.
3527 WEST NORTH AVENIJE
( OMPTOMETER OPERATOR
for full or part vvork needed at once. Days or evenings. Girls from the touth or southwest Side preferred Steady. Very good future Američan Calculatlng Co. 155 N. Clark St. Central 0033
MEN
TO LEARN TIIE BR1CKM AKING
$1 per hour to beginn
VVork for ali Year
CHICAGO DUNBRIK MFG. CO.
5401 NO. KEDZIE AVENUE
GIRLS - GIRLS
VERY GOOD FUTURE at Parfait, Inc.
1-a in a Headoffice. Machine-vvriting, Stenography, 1 office and Machinewriter in the ex-port department. Experiencc not necessary. Steady position.
Good pay. Time and one half after 40 hours
1500 North Ogden
MIC. 4454
WE NEED
MEN AND BOYS
For Pressroom VVork
ALSO
General Factory Work in Engraving Department and Other Departments
Time and half over 40 hours.—Day and night shift.—Good Wages. — Good vvorking conditons. — Permanent work
APPLY
2436 VVest 15th
ASSURE YOUR FUTURE VVe need at once
AUTO MECHANICS
Earn $100 or more weekly—5 and one half days week Overtime — Paid vacation — Steady the vear around
Report today
3145 OAK PARK AVENUE
Phone BERWYN 6234	FORD DEALER
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK and COOKING Own room and bath. No vvin-dows. No laundry. Good home References. Call before 12 oclock BITTERSWEET 4478
VVOMAN FOR GENERAL HOUSEVVORK Own room. No laundry. Good home. Small family $27.00 a vveek 3251 ARDMORE Keystone 6029
DO YOU NEED A GOOD HOME?
General Housework and Cooking. — Own room and bath Small Family. — No laundry.
KENWOOD 7304
GENERAL HOUSEWORK Experience. Permanent position Private room and bath ln Madison Park District Top VVages BOULEVARD 8350
EXPERIENCED COUPLE IJousevvork No laundry. Own room and bath. Permanent
po&ilion. Top wages. Bungalovv. Family of 2 adults Call HIGHLAND PARK 1205
SLOVENE Maid VVanted. Part time. 10 a m to 2 p ni. Five days a vveek or two full days. General housework and Per-sonal laundry and first floor vvindovvs. Rcferences required
Call ATLANTIC 0117
NO EXPERIENCE IS NECESSARY
GIRLS
VVE NEED YOU FOR
VVRAPPING CANDY
48 HOUR VVEEK — DAY OR NITE SHIFT
NEVV ORLEANS CONFECTION
1455 VVEST HUBBARD STREET
Ask for MR. VVELCH
MILLVVRIGHTS ELECTRICIANS PUMP REPAIRMEN
Permanent Positions for Factory Maintenance VVork
DARLING & COMPANY
4201 S. ASHLAND AVE.
Second Floor
Needed at once
GIRL OR VVOMEN
Experienced single needle power sewing machine operator on leather Permanent. Good opportunity for right person. Good starting vvages. Some overtime
S & G PRODUCTS
2743 SHEFFIELD
LINCOLN 0280
GIRLS and WOMEN
Needed as
PRECISION INSPECTORS
GRINDERS
PUNCH PRESS OPERATORS
KICK PRESS OPERATORS
Overtime. up to 55 hours per week
Good salary
Permanent vvork
Apply
ILLINOIS COIL SPRING
COMPANY 2100 N. Major Avenue
1	Iz SANSovega uradi	a
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.		
Kablji glede Primorske sprejeti
strijc in Ogrske. Pod frazo "prosta luka" pa se skriva namera, da bi Jugoslavija faktično izgu
vojaških oblasti, ki niso naklo-	KOMENTARJI
njene Jugoslaviji, Je pač očfyi-
dno, da so vse pritožbe le gola (Nadaljevanj, s t. strani.)
propuganda Demonstracije v	v podpisu s Krekom in Topalo-
Trstu v prid Jugoslavije torej	vičem. ki hode, da London in
niso mogle biti ' prisiljene", pač	VVashington kaj storita proti Ti
pa so izraz pravega izražanja	tu. Menda bi bil vsak komentar Ne zdi se verjetno, da bi arma-ltos ustanovljene Lige katoliških
čustev večine prebivalstva, ki	k temu nepotreben. Četrti pod da, ki se je toliko borila kot se Slovencev, naznanja, da je od
ne mara več spadati pod Italijo,	pisnik je Adam Pribičevič. Ve je sovjetska, sedaj postala le ro- 15. avgusta pa do pričetka okto-
činoma so ti zamejci sedaj v Ri- parska, posiljevalna tolpa Am- bra nabrala $0,134 Prepričan
v Angliji resnična Ampak ker o nji niti Cehi nimajo več hvale, bo morda res, da je discipli-
------« * t na ničli, ali pa
imajo povsem drugačen stan- države, dard kot armade drugih dežel. Jotteph /alar, ki je tajnik le
Prvi časopisi
mu. Kdo jih financira0 Težko, pak taka so poročila
šel nazaj na tron v Beograd kot [njen beguncem, "ki žive v popa na počitnice v Zed države, manjkanju in se nahajajo po Ampak fant se nadeja, da pot raznih taboriščih izven svoje na sovjetskih čet na ničli, ali pa nazaj v Beograd drži skozi Zed rojstne domovine in to največ
zaradi njih trdnega verskega
prepričanja." Dobro, ampak mar sta škof Rozman, general Rup-nik in slični res begunci zaradi verskega prepričanja, ali pa za-morda j je, da je to nabiranje žele zače- to> ker so pomagali sovražnikom
Ko se je vršila v Londonu blla suverenost v Primorju. Na " ,r i n,PiPi,!da jim bi mogel kdo očitati, da zato, ker so Rusi preveč nasprot- tek. Pravi, da je ta denar name-lsvoje rojstne domovine? konferenca vnanjih ministrov, | sprotno pa, če bi jugoslovanska ^ V	Moskva vzdržuje. -	ni ameriškim poročevalcem ozi-----------------------^-------------—
ie SANS podal" dVžavriemu taj- suverenost nad Trslom dobila j 1« oktobra pet Izvodov "Slovan
niku Byrnesu dolg kapelj, v ka- polno priznanje, bi nastajale le skega poročevalca z dne 18. uv-	will»am L C. J
terem so izražene želSe ameri- tehnične zapreke za dosego med- lo je prvikrat, da smo	pondent Columbia
skih Slovencev glede Trsta in I narodnega sporazuma glede ob-j dobili kako stvar iz Slovenije	kompanije, je bil
C Shirer kores-!roma kfr svobodo tiska tor
Broadcast in »	drugače razumejo kot
poslan nedav-	*» angleški krogi.
