LETO XXII. — Številka 13 Ustanovitelj*: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavai urednik Igor Janhar -* Odgovora) urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA KRANJ, sobota, 15. 2. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1M7 kot tednik. Od 1. farmarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah GORENJ S K O Več žensk v. v skupščine \ V kadrovskih načelih odbornikov In poslancev v občini Kranj ob skupščinskih volitvah v letu 1969 stoje nekatere ugotovitve, ki bi jih želeli povzeti in jih soočiti s trenutno problematiko. Piše, da se bomo zavzemali za kandidiranje ljudi, ki bodo v prihodnjih štirih letih voljni in sposobni uresničevati cilje, zastavljene v volilnem programu; da se bo socialistična zveza skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami prizadevala uresničiti tudi načelo, da bo občinska skupščina sestavljena tako, da bodo v njej predstavljene vse pomembnejše družbene strukture (socialne, starostne, izobrazbene) in vsa osnovna področja družbenega dela (industrija, kmetijstvo, obrt, družbene dejavnosti). Pri tem kot je rečeno se bodo zavzemali in podpirali predvsem predlog« iz vrst neposrednih proizvajalcev mladine in žena. Toliko o načelih. Najbrž jim nI kaj oporekati, življenje pa mnogokrat gre svojo pot — in zdi se,tudi tokrat. Od 108 kandidatov, evidentiranih odbornikov za občinski zbor (40 predvidenih mest), je samo 5 žena In samo 8 mladih do 25. leta starosti. Podobne so razmere tudi pri kandidiranju v zbor delovne skupnosti. Problem v naši družbeni praksi ni nov in ima zanesljivo več vzrokov. Ne želimo govoriti o njih — o tem kdaj drugič. K temu številu bi želeli povedati le tole. Od 54.173 prebivalcev kranjske občine je 28.493 žena. To število je vendarle tolikšno, da bi mu pri tako pomembni odločitvi kot je evidentiranje bodočih odbornikov morali odmeriti mesto, ki mu gre. če hkrati poudarjamo potrebo, da bo za sleherno odbomiško ali poslansko mesto kandidiralo več ljudi, če zahtevamo polno zavzetost in odgovornost pri zapletenih in obsežnih nalogah skupščin in če se zavzemamo za strokovnost, potem bi nam obenem morala biti blizu tudi misel, da uspešnega dela skupščin ni mogoče zagotoviti brez žena in mladine. Zadeva seveda s tem ni končana. Storiti je potrebno vse, kar se storiti da. O tem problemu bodo morali razmisliti zlasti občani in vsi delovni ljudje, ko se na zborih občanov in zborih delovnih ljudi (ki kot kandidacijska konference zbirajo najprimernejše kandidate za odbornike in poslance) odločajo za svoje predstavnike v skupščinah. Posebno skrb pa bi morala voditi tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij na terenu In v delovnih organizacijah. AB Bomo naše železarne zaprli? Čeprav je\ že nekaj časa znano, da slovenske železarne poslujejo z izgubo in da so železarji' dobili nekatera zagotovila, /da se bo njihov težavni položaj izboljšal, je slovensko/javnost pred dnevi presenetilo odprto pismo sindikalnih organizacij železarn Ravne, štore in Jesenice. Slovenski železarji so svoje odprto pismo naslovili na republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in izvršni svet SRS. Slovenski železarji v svojem pismu ugotavljajo, da je bilo kljub širokim zagotovilom storjeno bore malo. Tako so dobili za kritje pri manjkljaja obratnih sredstev le 14 milijonov dinarjev kratkoročnega kredita, medtem ko bi potrebovali 119 milijonov dinarjev potrebnih obratnih sredstev. Za normalizacija svojega pololaja so predložili zveznim, republiškim in občinskim organom nekatere predloge. Lani so slovenske železarne proizvedle 465.500 ton izdelkov, kar je za 19 odstotkov več kot leta 1967, medtem ko je bila realizacija le za 16,3 odstotka večja. Ker se število zaposlenih ni bistveno povečalo, lahko trdimo, da se je produktivnost povečala za okoli 16 odstotkov. Kljub temu je finančni rezultat porazen, saj so vse slovenske železarne končale poslovno leto z izgubo. 4,8-ODSTOTNO POVEČANJE CEN Med predlogi za rešitev položaja slovenskih železarn je treba omeniti zahtevo, da bi morali dvigniti ceno proizvodov črne metalurgije za 4,8 odstotka. Železarji sicer menijo, da bi bila ta podražitev zaradi verižnega vpiiva na ostale gospodarske panoge tvegana, vendar le tako lahko uravnovesimo pogjja gospodarjenja črne metalurgije. Te zahteve podkrepiju-jejo slovenske železarne z dejstvom, da so se cene nji- (nadalj. na 3. str.) Osmo mednarodno tekmovanje za pokal Vitranca Svetovna elita v Kranjski gori Še en dan nas loči od velikega tekmovanja najboljših alpskih smučarjev sveta na tekmovanju za pokal Vitranc, ki bo 16. in 17. februarja na smučiščih Vitranca v Kranjski gori. Glede na to, ker obe tekmovanji (veleslalom in slalom) štejeta za točke svetovnega pokala, je dobila prireditev velik pomen in enakovrednost med drugimi svetovnimi smučarskimi prireditvami. To je . vsekakor priznanje za Kranjsko goro in sploh jugoslovanski smučarski šport. O tem nam pričajo tudi številne prijave od- ličnih tekmovalcev iz vseh d»-žel sveta, ki največ pomenijo v alpskem smučanju. Prireditelji so povabili za to tekmovanje tekmovalce iz 20 držav. Do sedaj so udeležbo potrdile že naslednje smučarske zveze: Francije, Avstrije, Švice, ZRN, Lich#tn-steina, ČSSR, Švedske, Finske, Poljske, Norveške, Italije in Jugoslavije. Pričakujejo pa tudi da bodo na Vi-trancu nastopili tekmova'ci iz Španije, ZDA, Kanade, Bolgarije, Romunije in Madžarske. J. J. Področno posvetovanje s predstavniki izvršnega sveta V sredo, 12. februarja, je bilo v prostorih skupščine občine Kranj področno posvetovanje predstavnikov republiškega izvršnega sveta s predsedniki gorenjskih ob-, Činskih skupščin in predsed-| niki občinskih konferenc SZDL. Pogovarjali so se o predlogu zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev skupščine SR Slovenije in pa o financiranju Izobraževanja. \ BELI TEDEN od 6. do 20. 2. 1969 v-naših tekstilnih poslovalnicah na Bledu, v Lescah in Radovljici • BELO PLATNO • ZAVESE • FROTIRKE • POST. KONFEKCIJA • DAMASTI BELI TEDEN • KUHINJSKA POSODA • EMAJL POSODA • GOSPOOINJ. GARNIT. • SPECIALNA POSODA 0 BLAGO-POSEBNE PONUDBE od 6. do 20. 2. 1969 v naši poslovalnici ŽELEZNINA Lesce Prodajamo na kredit ffl Trgovsko podjetje MURKA Lesce ffl Prodajamo na kredit š£& Na zadnji strani izid žrebanja iS Sprejet okvirni program proslavljanja Pripravljalni odbor za proslavo 50-let.nice KPJ-ZKJ v občini Kamnik je na svoji prvi seji sprejel okvirni program proslavljanja. Poleg 50-letnice ZKJ se bomo letos spominjali še 50-letnice ustanovitve jugoslovanske sindikalne organizacije in SKOJ. Poudarili so, da naj to proslavljanje ne bi bilo le stvar zveze komunistov, ampak naj se vanj vključijo vse družbenopolitične organizacije, delovne in krajevne skupnosti. OSREDNJA PROSLAVA V APRILU IN MAJU Za osrednjo proslavo, ki bo v Kamniku v času od 21. aprila do konca maja (ker je v tem času več pomembnih praznikov in jubilejev: ustanovitev KPJ, dan OF, praznik dela, dan mladosti) bodo organizirali kulturno politično akademijo. Ta naj bi z vsebinskim kulturnim programom izražala našo revolucionarno preteklost in razvoj socialistične skupnosti. Avgusta bo druga večja prireditev ob 50-letnici KPJ na Veliki planini. Tu je bila namreč 6. avgusta 1939. leta V. državna konferenca SKOJ, kjer je bil za sekretarja izvoljen Ivo Lola-Ribar. Organizator te proslave — ki ne bi bila le manifestacija kamniške, ampak vse slovenske mladine — bi bila občinska in republiška konferenca ZMS, vodstva specializiranih mladinskih društvenih organizacij in občinski pripravljalni odbor. RAZVOJ DELAVSKEGA GIBANJA NA KAMNIŠKEM V prizadevanja, da bi občani izvedeli čim več o razvoju delavskega gibanja v občini, se bodo vključili predvsem muzej v Kamniku, Kamniški zbornik in Občan, še posebej pa bi morali osvetliti pomembno vlogo delavskih organizacij, kot so sindikati, delovanje delavsko-prosvetnega društva Solidarnost v Kamniku, Svobode na Duplici in podobno. V muzeju bodo ponovno odprli razstavo NOB, pripravljali pa bi tudi občasne razstave, ki bi se nanašale na zgodovino delavskega gibanja Seja SZDL in ObSS na Jesenicah Začetek kandidacijskih konferenc Na Jesenicah sta se v sredo popoldne sestala na skupni seji občinska konferenca SZDL in plenum občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu so imeli sprejemanje volilnega programa za naslednjo mandatno dobo, sprejem pravilnika za predlaganje in določitev kandidatov za odbornike in poslance v predstavniška telesa, na koncu pa so razpravljali še o drugih pripravah na skupščinske volitve. Razširjene seje občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah se je udeležil tudi člain predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec - Žiga. Ker smo o volilnem programu že pisali v eni naših Številk, naj danes povem ne- kaj besed o kandidacijskih konferencah. Na seji v sredo so namreč sklenili, da bodo kandidacijske konference po krajevnih organizacijah in gospodarskih organizacijah od 19. do vključno 22. februarja. Tako bo v jeseniški občini 11 krajevnih kandidacijskih konferenc ter okoli 15 konferenc v jeseniških gospodarskih organizacijah. O poteku samih konferenc in o široki družbenopolitični aktivnosti pred volitvami so se pogovarjali tudi včeraj, ko je bil na SZDL sestanek predsednikov krajevnih skupnosti in predstavnikov krajevnih odborov SZDL. Podoben sestanek je bil tudi s sekretarji posameznih aktivov zve-zveze komunistov. vi g iz kamniškega ali širšega območja. Pripravljalni odbor želi, da bi ob 50-letnici KP tudi Kamniški zbornik objavil pomembnejše prispevke iz zgodovine delavskega gibanja, predvsem pa naj bi obdelali teme, ki še niso obdelane: o revolucionarnem delovanju Toma Brejca na Kamniškem, o sodelovanju žena v revolucionarnem delavskem gibanju in druge prispevke. Odbor bo skupaj z uredništvom Kamniškega občana povabil k sodelovanju nekatere aktivne udeležence in nosilce delavskega gibanja iz obdobja pred vojno. Tako bo Občan lahko objavil čimveč pismenih prispevkov, intervjujev itd. iz zgodovine delavskega gibanja. POZORNOST PRAZNOVANJU V ŠOLAH Pripravljalni odbor se zavzema, da bi na osnovnih šolah in gimnaziji v Kamniku morali v vsaki šoli pripraviti program proslav, ki naj bi jih pripravljali skozi celo leto. S tem bi se šolarji najbolj seznanili z našo revolucionarno zgodovino in današnjimi nalogami pri razvoju socialistične samoupravne družbe. Mladi naj obiskujejo kraje, ki so pomembni za zgodovino, med seboj naj tekmujejo o delavskem gibanju, s poudarkom na kamniškem območju, pripravi j ali naj bi razgovore in srečanja z revolucionarji. Tudi aktiv mladih komunistov se s svojim delom vključuje v proslavljanje. Decembra lani so imeli že tovariško srečanje, na katerem je sodeloval tov. Miha Marinko. Mladi komunisti so se seznanili z nekaterimi obdobji iz revolucionarnega delovanja v življenju KPJ, nekaj tem o zgodovini KPJ pa ima aktiv vključenih tudi v program svojih seminarjev. Pripravi jadni odbor bo sodeloval tudi pri zbiranju in utemeljevanju predlogov za odlikovanja predvojnih revolucionarnih delavcev, tako da bodo v občini Kamnik čimbolj dostojno proslavili pomemben jubilej KPJ. T. Smolnikar 25 - letnica I. zasedanja SNOS Prihodnjo sredo, 19. februarja, bo minilo 25 let od prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) v Črnomlju. V zvezi s tem pomembnim zgodovinskim dogodkom je podpredsednik skupščine SR Slovenije Janko Rudolf na tiskovni konferenci odgovarjal na novinarska vprašanja. Janko Rudolf je v uvodu dejal, da pomeni zasedanje SNOS pred 25 leti v Črnomlju resnični začetek naše slovenske državnosti. Na takratnem zasedanju se je zbralo 120 članov, ki so jih izvolili na zasedanju kočevskega zbora; SNOS je že takrat vseboval elemente "našega bodočega razvoja in je imel tiste značilnosti, ki so7 bile vseskozi rdeča nit iskanja naše poti. Čeprav zgodovinsko gradivo s tega zasedanja še danes ni preučeno, pa lahko kljub temu omenimo nekaj pomembnih prispevkov s tega zasedanja. Tako so imeli takrat referate Edvard Kardelj, Boris Kidrič, France Lubej in Marjan Brecelj. Med sklepi zasedanja velja omeniti deklaracijo o potrditvi dela slovenskih delegatov na II. zasedanju AVNOJA in odlok o razpisu volitev v narodno* osvobodilne odbore. 