K< nec vojne ni prinesel po-
vsem Pri mori a Podobne kab- ratovanja tržaškega pristanišča naravnost po pošti. Zavoj je po- no nazaj v Evropo, da tam štu- *« vojne ni prinesel po u*** ZZZ]„,Hi II odškodnina za rabo prista- toval v Ameriko preko Belgrada dira položaj in poroča o njemu <ojev z. nor. k, so jih ljudje
Boj med unijami radi jurisdikcije je v škodo njim in vsemu delavstvu
pričakovali, ampak ker imajo ie s prejšnje vojne, ni-
Stavke, ki so se dogodile v morajo tudi formani postati čla-minulih tednih, niso bile vs? za ni UMW. Kompanije so se pro-
•iških vojaških c« Pravi da je v teh dnevih	so rajali veselja tako kot takrat, j zvišanie plače ali za kake druge - tivile, češ, to so upravni uradni-
ugotovi 1 posebno to kako se an-	ampuk si mislijo, počakajmo, da priboljške delavstvu. V nekate- ki. Kar se formanov v rovih ti-
»KHta ie priče- gleiko ljudstvo gnjavi z vero.	vidimo, kaj bo! rih se je šlo le za jurisdikcijo. če, se večinoma ne brigajo za
r ' r j.. ______txii cbu	kr.il P,.*«- in ki „ ne m reč kateri uniji nai spada- pristop v unijo in mnogi so ii
prejela potrdilo prejema kablja stvo, da sta se dva močna člena mer pričajo številna pisma, ki Tipično je pismo, ki ga je prejel j britanskega imperija —- Avstra- jih naši ljudje pošiljajo listom SANS od tajništva ameriške de- »U« in Nova Zelandija, pridru-|za objavo.|
slo vtnske ^nT hrvaškeS pod por ne niščnih ugodnosti in pravic | in nosi na ovitku pečat *Army poslušalcem radia -v
organizacije in organizirane sku- Vprašanje tarife in carine bi Ju-| Post Office , kar znači, da je Slovi za zelo veščega poznaval-, skušnje ž pine, Združeni odbor južnoslo- goslavija rešila navadnim potom preko ameriški vanskih Amerikancev. pisatelj |2 državami, ki bi rabilo tržaško j oblaati.
Louis Adamič in drugi vplivni ,uko	Tudi pisemska	j*	kani^i,om ski«. K.ali Peter in žena bi rada v nemreč katc ri uniji naj spada- pristop v unijo in mnogi so ji
posamezniki. Večina teh je tudi , Nad vse značilno pa jo dej-1 la prhati boU ^st^o co- da	^ Ameriko O tem pKe poiSeva i° te in te vrste delaici K na nedvomno nasprotni, k e? drže z
,o primorati za satelitko	lec dnevnika Nevv York Tri-'takih slavk se je dogodila v gospodarji, ne z rudarji in njih-
držav ali pa naj pogine. In to bune in dnevnika Chicago Sun Hollywoodu v Calif. v bentru no unijo. Stavkalo je že par sto
legacije na konferenci zunanjih i iili S°vjetski zvezi v zahtevi, du ' ki bi radi pisa.i svojim	** »" T^ZZ.^T^
ministrov: »P«* Trst Pod Jugoslavijo. Trst rojakom v staro domovino in že-	»vsko vl»d»: j»h>rw'meni. da s. ..Ju)to„ovl,nski krllJ Pe,„ „ Qba jurisdiktijo nad jeUlarrlah ie poZnalo in v me.
September 17. 1915 pod Jugoslav.jo pomen. Slovan- |iJo dim hitrejšo dostavitev po-	bodo AngJeti rajatiteij «ar- »Je«ov» ieaa. blvia »rtka prince.. t rj, k| delajo kulise, za(;.as. stih. Ko je vlada iz urada no-D«r Mr Kuhel: sko moc v Sredozemlju, ki je «e, priporočamo, da odpremijo	S" h pasove kot p, sprejel, po- At.ks.ndr. b^rt. ita v kr.tkem ^ , ^ tranjega tajnika Ickesa izjavi-Secretarjr B.vrnes has asked mej "zivljenska pot" med Anglijo m | pj,ma z zračim p«S'o. Ameriška	goje amcr.skega kapitalizma za Ila ..ht-k v Zed. driave. , v ducjranju filmskih ,a da premogovnikov ne bo zato acknowtedKe receipt of yo..r njenim imperijem na Vzhodu in I poSla nas obveza, da je zračna	poniževalno ekonomsko pomoč. Jufo5loVilnski urildi.ik Je časni- .„or K ' jih unii..J .. kateri s0 'Bia ie bil* nato odvisno
USSTu S225L The Wse,h 7 ^^ ^^ t ^	^ "dPrta z Jugoslavi- Anghja jo s,daj sUovito rab. k.................. d. t<>	„„. ^^ nStel. prepu	od	fn oporah-
reiercnce to lugosiavia. i ur ^ec- JQ iti*l»j€> in Japonske hotela tu j0 Cena je 30 centov za pol unče "	........ — :—.......---------
rrtary glad to reccive this cx-	t- Jn izohrati Avstrali- težka pisma
pressen of vie\vs from you and VJ . JfT „ . . e ,
* „	to m Novo Zelandijo.« Sedanja
vour Council.	' . . , .	i -	v	v
I am transmitting your cablc- voJna dokazala, da Anglija( NoŠO DOITIOC V gram to the Secretariat of the	ne more ščititi te poti .j	^ #
C ouncil of Foreifn Minister« in vsled tega bi ne bilo v interesu Ljubljani
order that the other Delegations omenjenih dominjonov. če bi y slovenskem poroč evalcu" Da-li je Subašič v ječi ali ne, n ni pravilno Vaz^umeK Kajti keti so"zasedli' hodnike in vho-: Priredba iuaoslovanske
.	toliko važno kot dvojna mera. | Petcr IL je že bi, v Zed drAa. de da tudi drugi deiavci niso ^	■
Pokojni Roosevelt in sedaj Tru-jvah in kraljevsko sprejet. Tudi mogli na delo. Nato je posegla man sta vrgla iz služb že mnogo kongresu je bil predstavljen, vmes policija, ki je pretepala ljudi, ki so imeli vec zaslug za Mn0Ri ^Učnr Srbi in Hrvati, oiket? in enega toliko zbila, da deželo kot pa kak vnanji minKpa ludi nekateri "odlični" Slo- so nezavestnega odnesli. Ker
zna eksekutiva AFL toliko sla-
vt t^u i i a#«i « ul	m (j v/ kv m u	| / a v j ' m	» / w a » a lliu v/vft ijv. vv i .)u |||	a m %v/ a
I)reu Pearson je v svojem	tov,nje ne b« imHo političnega po- sUU tekmovalki jc slednja ^	jev, ako se hočejo poboUti. Brž-
zadnjem poročilu po radiu de-	™dno ^ ^J^'1' zvala svoje člane na stavko, ki	kone Levvis ni hotel, da bi se za-
jal, da seje predsednik Truman	Pri,oino,sl1 je tra|.lla dolgo kajti ta spor je	čel proti njemu nov boj v jav-
odločil prekiniti s Titom diplo	slar nad sedem mesecev. In	nosti, pa je ta spor odložil, kot
matične stike, ker 'meče svoje	Petrov zaupnik jc ali skraj- v tem slučaju se je šlo samo	je dejal, le začasno na stran."