25-letnlco prvega zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega sveta bomo proslavili z osrednjo proslavo 19. februarja v Črnomlju. Poleg 90 preživelih udeležencev prvega zasedanja se bodo proslave udeležili še predstavniki republiške skupščine, izvršnega sveta, SZDL, CK ZKS, ZZB NOV, ZMS, republiške konference za družbeno aktivnost žensk, republiškega sveta zveze sindikatov, Jugoslovanske armade in delegaciji občin Črnomelj in Metlika. Proslavo, ki bo v zgodovinski dvorani črnomaljskega prosvetnega doma, bo začel partizanski Invalidski pevski zbor. Podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej pa bo v slavnostnem govoru povezal pomen tega zgodovinskega dogodka in njegov 25-letni jubilej z razvojem slovenskega parlamenta od njegovih začetkov do danes ter njegovega vpliva na razvoj slovenske državnosti in ljudske oblasti na Slovenskem- V. G. Kandidacijske konference Kot v mnogih drugih gorenjskih občinah tako je tudi v Kamniku čutiti izredno predvolilno razgibanost. Vsa pozornost je usmerjena krajevnim kandidacijskim konferencam in konferencam po delovnih organizacijah. Kandidacijske konference so se v kamniški občini začele že prejšnji teden, zaključene pa bodo do danes, medtem ko bodo delovne organizacije končale svoje konference do 20. februarja. Do omenjenega roka bo končanih vseh 22 krajevnih kandidacijskih konferenc in 2S konferenc v delovnih organizacijah. Medtem ko konference po delovnih organizacijah vodijo sindikalne podružnice, pa na krajevnih konferencah poleg razprave o bližnjih volitvah posvečajo največ pozornosti še programom krajevnih skupnosti in nadaljnjemu plačevanju krajevnega samoprispevka. Krajevne organizacije bodo na svojih konferencah izvolile 30 delegatov, družbenopolitične organizacije in društva 15, medtem ko bodo v gospodarskih organizacijah izvolili 30 delegatov, na področju prosvete in kulture 7, zdravstva in socialnega varstva 7 ter na področju javne službe in sodstva enega delegata. Vse dosedanje kandidacijske konference so za delegate izbrale precej mladih, imenovali pa so tudi tiste odbornike, ki so v sedanji mandatni dobi dobro delali. vig fv ni iar i i Medu Danes in jutri bo na Bledu v prostorih hotela Jelovica seminar za člane predsedstva občinske organizacije Zveze mladine Kranj, na katerem sodelujejo tudi predsedniki aktivov iz Save, Tekstilindu-sa, Planike in Gimnazjie. Pogovarjali se bodo o doseda- njem delu občinske organizacije in o metodah, da bo delo v prihodnje bod j še. Hkrati je to tudi priprava na doslej največji seminaf kranjske mladinske organizacije, sodelovalo bo 150 mladincev, ki bo 22. in 23. februarja prav tako na Bledu- IBBBI M U R K A RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA TER STANOVANJSKE OPREME VISOKO pri KranjU od 21. februarja do 3. marca 1969 v zadružnem domu vsak dan od 9. do 18., tudi ob nedeljah 5. 1A •/ pralni stroji Q . K »I i v j0 hladilniki O " «JP |0 popUSt Svrzorji,,e,p,lnkomb- popUSt spalnice dnevne sobe kavči-fotelji kuhinje zavese preproge posteljna konfekc. odeje: prešite vol. IZKORISTITE TO IZJEMNO PRILOŽNOST! IBBBBI P/%$+%%+%$+$++%%$/$$%^^ Bomo naše železarne zaprli? (Nadalj. s 1. str.) hovih izdelkov v zadnjem času znižale za dva odstotka. Železarne bi morali že za lansko leto in tudi v bodoče oprostiti plačevanja obresti na poslovni sklad, ker črna metalurgija v odnosu na vrednos* realizacije precej vlaga v osnovna in obratna sredstva. Čeprav železarne ne pomenijo izvozne veje, pa so v zadnjih letih povečale svoj izvoz na konvertibilna področja. Vsa kovinska predelo valna industrija dobi za takšen izvoz 12-odstotno premijo, medtem vko dobe železarne za valjane m vlečene izdelke le 6-odstotno premijo. Zato slovenske železarne Predlagajo, da se omenjena Premija poveča na 12 odstotkov. republika naj odloži anuitete Tudi v republiškem merihi bi lahko z nekaterimi ukrepi rešili težaven položaj slovenske črne metalurg'je. Tako naj bi odložili plačevanje anuitet, podaljšali roke odplačil in znižali obresti za kredite. Problem povečanja stalnih obratnih sredstev železarn bi lahko rešili s krediti i/, sklada skupnih rezerv, znižali pa naj bi tudi previsoke obremenitve prispevka za vodni sklad. Občine bi železarjem lahko pomagale z odložitvijo plačila prispevka za zemljišče, z znižanjem dodatnih prispevkov za kritje primanjkljaja pri socialnem zavarovanju, z odložitvijo prostovoljno sprejetih obvez za razne prispevke za investicije v šolstvu in druge objekte občine. audi 100 1760 cem 80 km 0-100 km/h V 13,5 sek Potovalna hitrost !56 km/h 8-9 1 na 100 km navaden bencin Arijska oppema DM 6.750.-Mdin 19.275.45 AUDI 100 S 1760 cem 90 KM 0—100 km/h v 12,2 sek potovalna hitrost 165 km/h 8,9 1 na 100 km super bencin specialna oprema DM 7.150.— N din 20.419.75 AUDI 100 LS 1760 cem 100 KM 0-100 km/h v 11,9 sek potovalna hitrost 170 km/h 8,9 1 na 100 km super bencin luksuzna oprema DM 7.550.— N din 21.479.75 VSE informacije in preizkusne vožnje pri AUTOCOMMERCE LJubljana, Trdinova 4 *n pri predstavništvih autocommerce: beograd % kataniceva 18; zagreb — varšavska 4; sarajevo — kralja tomislava 19; novi sad - bul. tita 9; skopje — orce nikolov 29; rijeka — bačkog 2»; split — ulica prvoboraca 101; koper verdijeva 2 Ce vseh teh ukrepov ne bi sprejeli, bi praktično pomenilo, da moramo slovenske železarne zapreti. Ker smo že krepko v letošnjem gospodarskem letu in ker veljajo še lanskoletni instrumenti, lahko že sedaj napovedujemo veliko poslovno izgubo v letošnjem letu. Slovenski železarji poudarjajo, da so porabili precej časa, da so našli skupne rešitve v integraciji slovenskih železarn. Tako so vse tri slovenske železarne pred referendumom o integraciji, katero naj bi izvedli predvidoma maja. Sama integracija bo pospešila specializacijo naših železarn, vendar bodo morali nekatere obrate zapreti. Čeprav bodo rezultati integracije, če se bodo slovenski železarji na referendumu izrekli zanjo, pokazali pozitivne rešitve šele po letu 1972, pa se slovenski železarji že danes počutijo ogrožene, ker še vedno ni jasno, kakšna bo končna vloga in dejavnost črne metalurgije v gospodarskem sistemu Slovenije in Jugoslavije. Slovenski železarji so še toliko bolj zaskrbljeni, ker vedo, da ob takih instrumentih ne bodo zmogli plačevati svojih zaostalih obvez tudi v prihodnjih letih. Težko se je namreč sprijazniti z dejstvom, da so osebni dohodki kljub večjim delovnim rezultatom že nekaj let enaki ali celo nižji. Ali so res sami krivi za svojo nerentabilnost? Da je železarski problem še večji kot bi morda kdo mislil, je treba poudariti, d> so v težavnem položaju tudi vse tri občine, saj jim pomenijo železarne glavni vir občinskih proračunov. Slovenski železarji so svoje odprto pismo slovenski javnosti zaključili z besedami Borisa Kraigherja, ki Je dejal: »Ce neki instrumenti negativno vplivajo na gospodarstvo, jih je treba takoj analizirati.« v. Guček Škofjeloška občinska skupščina potrdila zazidalni načrt za naselji Kres - Cešnjica — Odlok o vzdrževanju in uporabi vodovoda so odborniki spričo pomanjkljivo izdelanih predlogov začasno zavrnili Namesto stanovanjskih blokov nova hala podfetfa Alples postal bo tako imenovana industrijska cona. Odborniki so predlog soglasno potrdili. Dnevni red 22. skupne seje občinskega zbora in zbora delovnih organizacij skupščine občine Škofja Loka je bil dokaj pester. Zlasti zanimivi sta bili prvi dve točki, ko so odborniki potrjevali zazidalni načrt za naselje Kres—Cešnjica v Selški dolini ter sprejeli odlok o upravi, uporabi in vzdrževanju vodovodov v občini. Ureditveni načrt za območje Železnikov je skupščina sprejela že pred dvema letoma. V njegov okvir sodi tudi zazidalni načrt za Kres na Cešnjici, ki so ga razgrnili šele nedavno tega in ki predvideva izgradnjo obsežnega naselja blokov vzdolž ceste proti Železnikom ter zazidava doline ob potoku Dašni-ca, kjer bo svet na voljo privatnikom. Po prvotni zamisli naj bi celotno območje pozidali v treh etapah. Vendar smo na seji zvedeli, da podjetje ALPLES Železniki namerava postaviti orjaško halo s površino 14.000 kvadratnih metrov, in to na tistem delu zemljišča, ki je bil določen za pozidavo s stanovanjskimi bloki v tretji fazi (po letu 1985). Strokovnjaki so menili, da je industriji, zlasti najbolj perspektivni, treba nuditi možnost razširitve proizvodnje in zato ima gradnja hale, s katero se bodo zmogljivosti podjetja ALPLES povečale za trikrat, prednost pred stanovanjskimi objekti. Omenjeni predel naj bi bil odslej na voljo tudi drugim gospodarskim organizacijam, Kmetom kazen odložena Zaradi paše živine na Selški planini na Jelovici je bilo 20 kmetov iz vasi Selo pri Bledu kaznovano z denarno kaznijo 200 N din. Na tej planini je namreč paša že dolgo let prepovedana. Ker kmetje kazen niso hoteli plačati, so dobili zadnje dni januarja poziv oziroma odlok, da se jim kazen zamenja za sedem dni zapora. Kazen zapora bi morali nastopiti prve dni februarja. Prve dni februarja pa se Je položaj spremenil. Pet prizadetih kmetov je sprejel predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Stanko Kajdiž in se s kmeti pogovarjal o problemih pašništva. Na njegovo pobudo so pristojni organi kmetom odložili kazen za nedoločen čas (kmetje odloka o odložitvi kazni še niso prejeli, vrnili pa so odloke za zaporno kazen). Tudi predstavniki gozdnega gospodarstva Bled so se močno prizadevali, da bi kmetom odložili kazen. gg Bled je za drugi teden zakazalo sestanek s prizadetimi kmeti iz vasi Selo pri Bledu. Sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki kmetijske zadruge Bled. j. Vidic Odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju vodovodov v občini skupščina tokrat še ni sprejela. Prisotni so namreč menili, da je predlog v sedanji obliki pomanjkljiv, saj z nobenim členom ne Ščiti potrošnikov, temveč le upravljavce vodovoda (SGP Tehnik). Odborniki morajo posebni komisiji posredovati dodatne predloge. Glavna novost tega odloka, ki bo zamenjal podoben akt iz leta 1963, je uvedba prispevka za gradnjo sek.m ; r-nih vej vodovoda (prej takse). Pod sekundarnimi vejami razumemo odcepe do posameznih naselij. Višina prispevka bo različna, odvisna od oddaljenosti tega ali onega kraja in od drugh pogojev gradnje. Tako zbran.ga denarja seveda ne bo dovolj, razliko med stroški napeljave in dobljenimi sredstvi nameravajo kriti s krediti in vodarino. Strokov na-ki podjetja Tehnik pravijo, da izgradnjo odcepov ni moč — toliko v pojasnilo, da bi ne prišlo do negodovanja — financirati zgolj iz prispevkov za primarno mre/o. Upravljavec vodovodov že izdeluje prioritetni plan napeljave sekundarnih vej. Zbora sta nato potrdila še en predlog odloka, in sicer odredbo o določitvi območja v mestu škofja Loka, kjer je prepovedano rediti domače