ministre (dr. Subašiča) v ječe."	no ncveden, ali pa ga poročeva- za 7H g.aditeljev scenerije. Pi---
ma> have ropies of your communi- Trst ostal pod kontrolo nezanes-ration.
Sincerely yours,
\Valter Brovvn Speeial Assistant to the Seeretary Mr. Mirko C,. Kuhel, Secretary, Slovenian American National Council,
rhicago, Illinois.
Ijive Italije.
Reakcijo skrbi usoda Trsta
z dne 18. avgusta vidimo članek o delu Rdečega križa Slovenije, iz katerega povzemamo sledeče informacije o prejemu relifnih zalog iz Amerike
Pred par tedni je dospela v
Trst posebna komisija, ki ima	^
določiti nove meje med Jugo-	oblek, perila in odej. 36 zabojev
slavijo in Italijo. Italijansko ča-	čevljev — zbirka naših izseljen-
Izza londonskih kulis -p***	Z™j^fiSii^RC
. .	. , ,	... skrboti, ces. "da so bili Italijani	n™ne je oaro\ai i\anaasKi nat
KaKsne meje bodo zaveznik, odstranjeni v nekaterih delih	či kr.ž in ie 133 zabojev mila
določili med Jugoslav.jo in Ita-	a„ ponovna zjjhtova	,5 zabojev vitaminov. 16 kartu-
hjo, Se danes ni jasno To nalogo ^,ovaJnskega ministrskega p^,.	nov oblačil, 50 kartonov hrane
je konferenca poverila posebni ^^^ Krdelja da ^ora	In 1 karton čevljev . A
Komisiji, katere naloga je ugo- ^
in vse Primorje pripadati Druga zbirka ' naših iz eljen-
toviti etnograficno (narodnost-k ay >	£	ccy v Ameriki: 467 parov čev-	. .
noi črto na licu mesta ter dolo- u J nevarnostjo vsak videk priJ ljeV, 90 kg kakava in nekaj sa- Avstriji, na Ogrskem, v Rumu-
citi meje na te, podlagi. < i jateljskega razumevanja in mir- nitetnega materijala Razdelje- i niJ» ^ obna^ ze,° nevzorno.
10-ure
Chicago. — V nedeljo 28. oktobra bo v dvorani American 'prej Bohemian-Americanl velika priredba Marčanovega radio programa, ki ga oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. dop.
Program v omenjeni dvorani,
ga ne bi iznebili na grše načine | canstvuv Wa»hingtonu le nekaj, V New" Yorku pa se je raz- J" ie na 18 cesti blizu Blue Is" — seveda "demokratične \ kot ?rbov. -odlič-ni" Slovenci in Hr ! vil boj pomolskih delavcev uni-	Ave ' se Pncne ob 2- P°P-
pa se jih poslužujejo na "Balka- Vati pa so dobili milost, da so se je CIO z enake vrste delavci Nast°PU<> v raznih prizorih, v nu". Koliko boljše bi bilo. če mu m p0ki0T1iti v Nevv Yorku. i unije AFL Dogodilo se je med narodnih nošah, s pesmami itd. bi rajše zanimali za demokra-, Sedanji Petrov obisk torej m njimi veliko pretepov, promet ^ jugosiovansKe s*upine.
"V Ljubljano je prispelo do ki se TlXo.iznebi. DJju8ivcnei so želeli biti sprejeti pri
/ juiija t 1 328 bal nošenih za druR,m s0 morali iti. In tKlen|njemu v Washingtonu, pa je ta- bega povedati o unijah v Ru-
izmed teh je Menrv VVallaee. ki|kratni ^ambasador" Konstantin siji, čemu bi rajše ne napravila bi bil danes predsediuk. ako st|Fotič pustil k njegovemu veli- red v svoji hiši?
cijo najprvo doma. da bi potem ^ nekaj kar si je fanl že dolRC diugim dali dober vzgled^ l^lel, ampak bo to že drugi ob-
Kusku armada v Nemčiji, v
Razumeva se v londonskih krogih, da je amerišlia delegaci-
nega sosedstva". Ti listi poroča- no je bilo novomeškemu in no- če so poročila o nji v Ameriki in jo, da se je pričela nova proti- tranjskemu okrožju, 2 težka ši-ja predložila temeljit načrt za italijanska propaganda v veliki valna stroja ortopedski delavni-razrešitev tega vprašanja, Pred- obliki v Trstu: Zlasti velike de- ci. s 33 zaboji rajnih zdravil pA lagala je, da naj bo Trst pripo- m0nstracije je izzval prihod za- smo postavili temelj sanitetne-znan za jugoslovansko mesto, vezniške komisije, pristanišče pa naj spada pod in-
ternacionalno kontrolo. Angle- , ltalia Libera glasilo Akcij ski krogi so se upirali temu ske strank,e- se Joce' dat so ko
Vsi dobrodošli. Pridite točno ob času, da vam nobena točka
pa je zastal in tudi ladje, ki dovažajo vojake iz Evrope, so
isk v teku par let In prišel bo bile prizadete.	sporeda ne uide?_
— pa če kraljevi zaupniki še ta- • John Levvis pa je izzval stavko taje, iz političnih nagibov, ko, ki jo je sredi okt. po par Priporočite prijatelju. Kajti Peter bi še veliko rajš^ tednih preklical. Zahteval je, da si naroči Proletarca.
naj
mu skladišču v Črnomlju.