živali. Prejšnje tovrstno določilo iz leta 1963 ni več us i rezalo, saj so se razmere ta čas že močno spremenile Domače živali je po novem prepovedano gojiti na Mestnem trgu, v Blaževi ulici, na Cankarjevem trgu, v Klobovsovi ulici, na Spodnjem trgu, na Cesti talcev do Dolenca, v Groharjevem naselju, na Kidričevi cesti do Pctrola, v Šolski ulici, na Partizanski cesti do odcepa ceste proti Petrolu, na Poljanski cesti do odcepa ceste na grad, v Kopališki ulici do Kapelice in v Jegoro-vem predmestju do gostilne na Klancu, do hišne številke 14. Odlok ne velja za tiste prebivalce mesta, ki jim 'reja domačih živali pomeni osnovni ali pretežni vir dohodkov in ki imajo prostore urejene po veljavnih higienskih in sanitarnih normah. I. GuzelJ Ocenjeno delo tržiške skupščine Povečana krajevna samouprava V našem časniku smo že pisali, da so na zadnji razširjeni seji občinske konference SZDL v Tržiču razpravljali tudi o politični oceni dela tržiške občinske skupiščine, ki jo je podal podpredsednik občinske skupščine Viktor Kralj. Namen tega sestavka pa je zapisati najpomembnejše ugotovitve iz tega poročila. Sploh lahko rečemo, da je tržiška občinska skupščina v sedanji mandatni dobi zelo aktivna, zlasti še zaradi tega, ker si je prizadevala kar najbolje upoštevati načelo samoupravnosti in neposrednega odločanja občanov. Zato je bilo delo skupščine usmerjeno predvsem na zadovoljevanje potreb občanov in celotne skupnosti. Seveda je tako široko in zahtevno delovno področje, raznolikost potreb in teženj zahtevalo od skupščine in njenih organov veliko odgovornosti. Potrebe občanov je morala skupščina večkrat usklajevati z možnostmi in pri tem je prišlo najbolj do veljave družbeno dogovarjanje. PROGRAMSKA DOSLEDNOST V tržiški občini je že nekaj let čutiti neusklajenost med potrebami občanov in finančnimi sredstvi. Zato so morali dosledno programirati vse negospodarske investicije in proračunsko potrošnjo. Ta doslednost se jim je obrestovala, saj so gospodarske organizacije in njihovi samoupravni organi pokazali za to precejšnje zanimanje. Tudi bodoča občinska skupščina bo morala pri svojem delu prevzeti to usmerjenost. Med številnimi pomembnimi sklepi in dokumeti tržiške občinske skupščine je prav gotovo najpomembnejši uspešno izveden referendum za izgradnjo in obnovo šol v občini. Ta akcija jc bi-Ja uspešna predvsem zaradi tega, ker so tako družbenopolitične organizacije kot sa- ma skupščina ob realnem upoštevanju potreb razvili široko družbenopolitično in samoupravno aktivnost. Ob vsem tem je pomembno dejstvo, da se je le nekaj več kot 10 odstotkov volivcev izreklo proti samoprispevku za nove šole. Nasploh je bilo v tržiški občini vprašanju šolstva in varstva posvečeno veliko pozornosti in kar je najvažnejše — tudi sredstev. Tako so se sredstva za šol-svto lani povečala za 12,5 %, medtem ko letos računajo še na nadaljnje 13,8-od-stotno povečanje. Tudi družbene službe so bile v zadnjih letih deležne vse pozornosti. Tako sta bolj ali manj uspešno zaključeni reorganizaciji zdravstva in socialnega varstva. ODVISNOST OD GOSPODARSTVA Seveda bi bilo nesmiselno trditi, da bi lahko občinska skupščina uspešno rešila vrsto problemov brez pomoči gospodarskih organizacij. Sama skupščina je s svojo usmeritvijo in dogovarjanjem uspela pospešiti razvoj industrije, turizma in trgovine. Tako je lansko drugo polletje pomenilo neko prelomnico. Prišlo je do hitrejše rasti proizvodnje, storitev in učinkovitejših vlaganj v modernizacijo in razvoj. Ravno zaradi' specifičnosti tržiškega gospodarstva bodo morala biti vlaganja v sodobno tehnologijo še večja in bolj učinkovita. Samoupravni dogovori bodo tudi vnaprej stalno prisotni, usmerjeni pa bodo še zlasti v razvijanje tistih oblik, ki pospešujejo gospodarski razvoj in materialno bazo v občini. Zadnje seje tržiške občinske skupščine so bile usmerjene predvsem na področje turizma in trgovine. Tako je skupščina podpisala pogodbo z investicijskimi biroji iz Trbovelj, ki so prevzeli obveznosti za postopno izgradnjo turističnih objektov od Program kluba mkdih v Tržiču Na zadnji seji predsedstva občinskega komiteja zveze mladine v Tržiču so razpravljali tudi o programu dela v mladinskem klubu, katerega so tržiški mladinci po dolgem pričakovanju dobili konec lanskega leta. Program je prebral Vili Grebene, predsednik komisije za program v mladinskem klubu. V tem programu, za februar in marec, so časovno določiti vse prireditve v klubu. Pomembno mesto zavzemajo predavanja iz ciklusa »šola za življenje«, v načrtih pa imajo tudi predavanje o zadnjih olimpijskih igrah. Poleg teh predavanj bodo imeli v tržiškem mladinskem klubu tudi razgovore o aktualno političnih dogodkih doma in v svetu. En razgovor so že imeli, ko je ravnatelj osnovne šole iz Križ Janez Kavar govoril o odnosih med starimi in mladimi v družbi in družini. Vsak torek m četrtek se v klubu zberejo člani šahovskega društva, ki so ga ustanovili pred kratkim. Šahovsko društvo je imelo po svojem ustanovnem občnem zboru tudi brzoturnir, na katerem je zmagal Mali pred Brezavščkom. Tržiški šahisti nameravajo vsak mesec organizirati občinski brzoturnir, pripravili pa bodo tudi tekmovanje šahistov - začetnikov za pridobitev IV. kategorije. Vlado B. Bistrice do Ljubelja. Trgovina bo dosegla novo stopnjo z izgradnjo trgovinskega centra pri stolpnici in tekstilno veleblagovnico v Bra-čičevi ulici, kamor bosta prispevala sredstva TRIO in Ve-letckstil iz Ljubljane. S tem bodo želje potrošnikov prav gotovo bolj zagotovljene, vse to pa bo prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju občine in povečanju proračunskih dohodkov za potrebe občanov. POVEČANJE ODGOVORNOSTI SVETOV IN KOMISIJ V sedanji mandatni dobi tržiške občinske skupščine so sprejeli tudi spremenjeni