Tretja pošiljka: 10 zabojev konzerviranega mleka; 7 zabo-,, „ .. ^^^"r.r^ol1! i munisti" krivi 'tega aktivnega sira- 1 za^J Ovomaltine. 2 ^ JsLlepfiTlnTS	Po -m mestu so bilo bali mešanega blaga., I zaboj
. ... "s" Ik^i«n«ir7 tr 1 hiše nabite z napisi, da naj Trst, zimskih plasčrv. štiri bale no*e- [ umevno, kajti oni britanski tr-	Jugoslavijo Glavne nih oblek. 200 komadov moških
^•oTV^^^ ceste so^ilecfkraierM^z juSj-ajc. 121 volnenih brezrokavni-nimajo za vprašanja Balkana,	zastavami in vse uo- kov, 26 vreč sladkorja, 1 vrečo
nameravajo zadrževati tako resi-	v^n^v, 1550 vretU sukan-
ca. 1 zaboj z 87 vrečicami toa-
Zakaj se lju die radi nastanilo
• •
v Chicagu in severnem lllinoisu

tev Njihov namen je zavlačeva-	_
ti in držati v negotovosti in dvo- sta^c z 8eslom Trst Ju8osla mu vsako možnost za razrešitev vprašanja bodočnosti Balkana. Zavedajo se, da bi vsaka pravi-1 Jugoslovane, da iztrebljajo Ita-čna solucija tega vprašanja ne lijane v Istriji, da bi tako doka-bila ugodna za nje, vsled tega t zali zavezniški komisiji, da Ita-smatrajo za njihovo najboljšo lijanov sploh ni. Italijanom ba-korist, če ostane splošni položaj je ne dovolijo izražati svojega v,vznemirju in negotovosti. mišljenja in "celo napise na na Koncem septembra se je trža- grobnih kamnih spreminjajo, da ško vprašanjes koncentriralo na dokažejo, da prebivalstvo ni bi-tolmačenju raznih formul glede j 1® nikoli Italijansko." V Bazovi-"internacionhlizacije" luke in I ci je baje pokopanih 1000 Itali-proste" luke. Gotovo je, da so janov, ki so jih umorili Jugoslovani.
Tako italijanska propaganda, ki jo pomagajo širiti v Ameriki
zainteresirane stranke rabile nedoločni izraz "internacionalizacija" za krinko, za katero bi mednarodni kapital stisnil v tudi ameriški listi. Ker je Trst, svojo pest kontrolo nad medna kjef je največ Italijanov, pod rodno trgovino Jugoslavije, Av- upravo ameriških in angleških
TRI SREČNE IN VESELE GENERACIJE
letnega pribora. Razdeljeno no-... , . .. . , , . . , , vomeškemu in notranjskemu o-Ua!uan'!kl tlSk:S_?daJ,0bt0Ž,Uj0 k rož ju in civilnim bolnicam Ka
nlžarica-Podub.
Od osvoboditve do 31. julija jc biio izdano na vsa okrožja. Primorski, raznim ustanovam, posebno pa počitniškim kolonijam. repatriirancem. bazi za re-patriirance "Baragovo semenišče", invalidom in drugim iz blagovnega skladišča 197 bal in 2 zaboja oblačil in perila, 29 zabojev čevljev, 707 zabojev hrane, 85 zabojev mila, vsi vitamini, 2 kartona oblačil, 776 kartonov hrane.
Mnogo bal, zabojev in kartonov smo morali razdeliti in smo ko-madno razposUli 6.423 civilnih In vojaških oblek, suknjičev, plaščev, moških in ženskih 1,-209 raznih oblačil, 1200 parov čevljev, 6252 kosov ali parov perila in nogavic, 1141 odej in ko-cov in 4737 škatel konzervirane hrane'.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Skozi generacije Je skrbna mati dajala nasvete avoji hč*ri iz Hole svojih bogatih izkulenj Skoro 60 let, ali tri generacije, ao Slovani unpeSno rabili, dobro priporočeno TRINERJEVO GRENKO VINO z VITAMINI Bl, ki Je okusno in lahko odvajalno sredstvo. Pospeši začasno olajftanjc glavobola, ki je posledica zapeke. Rabite ga po navodilih. Poskusite to izredno zdravilo, priporočite ga ostalim v družini in svojim prijateljem. Dobite ga v vseh lekarnah in drugih trgovinah.
JOSEPH TRINER CORPORATION!
4*53 WEST FILLMORK STREET
PRIHODNJA KONFERENCA P. M. in JSZ BO V WAUKEGANU
Prihodnja konferenca organizacij Prosvetne matice in JSZ v severnem lllinoisu in VViscon-?inu se bo vršila v nedeljo 25. novembra v Slbv. nar. domu v VVaukeganu. Pričela se bo ob 10 dofy Vse pridružene organizacije so bile pismeno povabljene, da izvolijo zastopnike na to zborovanje.
Tudi Luksemburška
na levici
V Luksemburški so se vršile v začetku oktobra prve munici-palne volitve, od kar je nastala vojna. Levičarske stranke—največ socialisti in komunisti, so
Ako živite v mestnem apartmontu v bližini vašega dela .. . v mali hišici z vrtom za otroke, v kateri koli prijazni naselbini izven mesta ... na deželi ... ali hiSi v enem progresivnih mestec severnega Ulinoisa. najboljša razvedrila in po-učevalna sredstva so vam na razpolago.
Chicago in severni Illinois je resnično vodilni, izobraževalni center na svetu. Northvvestern University in Univer-sity of Chicago — ti dve sta največji izmed vseh najodlič-nejših institucij. Nudita skoro neprekosljive višine pouka Odprte vsakemu so na tisoče cerkev, velike Čitalnice, The Chicago Art Institute, Museum of Natural History in Mu-seum of Science and Industry. The Shedd Aquarium, Adler Planetarium in Brookfield Zoological Park . . . opera, gledališča. simfonična glasba, to vse za vaše razvedrilo. •
Zapadno od Michiganskega Jezera z njegovimi neštetimi leopališči in pristanišči, se razvija 41,000 akrov parkov in gozdov za vaš praznik s pikniki, jezdenjem, ribolovom, kopanjem in golfom—več kakor 200 prostorov (Golf courses) v 40-miljskem okrožju mesta. Krasne doline Fox in Ročk River rek, in mnogo malih jezerov . . . vse v pripravni daljavi po najboljših tlakovanih cestah.
Dva velika "baseball" kluba, collegr in profesionalni žo-gomet, Golden Gloves boksarski turnament—slavni Macki-nac Yacht dirke — International Live Stock shovv—te so samo nekatera važna središča t.a tekme. Zimski šport— drsanje, smučanje, sankanje, ' hockey", "Ice skating" in lov na race. Poleg tega pa je ta okolica z eno dnevnim prevozom ali par-urnim zračnim poletom blizu ribolovnih krajev VVisconsina, Michigana in Canade.
Velika prilika vsakovrstnih aktivnosti, da ljudem iz Chi-caga in severnega Ulinoisa priložnosti posvetiti se takemu delu, ki se jim najbolj dopade ... da se nastanijo, kjer in kakor si želijo ... in da se razvedrijo kakor jim najbolj prija Radi tega se ljudje radi nastanijo v Chicagu in severnem lllinoisu
INIM STRIJE, KI SE NAHAJAJO V TEM OKROŽJU, NI DIJO TE IZREDNE PRILIKE:
železniški center Zedinjenih držav — Svetovno letališče — Zveza sa vodni promet — Geografirno središče U. S. prebivalstva — Velik finančni center — "Great Central Market" — Živilski produkcijski in "procesaing" center —Voditelji v isdelavi ielesa in Jekla — Dober delavski rekord — 2.500.000 kilovatov električne moči — Velikanske premo-garske rezerve — Obilica plina in olja — Dobra vlada —
Dobro iivljenje.
•r« t« ir.Hi v »čil	tikajoč se industrijskih, poljedelskih in stanovalcih prilik v Chicagu
To je tretji %e< u ^ ^^ Illlnol!m__ Ia „adaljne informacije pišite na
TERRITORIAL INFORMATION DKPARTMKNT
M.i rqmt!4 RniJt*t-l40 WA OtarUm Str rt t, Chictf I. //// **#. - lH»nt R ASJtljth M/T
C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY • PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS WESTFRN UNITED GAS AND ELECTRIC COMPANY • ILLINOIS NORTHERN UTILITIES COMPANY

rmnHkjt	W
CHICAGO 24, IMJNOIsdobili veliko večino.
A Yugoalav Weekly Devoted to the
Interest o £ the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1988.
P«bl»»h.d W..klT •» 2301 So. L«w««UU Aw.
CHICAGO 23, ILL., October 24, 1945.
IN FREEDOM S CAUSE
ftiARCH Or LABOB
Obviously. the Dutch and French are unabie to restore their hated rule over the Netherlands East Indies and French Indo-China without outside aid. No such aid should be given them.
The proper solution for these colonial real ms, as for aH others vvhich are as yet unprepared for full independence, if United Nations trusteeship. designed and administrred to prepare the people for independence at the earliest feasible tiaie Admittedly, vvhere colonial rule is at present effective in preventing revolution, such trusteeship. for the time being, is blocked by the possessing povvers. That, however, is no reason why America should not push for its immediate application in areas vvhere the alternatives to trusteeship are chaos or outside aid for overlords vvho are unabie to make the natives knuckle under.
America cannot dodge its responsib»lity in these matters. In Asia s eyes our strength is the primary povver upon vvhich vvhite dominion must rest. Let us teli the colonial masters that they vvill have no support from us in reconquering "their" natives—neither moral support nor such tangibles as shipping. Let us also urge the British, re-gardfess of their ovvn plans for colonial territories under their rule, not to use British armed forces to compel acceptance of Dutch and French rule.
If the Dutch and French vvill not give way to trusteeship novv. requiring them to stand alone against native rebellions might fairly soon induce them to change their minds.—The Chicago Sun.
KTA/odO^SSKI«^ ¥tnsr	i*
i5S,OOO A VfAJ? fofi »te HMI-fAffa CdOHH, HI RIALUID 1HAT Ag MAS MfnaVAMomi« *mev HAND 4f s0u3*r
« AU Hoiratv -«> W»IH issues ima ma«mk that vlotatip-tmf
horut*. <
CMč-HMf C* rue
"PRiSbtfS Of THf I a9 OPfgATf CNA48C* 54
MCOC WPC< f *wovee5 «k*jtt>* rte y, "bor a la*gč AAJoKTptcF rwe cruefts
SflU	70 tO
64 ttouAS
THE WHOLE TRUTH
President Truman's attempt to dump most of the blame for the Pearl Harbor disaster on the people of America backfired so loudly that the Administration shrewdly performed a quick somersault and took the initiative itself for a full-scale Congressional investigation— after first opposing such a move.
The buck-passing strategv of the White House. and also of ihe brass-hats and the "me, too" press, flrids expression in this statement by President Truman:
The country itaelf vvas not ready for preparedness. Every time the President made an effort to get a preparedness program through the Congress, it vvas stifled."
Let*s analyze those tvvo sentences. If the country vvere not ready for preparedness—and remfember we're using an "if"—then clearly it vvas not the people s fault fctcause:
1.	Our government, almost up to the last moment, continued to &nction the shipment of vvar materials to Japan despite the overvvhelm-ing opposition of the people as expressed ln polls of publio opinion. and
2.	The nation generally vvas kept in total darkness regardlng the course of our relations vvith Japan and knevv nothing vvhatever about the strong demands vve suddenly made on the Japanese.
Mr. Truman s second assertion—that President Roosevelts efforts
ITrW t»Me lossvoe tt>Accrc«A/rs ^ ^ -mt **AR V£AR.S vUAS S/
It) BOIVD lO BATTirSHlft, ^
SO,CCO TANKS, 5t>T>fSr«0YtRS/ /X2> Sc.coCPLAVžS
Ifr IleST MATS LCDK^ZTHLS
caicm um.

4ir>

Stoggering Cost of Peacetime Drafft
Government Economist Calculates Army's Plan. If Adopted, Would Saddle Burden of U Billioas on Taxpayer
Exhaustive arguments for and against peacetime military conscrip-
. _	_______ _,„ ,	, tion are presented in a series of articles in the September journal of the
to get a preparedness program through Congress vvas stifled -is com- American Acadvmy of Politicai and Social Sciences, an impartial orga-
pletely vvithout foundation	nization of scholars.