statut občine. Bistveni poudarek so dobile decentralizacija skupščinske samoupravnosti in odgovornost svetov in komisij, zlasti pa še njihova kadrovska struktura. Prav sveti in komisije so večkrat odigrali svojo pozitivno vlogo, zato bi kazalo to obliko delovanja upoštevati tudi v prihodnje. Sploh je skupščinska samouprava doživela v zadnjih dveh letih vrsto pozitivnih sprememb. Odborniki se vse bolj dogovarjajo o svojih stališčih s predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL. Dobra obveščenost I vsakega odbornika je poživila njihovo zainteresiranost j za delo in življenje v njihovi i volilni enoti. Zato so občinske seje oblikovale živvhne in konstruktivne razprave, na katerih so ravno zaradi široke izmenjave mnenj dobili najboljše rešitve posameznih problemov. Tako je povezanost odbornikov z njihovimi volivci našla dober odmev v skupščinskem delovanju. Problem tržiške občine so posvečala precej pozornosti tudi informativna sredstva, od časopisov, radia do televizije. Vse to pa je seveda pomagalo k večji obveščenosti občanov, kar je seveda povečalo zanimanje občanov za posamezne probleme. NAPREDEK KRAJEVNE SAMOUPRAVE Naš pregled dela tržiške občinske skupščine ne bi bil popoln, če ne bi omenili tudi prizadevanj za utrditev krajevne samouprave. Tako so postali pogovori s predsedniki krajevnih skupnosti redna oblika. To je tudi pospešilo krepitev vloge krajevne skupnosti, saj so s sredstvi, s katerimi so razpolagale, ustvarile več kot so programirale. Zato lahko rečemo, da so se sredstva uspešno povezovala s samo-iniciativo in večkrat tudi s prostovoljnim delom in krajevnimi samoprispevki. V. Guček POZOR — POZOR — POZOR — POZOR HA VELIKI IN POPOLNI RAZPRODAJI KUPITE SKORAJ ZASTONJ moško, žensko in otroško perilo — čevlje, škornje in copate vseh vrst — vetrovke in zimske bunde — vse vrste gospodinjskih strojev V TRGOVINI Jože adotto v Laghi — Fužine Italija, 800 m od mejnega prehoda V RATEČAH PRVA NA DESNI STRANI •~ ~- ' ■ • ■ " ■ * ■ ■ ..... ■■■■■■■ ■ " ■ ■ ■ ■■ ■ *H9lt**«*IV»BI|*ll IHfIBIMIIIIRIIIIItl ■■ar* *■ OBVESTILO LASTNIKOM ZGRADB IN STANOVANJ TER NOSILCEM STANOVANJSKE PRAVICE 23 Po odloku skupščine občine Kranj o komunalni Š; dejavnosti in komunalnih storitvah v občini Kranj S! (Ur. vestnik Gorenjske, št. 25-226/67 in Ur. vestnik l\ Gorenjske št 21-204/68) ter po odloku skupščine ob-l« čine Kranj o javni snagi (Ur. vestnik Gorenjske, št. rs 21-203,68), je v mestu Kranju obvezno odlaganje in «• odvažanje smeti in odpadkov iz stanovanjskih, po-K slovnih, dvoriščnih in manipulacijskih prostorov. V ■J navedenih občinskih odlokih so določene obveznosti iS podjetja Komunalni servis Kranj, ki je dolžno redno IJ zbirati m odvažati smeti in odpadke s celotnega jj* območja me*sta Kranja na posebej odrejena odlagali lišča, prav tako pa tudi obveznosti uporabnikov ko-■i munalnih storitev (lastniki zgradb in stanovanj, no-jjS silci stanovanjske pravice). •i Vse lastnike stanovanjskih, poslovnih, dvoriščnih •S in manipulativnih prostorov, katerih zgradbe ležijo ll na območju mesta Kranja, na katerem je obvezno ?S pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov (Odločba iS Sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ;1 skupščine občine Kranj št. 352-017/1968-4 z dne 5.11. fi 1968), obveščamo, da bo naše podjetje OD 1. MARCA •j 1%9 DALJE redno pobiralo in odvažalo smeti in od-padke in opravljajo estale dolžnosti po omenjenih »! odlokih rudi na vašem območju. V zvezi s tem in «• zaradi obveznosti, k: jih nalagajo omenjeni občinski ti odloki vsem uporabnikom komunalnih storitev, vas 11 kot lastnika zgradbe (stanovanja) oziroma nosilca 11 stanovanjske pravice opozarjamo zlasti na nasledil n-ie: 13 1. da ste obvezni odlagati smeti in odpadke iz sta-novanjskih, poslovnih, dvoriščnih ali manipulacij- : skih prostorov v enotne (tipizirane) smetnjake; •S 2. da-si morate pravočasno nabaviti tipiziran smet : njak, pri čemer upoštevajte, da ima lahko dvoje 11 gospodinjstev en smetnjak. Tipiziran smetnjak lahko nabavite v trgovini »Merkur« Kranj; S9 H 3. da ste od L?. 1969 dalje elolžni plačevati našemu >5 podjetju mesečno pristojbino, ki znaša: k* j — od m2 stanovanjske površine 0,04 N din j od m2 poslovnih površin 0,12 N din od m dvoriščnega oziroma manipulacij-\\ skega prostora 0,05 N din SS kmetovalci plačajo ustrezno nižjo pristojbino, ka-: tero določi podjetje za opravljeno storitev; ■S 4. da smete v enotne-tipizirane smetnjake odlagati le tiste smeti in odpadke, ki jih dovoljuje občinski odlok; ■■ «5 5. da sporazumno s podjetjem določite prostor, na katerem bo stal smetnjak. Pristojbino pod točko 3 ste dolžni plačevati tudi SS v primeru, če si ne nabavite tipizirani smetnjak in ii tako ne omogočite podjetju, da izpolni svoje obvez-nosti. V Kranju, dne 10. 2.1969 Štev.: 302-69/I-K 5 KOMUNALNI SERVIS KRANJ u ^»■■■■■■■■■»■■■■■»»»■■■■■■»■■■■■■■■■■»■»■■■■■»■■■■■»»■■■""■■■■»■■■»■■« aaaaaaaaaBaBBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaauaiiaauaasaaaaBaBaaaaaaaii«aaaaaaa»>4*ii » Seja občinske skupščine Kranj Resolucija o razvofti občine je nada-\ Ijevanfe srednjeročnega plana Oba zbora občinske skupščine sprejela resolucijo o gospodar-! skem in družbenem razvoju občine in proračun za leto 1969 Na četrtkovi seji obeh zbo- I rov skupščine občine Kranj i sta bili najpomembnejši to- ' čki dnevnega reda razprava in sprejem resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine v letošnjem letu in sprejem pred'oga občinskega proračuna. Oba predloga so odborniki po dolgi in žolčni razpravi sprejeli. Na začetku seje, kjer odborniki postavljajo svoja vprašanja, je bilo precej govora o vlogi odbornika občinske skupščine in o kriterijih ocenjevanja odbomiko-vega dela. Slovensko časopisje