The records shovv conclusively that every proposal for prepared-
ness recommended by the late President vvas passed by both houses of Congress, often by overvvhelming majorities.
NevVSpaper files shovv, too, that vvhenever they vvere questioned in any poli of public opinion, the people responded by equally one-sided majorities in behalf of full preparedness.
* <t
This is certainly no time for reeriminations. Neither ls this the
Most of the arguments are f^miliar. Many of them revolve around the harm done to dcmocracy by the conscript system. An entirely nevv approach to the subject, hovvever, is made by Rainer Schickele, a chief economist of the United States Department of Agriculture.
Schickele points out that the proposed conscript training, plus the regular army and navy, vvould cost this country the enormous sum of $16,300,000,000 a year. J
That vvould be on top of the billions of dollars required for other
time for shameful buck-passing Congress has voted a full and frank	governmenl purposes, and for carrylng thc heavy Interest burden on
investigation into the vvhole affair. The people do not vvant the mquiry	{hc $300,000,000.000 debt resulting from the war.| to be a politicai jamboree or a personal vendetta. They vvant to knovv the truth—the vvhole truth—not only to keep the record of the past
straight, but far more important. to prevent America from drifting into i stcpg:
Schickele arrives at his 16-billion-dollar figuro by the following
disaster in the future.—The Progressive.
* . • "Capitalism Dies Hard
//
By RAVMOND HOFSES Editor, Reading Labor Advocate
The alarming fallure of the first peace conference after VVorld War II might aptly be summarized by the singlc sentence—
"CAPITALISM DIES HARD!"
That ls the ^meaning of the troubtosome and ominous events that already are casting thc threat of a resumption of vvarfarc over the vvorld. The old order of free enterprise and competitive commerce has been reduced to rubble. But the beneficiaries of capitalism. organized into groups called "nations," are trying to salvage their ovvn vested Interests from the ruins.
Socialists are not happy about the manner of capitalism^ passing. It vvas to prevent this very death agony, as manifested by depres-sions. vvars and threats of vvar, that Socialists in aH countries organized, agitated and educated.
There are many shallovv thlnk-ers vvho believe that the primary objeetive of Socialists has been to destroy the existing economic sys-tem and social order. They are vvrong; the big Job vvhich Socialista vvanted done is the inauguration of a nevv economy and a nevv society —an economy based upon produetion for use instead of for profit; a society recognizing the dignlty of human beings of ali racos and nations; a society in vvhich cooperation, rather than competition. vvould be the pattern of human activity; a soclety in vvhich national boundary lines vvould ceasc tc be spite fences.
Long before "isolationist" vva. adopted as a "Nevv Deal" svveat word, and before Wcndcll VVillkl« jpoke of thc need for "economl internationalism," Socialists weri paying a heavy priče for singinj of the day vvhen "the Internatlon al party shall be the human race.*
The point to ali this is that So ciallsts recognlzcd that merely U aim a t thc destruetion ot thc ole order vvas botfi negative and need lesa—negative because destructlot merely create« a vacuum; need les. becaunc, as Socialisti tried to mak« plain, every economic and socia order carries vvithin itaelf the seed of Its ovvn destruetion and the do\
The army and navy are asking for more than 1,000,000 "regular" professional soldiers artd sailors. Schickele conservatively puts the future strength of the regular army and navy at 1,000,000.
Official estimatvs shovv that, if the one-year training plan is i.doptcd, about 770,000 conscript« vvould be trained each ycar
Thus the total strength of the regular and conscript forces vvould be 1,770,000.
To feed. clothe. house, arm and cquip these men vvould cost $5,300,000,000 a year.
But that "direct cost" is not the vvhole cost to the country, Schickele
shovvs. The "indlrect costs" vvould be even higher.
• • a • •
SO WE DONT NEED A LABOR
By JERRV KOTZ Editor of "Local 42 Nevvs," Organ of lUMSW-CIO
Brother, it's ten to one that you don't knovv that Congress fixed it so that yqur boss could kick you out of a Job, close up shop and apend the next tvvo years on vacation and stili make as much money as he might il he stayed open.
Or he can operate way belovv produetive capacity, and if he doesn t make profits equal to his normal peacetime earnings, the government vvill make up the difference out of a kitty of 02 billion dollars put aside just for lndustry.	•
Yes, that deal goes for your boss, your neighbor s bos«, almost everybody's boss. As a vvage and union-busting measure, there was never anything to equal it.
As for you, suckers, Congress might not even give you the promises they never keep. and after ali, you fellows seem to fall for those promises over and over again. You know, your kids muit eat—so take
vvhat vve give or else-
And, Brother, they aren t kidding. Business could even change its tactics and give us a 10 or 15 per cent inerease. Then raise prices to get that and more back.
Yes, sir; they have us by the - or so they think. Maybe this
time they have gone a little too far.
Congress pulled thia "cutie" in the middle of the vvar. They called it tax refund Icgislation. It went through vvithout any fuss or noise. The President signed the legislation It is the Law. And baby, it's a union-busting fund if ever there was one.
Millions of service men and vvorkers can't even get Congress to guarantee Jobs at a halfway dccent vvage, but vvhen Business interests are involved, Congress vvorks speedily, and quietly and generously.
Jiminy, hovv much longer at/t vve going to be suckers? We are the majority. Why in hell should vve let them puli deals like this? We and our families have a right to jobs and good pay. We should be ashamed to have to argue for anything like a sub-standard minimum wage of 65c an hour.
We could change ali these things quickly. This tax deal vvas put over by the Democratic and Republican parties. The legislative record is a testimonial to the business interests they represent.
A Labor Party might not elect its representatives in its first election. hospital. But it was an ambulance But its program vvould speak so powerfully in the interests of ali of the for vvhite people only, and when people and not just a money-hungry minority, that it wouldn't take the driver savv that the vietim was long. And vvhile the men of good vvill in both parties vvould be at-a Negro he left him lying on the iracted to our party even the politicians of the old parties vvould never ground and drove away. An am- again dare to puli anything as ravv as the grabs they engineered for bulancc for Negroes came some Big Business in the second vvorld vvar.
time later Lonnie Hearon died u is a fact that many of the same labor leaders vvho dance vvith next day	joy every time a politician makes a promise are the same ones vvho keep
saying, "this is not the time for a Labor Party.M
It s time they vvere made to sing a different tune.
GOVERNMENT: Tamon Mayeda.	-
vvho vvas Japan'8 Minister of Edu-1 cation in the Higashi-Kuni government and has been rcappointed by Premier ishidehara, vvas formerly direetof df the Japan Institute, a pre-vvar propaganda outfit vvith offices in Radio City, Nevv York
IN THE WIND
From THE NATION
SC IENCE: "Every sensitive hu-manitarian," says a letter in the San Francisco Chronicle of Sept. 26, "has reacted in horror to the savage atomic bomb. As a social-istic project under a Nevv Deal brain trust of starry-eyed professors it is a flagrant example of the dang^rs of government meddllng in the field of free enterprise. These same reformers novv vvant a iederal department of science to allovv these sume dreamers to con-tinue their experiments, the end in vievv being, no doubt, to develop such nevv cheap sources of povver as to undermine our way of life under private enterprise."
<r « *
REL1GION: The Camelback Inn, Phoenix, Arizona, states in a bro-chure, "Clientele is rigidly restricted to 125 Gentiles. Priding itself
on the quality of its patrons, the inn's 100 per cent restricted policy has met vvith vvide approval from old guests."
* * <t
MEDICINE: Lonnie Hearon, a sixtcen-year-old Negro, vvas badly burned in a gasoline fire at a Mem-phis garage on September 26. In response to a call at private firm sent an ambulance to take him to a
* i*
A SUCCESS 0F THE VVORLD LABOR CONFERENCE IN PARIŠ
The success of the vvorld labor conference in Pariš is Tri striking con t rast to the failure of the Foreign Mlnisters* meeting in London. Where Byrnes failed to reconcile Bevin and Molotov, Sidney Hillman achieved a compromise betvveen Sir Walter Citrine and Vasili Kuz-QUEST!ON: William E. Laurenct netsov. On the elghth day of the conference #ie formation of a World
tt A it
of the Nevv York Times, vvho ob-served the effects of the atomic bomb ln Nevv Mexico and over Nagasaki, stateni recently, "Atomic energy is here to stay; the questlon is vvhether vve are "
By a series of careful calculations, he reaches the concluslon that
could not long be postponed vvhen the present order vvould become rotten vvith its ovvn corruption and
collapsc of Its ovvn vveight.	lhe j 770 000 rcgUlars and conscrlpts vvould—if thcy vvere vvorking as ROGER BABSON TELLS
The further point is that thc civilians—produce each year $4,700,000,000 vvorth of useful goods and Socialist program has been posi- j services—real vvealth for the American people.
tive and despcrately needed be-1 Morcover, vast "industrial resources"—factories ond machinery— causc acceptance of Socialism by vvould be required to produce vveapons and equipment for the regulars the peoples of the vvorld vvould and conscrlpts. If these resources vvere not used for mllltary produetion, enable a nevv order to be born they could be producing useful goods for the American people. when the old one diod vvithout the This loss of "potential produetion" is figured by Schickele at pains vvhich humanity already has $3,100,000,000 a year.
for more ; He adds the direct and Indlrect costs of the regular and conscript ' i forces and get« a total cost of $13,100,000,000 a ycar—figured in "1939
--dollars."
Converting the cost of "1944 dollars"—vvhich are more nearly the kind vve are using now and vvill use in thc future—Schickele puts thc
total annual cost at $16.300.000.000.
• • • * •
It is obvious that this country cannot carry that staggering burden, on top of its other heavy post-vvar government costs, and stili remain the America vve have knovvn in the past.
Enormous expenditures for militarlsm helped to destroy dcmocracy and free enterprise in Europe. and vvill do so here.—Labor, VVashington. D. C.
b^en forced to suffcr than a generation.
RUSSIAN-OCCUPIED GERMANY
The Communist leader VVilsclm Pleck, in a speech in Berlin on September 10 sharply protested against thc reappcarance of old leaders of the Social Democratic party in leading party positions.
The former Social Democratic Dcputy. Dr. Sfchumacher, vvho spent 10 years in a Nazi concentra-tion camp, declared at thc first socia 1-democratlc mass meeting in Hildeshclm, that Pleck "jeopar-dlzed collaboration betvveen the Socialist and Communist Parties." He added: "The leaders of our par-*y are elected excluslvely by the members of our party. VVe do not allovv anyone to lnterfere in thc choice of persons. Anyone vvho vvould make such an attempt vvould face our reslstance. As for the re-•ponslbility for the advent of naz-sm shared by part of thc German abor movement, It rests on those vho have complctely mlsjudged the "mportancc of democracy In the x>litlcal and class struggle (i.e. the 7P). In the interest of the nevv lermany vve vvould prefer to leave his subject alone. but vve are not ifraid of any discussion . . . The iocial Democratic Party vvas the >nly partv ln Germany vvhich never leviated from the line of dcmoc-acy and peace. Hi*tory has fully Mndicated this Social Democratic *arty line "
HALF OF BRITAIN'S FAMILIES ARE NOVV CO-OP AFFILIATES
MANCHESTER, England (CLNS) —"The British cooperative movement has novv attained a numerical
$R« Million Sales Rise
The '44 ^sales of rctall co-ops totaled $1,409,000,000, an inerease for the year of over $80 million. "Most of this inerease, in fact, rep-resents volume inerease, and not much of it can be attributed to
Federation ot Trade Unions vvas announced. The Russian demand for permanent organization vvas met and so vvere British reservations. As a result, the Executivc Committee of the permanent WFTU can amend the constitution during thc ncxt tvvo years subject to confirmation by the general council. During that period also Officials of the old IFTU can be absorbod into thc pevv body as individuals and negotiations can be carried on for adherencc to the VVFTU of existlng International trade secrctariats..On the question of voting. the credentlals committee re-STRIKE! "If vve are really seri- i P°rt«d that Russia, representing 27.000,000 vvorkers, vvill hpve forty-one dus about sometime inculcating the!votes-	»rltalit and France, each credlted vvith about 6,000,000
Japanese vvith our democratic doc- wt>rlwrs. will have 23 votes each; and the United States, represented
only by the CIO, vvill have twenty-two. By refusing to participate in the nevv labor organization, the AFL and John L. Levvis have insured a great preponderance of votes to the Russians. Sir VValter Citrine has been elected president of the nevv body, permanent headquarters of vvhich vvill bc Pariš. Louis Saillant, thc secrctary-general, comes from thc French reslstance, ln vvhich hc ga ve able and daring leadership, and the nevv formation neods strong leadership if it is to play its rolc in the transition to a dcmocratically planned socicty.—The Nation.
trines," said the Nevv York Herald
Tribune on September 26, "baac-ball vvould seem to be an excellent way to start."	\
A "WHOPPER"
Roger Babson is a great hypo- i erite and also a pestiferous propa- j gandist. VVhen he isn't delivering j Sunday school sermons, he ls pre-	.What this country needs is a good 5-ccnt cigar,'
varicating about organized labor or dcnl Marshall shortly after thc First VVorld VVar.