je o aktivnosti kranjske skupščine že pisalo. Večina govornikov je menila, da je bilo pisanje enostransko. Pisci so prispevke utemeljevali s podatki o udeležbi na sejah in pogostostjo razprav posameznih odbornikov, kar pa po njihovem prepričanju ni edino in ustrezajoče merilo. Delo odbornikov ni bilo ocenjeno kompleksno, saj med odbor-niško aktivnost spada tudi delo na terenu in sodelovanje z volivci, ki pa ni bila Omenjena v zadostni meri. Značilnost letošnje resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb je široka razprava pred njenim dokončnim sprejetjem po delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih, na zborih voJiv-cev, sindikatih, družbenih organizacijah in svetih občinske skupščine. Sredstva za izpolnitev plana so bila sicer omejena, vendar so zadostna za rešitev najvažnejših problemov občine. To je tudi potrebno, saj spada letošnji plan v sklop prizadevanj za izpolnitev srednjeročnega Plana do leta 1970. za vsako pogostitev SPECIALITETE KRAŠKI PRŠUT B U D J 0 L A Pršu tarna Lokev — Kras PRODAJA: IMARKET Resolucija predvideva povečanje osebnih dohodkov v gospodarstvu za 12 odstotkov, najnižji osebni dohodek v občini pa ne bi smel biti manjši od 600 novih dinarjev. Omenjena vsota ni nikakršna socialna pomoč, temveč rezultat realnih uspehov gospodarstva in družbenega vrednotenja dela. Resolucija prav tako predvideva integracijske procese v ko-vinsko-predelovaini industriji in gradbeni dejavnosti. Ustanovitev sklada za pospeševanje privatnega kmetijstva pomeni novost v resoluciji. Občinska skupščina mu je iz svojega proračuna namenila 100.000 novih dinarjev. Vendar po mnenju odbornikov ni glavni namen pospeševanje kmetijstva v celoti, ker je ta vsota malenkostna glede na poLrebe, ampak za pospeševanje proizvodnje mleka. Kriteriji kvalitete mleka bodo drugo leto mnogo strožji in bi se po predvidevanjih dve tretjini privatnih proizvajalcev mleka znašlo v nemogočem položaju. Skupščina se je prav tako odločila, da seže po denarju, katerega ima naloženega pri Gorenjski kreditni banki. Gre za 364 milijonov starih dinarjev. Namenili so ga postavitvi nove avtobusne postaje, podjetju živila, Elektrotehničnemu podjetju in gradnji garni hotela v Preddvoru. Prav tako bodo s sredstvi v rezervi pomagali sanirati težko situacijo v Kovinarju. Družbenim službam se letos obetajo lepši časi. Materialna sredstva so zagotovljena. Ne samo za osnovno dejavnost, temveč tudi za posebna delovna področja, predvsem za male in posebne šole in socialno varstvo. Na področju stanovanjske gradnje bomo letos izdelali nekaj zazidalnih in urbanističnih načrtov za meslna in podeželska področja, dograjenih pa bo tudi precejšnje število stanovanj. Letošnji občinski prore.čun znaša 20,797.500 novih dinarjev in ustreza planu resolucije o razvoju občine. Na predlog sveta za občo upravo in notranje zadeve so odobrili milijon in pol starih dinarjev za začetek novega hišnega oštevilčenja v občini in tri milijone za izdajo spominskega zbornika kranjske občine. Vsa omenjena sredstva bodo črpali iz rezervnega sklada občine. J. Košnjek Nova spominska obeležja v kranjski občini Pohod na Stol Komisija za zgodovino in tradicijo NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice je na nedavnem sestanku razpravljala o programu letošnjih proslav. Najprej so se pomenili o izvedbi tradicionalnega februarskega pohoda na Stol, ki ga odbor organizira skupno s tehniškim vodstvom alpinističnega odseka planinskega društva Jesenice. Letos bo že četrti pohod. Pohod je v spomin na borbo Cankarjeve čete, ki je bila 20. februarja 1942. leta napadena na Zabreški planini, četa se je pravočasno umaknila na Mali Stol k Prešernovi koči. V neenakem boju na vrhu Stola je padel partizan Jože Koder iz Baške grape. Po večurni borbi se je četa z nočjo umaknila v dolino Završnice. Nemce je vodil takratni nemški jeseniški župan Lukman, ki so ga partizani aprila 1942. leta ubili sredi Jesenic. Zaradi izredno zahtevne naloge in ker se pohod izvaja le v zimskem času, je bil na zadnji redni letni skupščini ZZB NOV Jesenice sprejet sklep, da se vsem udeležencem za prvi pohod dodeli posebna spominska bronasta značka, za trikratni pohod srebrna značka in za petkratni pohod zlata značka. Bronasto značko je doslej osvojilo že prek 120 udeležencev pohoda, srebrno značko pa trije in to Jože Bernard, Stane Kersnik in Stane škrabar. Letošnji pohod bo 22. februarja do Valvasorjeve koče, naslednji dan zjutraj pa naprej na vrh Stola. Na sestanku so govorili tudi o udeležbi jeseniških borcev aprila letos v škofji Loki, ko bodo v tamkajšnji vojašnici »Jožeta Gregorčiča« odprli muzejsko sobo posvečeno temu slavnemu komandantu gorenjskih partizanov. Razpravljali so tudi o proslavi krajevnega praznika Kranjska gora, o spomeniku NOB, ki stoji nasproti železniške postaje in o ureditvi grobišč padlih borcev NOV. Na sestanku so sklenili, da se bodo borci vključili v praznovanje 50-Ietnice KPJ, za sestavo programa pa bo v občini ustanovljen poseben odbor. J. Vidic Na zadnji seji občinskega odbora Združenja zveze borcev v Kranju so sprejeli predlog komisije za nadaljevanje tradicije NOB, da bi na (letošnjih praznovanjih krajevnih praznikov dobila posebno mesto 50-letnica ustanovitve KPJ. Poleg tega so sklenili, da ob tej pomembni obletnici izdajo poseben zbornik spomenikov in spominskih obeležij borcem in aktivistom NOB na področju občine, ki bo opremljen z besedilom in slikovnim materialom. Zbornik bodo lahko s pridom uporabljali šolarji pri obravnavanju zgodovine NOB na našem področju. Ker letos poteka 25 let, odkar je v Pševem ped Joštom padel narodni heroj Ivo S.a-vec-Jokl, so se na občinskem odboru odločili, da niomu in ostalim borcem in aktivistom tega področja postavijo