Professor Pleods for More Rich Men:
said Vice Presi-
strength vvhich includes half the	Pric«* changes or inereased taxa-
famllies of the country," the Co-	tion," the I^evvs declares operative Nevvs declares ln sum- Sept. 30 thc London Co-op com-
marlzlng statistics for 1944 com-	pleted its first 25 years of cxlstence.
piled by the Cooperative Union.	It vvas formed by merger of scveral
During 1944, the Centenary ycar	"maller co-ops at that time. In its
Honor and ahame from do oondi*
of the cooperative movement, the total membership of rctall co-ops reached a total of 9,225,240, a net inerease for the ycar of 143,022. Since most co-op membership« are held by heads of famlllei, this includes over one half of the con-sumers in Great Britain.
Ovef Million In London Seven local cooperatives have more than 100,000 members each. The London Co-op Soclety leads the list vvith 832,670 members. The Royal Arsenal Co-op 8oc!ety, also servlng a seetion of London not served by thc London Socicty, has a membership of 330,235, so that
fiscal year Juat cloalng, it vvill do a business estlmated at ncarly $80 million. The savings to members during thc year vvill bc approxi-mately $4 million.
endoavoring to seli someone a seheme to get rich on the stock cx-change. He also vvrites a column for the papers.
Recently hc told a story about a young service man vvho vvired Babson for a loan. saylng he vvas "broke" and coudln't go to vvork unless he paid a union $20.
Bnbson didn't identify the union. He didn't identify the service man. Instead, hc proceeded to traducc trade unions
"There is lltUe democracy in a big labor union," he said. "Members vote as ordered; they have far less freedom than the stockholders of any Corporation."
VVe knovv something about labor unions, and vve knovv something about hovv corporations are run.
H> never knevv a trade union vvhich didn't give its members ten times as much Information about its affairs as any of the big corporations.
Furthermore, cvery union vve knovv is going the limit to aid re-thrnlng service men. There's nothing surprlslng about that, for hun-dreds of thousands of the service men belong to trade union families.
Babson is not so stupid that he doesn t knovv ali this. bat, like other propagandlsts, he doesn't give a hoot for the truth so long as his "Varkrt" contlnues to paj« him handsome returns.—Labor.
50 BILLION LOSS ON SURPLUS VVAR GOODS
Fifty bi 11 Ion dollars! That is vvhat
Uncle Sam ls going to loae ln the, A*r\0 CEfDETADV disposal of surrplus vvar materiali CA-LAbUK Dtt-Kt I AKT
according to the House Expcndi-	WILL TEACH
tures Committee, vvhich is draftlng	Miss Frances Perkins. vvho vva«
legislation to Improvc disposal	Secretary of Labor throughout
methods.	Roosevelfs four terms, vvill begln
The sum vvhich taxpayers vvill her nevv duties at Radcllffe College the number of co-op members in have to vvrite off, it vvas pointed in January. She vvill teach a man-loo rla»; act Well your part, tbtn greater London is vvell over one out, is more than the entire na- agoment training program ln the aH the bonof llef —Popr.	1 million	tional income in 1933.	i graduate school.
Marshall vvas a "piker" comparcd to Dr. VVillford I. King, Nevv York Univcrsity professor of economics, vvho is novv touring thc coun-try speaklng to business men's organizations as a propagandist for Frank E. Gannetfs "Committee for Constitutional Government."
"VVhat this country needs," thc 65-ycar-old profcss<y says, "is more rich men."	* •
For good measure, he adds that the country needs to abolish ali labor unions, and pass a constitutional amendment limitlng taxes on even thc biggest incomes to 25 per cent.
King apparently believes, but does not quite dare say, that the countrv also needs to deprivc thc poor of thelr votes.
"The systcm of one vott for one man," hc said in a recent talk at Chicago. "has enabled thc poor to rob thc rich through income taxes just as effectively as if thcy did it vvith guns."
The extremc opinions of this "mossback" professor vvould not be important if he vvere not backed by Gannctt s organization, vvhich is lavlshly subsidized by wealthy men.
It uses this money to spread rich men's propaganda through speak-ers like King, through employers, through a monthly magazine dis-tributed free to millions of farmers. and through "America s Future," o free magazine for the general public.
This magazine savagcly attacks unions and progressive legislation, but it never tclls vvho ls paying for this propaganda. So far, It has not fooled many of thc American people.—Labor, VVashington, D.C.
STRIKE WAVE
Despite thc nevv s pa per scare* heads of strikes and "vvaves of industrial unrest," there is a smug-ness about the manner ln vvhich rboth the government agencies and Industrial Ista are considering the current drivc to prevent vvage čuta. Beneath the clamor they seem to vvelcome It.
As a matter of fact, American capitalists have gone through this situation time and again, and they have not suffered. For American capitalism is equipped to handle Itself in an old-fashloned vvage bout. It knovvs that no strike conducted by vvorkers can mateh the strike that capitalism can vvage against vvorkera.
Unfortunately it ls a situation fraught vvith normalcy for American workers too—the normalcy of
fighting against a vvage cut. For strikers could really upset the equanimity of the American capitalist If to their vvage demands they added the desire to make »n end of the system vvhose existence depends on industrial "unrest."— The Call.
RECORD PRIČE FOR VVAINVVRIGHT STORY
General Jonathan N Walnwrlght, "hero ol BaUan." Is vvriting his ex-periences In a Japanese priaon camp and they will be printed ln a series of articles by many of the nation's novvspapers.
King Features Syndicatc is said lo have pakl VVainvvright $155,fKK) for his ltterary effort. th« largest prlce ever paid for a nevvspapcr sertal.