spomenik. Prav tako bodo ie-tos odkrili spominsko p'oščo na pročelju graščine v S ra-žišču, kjer je stanovala šiš-kova družina, znana iz NOB. Oče in trije sinovi so med vojno izgubili življenje. Tudi na Brniku bodo 13 padlim borcem iz Zgornjega in Spodnjega Brnika odkrili spominsko ploščo. Odbor borčevske organizacije je menil, da imena nekaterih kranjskih ulic niso ustrezna, poleg tega pa nastajajo nova in nova naselja in je večkrat težava, kako nove ulice imenovati. Zato so sprejeli pobudo, da se izdela predlog imenovanja že obstoječih ulic, ki nosijo neustrezna imena in tistih, ki šele nastajajo. Na seji so tudi sklenili in s tem zavrnili predlog, da se organizacije rezervnih oficirjev in podoficir j ev loči od Zveze bore v. Menili so, da odcepitev ne pomeni jamstva za boljše delo oficirjev in podoficirjev, pa tudi finančni stroški delovanja rezervnih oficirjev bi se povečali (od 1,8 na 5,7 milijona starih dinarjev). Poleg omenjenega so pozdravili ustanovitev dveh s.al-nih muzejskih zbirk v Gorenjskem muzeju. RevJueio-narno gibanje žena na Gorenjskem in podobna zbirka za področje celotne Slovenije. Obe bosta javnosti dostopni že prihodnje leto. J. Košnjek Začetek priprav na piknik 69 Lanskoletni izseljenski piknik v škofji Loki je po številu obiskovalcev, po finančnem uspehu in po priznanjih, ki so jih bili deležni organizatorji, presegel vsa pričakovanja. Prav zato se je Slovenska izseljenska matica odločila zaupati Ločanom tudi organizacijo letošnje in še nekaj naslednjih tovrstnih prireditev. Oba zbora občinske skupščine sta že lani sprejela odlok, s katerim bo piknik na loškem gradu postal tradicionalen turlstično-kultumi dogodek mesta. Zvedeli smo, da je odbor za pripravo piknika 69 že začel z delom. Njegove člane skrbi zlasti vprašanje, kje in kako dobiti sredstva za trajnejšo ureditev prireditvenega prostora, za izgradnjo elek- trične napeljave, vodovoda, odtočnih naprav in glavnega odra. Odbor računa s podporo vseh gospodarskih organizacij v občini. Poleg piknika naj bi na gradu vsa'io leto organizirali vsaj tie pet masovnih priredi;ev, s č mer bi tudi zbrali precej de ar-ja. Vendar pa to ne bodo smele biti običajne veselice, saj mora zaščitena okolica gradu ostati nepokvarjena in privlačna kot je danes.. Letošnji piknik bo, prav kot lansko leto, 4. julija, za dan borca. Del sredstev zanj je že zagotovljenih, kredite, s katerimi nameravajo urediti prireditveni prostor, pa še iščejo. Pri tem jim pomaga tudi izseljenska matica. I. Guze!J Zasedanje zbora Gorenjske kreditne banka V ponedeljek dopoldne bo v prostorih kranjske občinske skupščine peto zasedanje zbora Gorenjske kreditne banke. Na njem bodo med drugim razpravljali o poslovanju banke in njenih orra-nov v lanskem letu in poslovni politiki za letos. Iz predleženega poslovnega poročila za ponedeljkovo zasedanje je razvidno, da je lanska investicijska dejavnost banke izhajala iz smernic kreditne politike. Te so člani zbora sprejeli na lanskem (četrtem) februarskem zasedanju. Rezultati tudi kažejo, da so bila lani dosežena večja v'aganja v osnovna sredstva kot v letu 1967. Povečana vlaganja pa Je m^d drugim omogočila večja likvidnost sredstev gospodarskih organizacij na področju Gorenjske kreditne ban":'j. Banka je lani odobravala predvsem tista investicijska posojila, ki so jih podjetja porabila za-to, da so se lahko hitreje prilagajala gospodarski reformi, povečevala proizvodnjo in zmanjševala uv?z. j Pri kreditiranju stanovanjske gradnje pa je banka podpirala organizirano gradnjo takšnih stanovanj, ki so ustrezala zahtevam in plačilu kupcev. A. i. ,J GLAS * 6. STRAN .__T ' SOEOTA — 15. februarja 1969 Zločinska nakana pri cerkvici sv. Marka Belogardisti so zvabili k cerkvici vse aktiviste OF, da bi z njimi obračunali — Kako je padel Franc Taler — 1 Deset vrbenjskih talcev t Neko temno poletno noč 1943. leta so se na polju pred Vrbo ustavile štiri sence. Bila so to štirje partizani, in sicer Komandežov Joža, Pin-tar Rado, Zdravko Tavčar -Beno in Tine Dolar - Ciro. Nekaj časa so se posvetovali, nato pa soglasno sklenili, da pojdejo v Vrbo vsak iz ene smeri. »Zborno mesto pri vaški lipi,« je zašepetal Ciro in že so se razkropili. Tiho in previdno so se bližali prvim hišam. Star pregovor pravi, da je previdnost mati modrosti. Ti štirje partizani so se držali tega načela. Stara lipa sredi Vrbe, le kdo ne ve za njo, saj je blizu Prešernove rojstne hiše. Stari očaki so tod modrovali dolge noči, a to ve le lipa, ki mogočno stoji in molči. Stoji ponosno, kot so se Vrb-njani držali ponosno med minulo vojno. Ura s cerkvenega stolpa na Breznici je pravkar odbila polnoč, ko so se pri lipi se-šli Jože, Bono, Rado in Čiro. V tiho spokojno noč je po vasi zadonela partizanska pesem. Vaščani iz bližnjih hiš so vstali in zrli proti lipi. Videli niso nikogar, toda pesem je prodirala skozi okna in vrata do slednje postelje, do slednjega Vrbnjana. Kako lepo pojejo! Nato je pesem utihnila in partizane je vzela noč. ZVESTI PREŠERNOVIM IDEJAM Tine Dolar - čiro je bil med vojno sekretar okrajnega komiteja osvobodilne fronte in komunistične partije za območje od Lesc, Hraš in vseh vasi okrog Žirovnice. Pred njim je ledino oral Ivan Gašperin - Mitja, ki je bil ksaneje imenovan za sekretarja okrožnega komiteja. Ta dva sta postavila prve organizacijske oblike osvobodilne fronte na tem območju. Res je, da so ljudje že prej sodelovali s partizani, toda to so bile Je posamezne zveze, med seboj pa posamezniki organizacijsko niso bili povezani. »Kot domačinu mi je bila bila Vrba dobro znana,« se spominja nekdanji sekretar, »pa tudi med vojno sem že prej večkrat potoval skozi Vrbo kot kurir okrajnega komiteja OF in KP Jesenice,« Prisluhnili smo, kako se Ciro spominja aktivnosti Vr-bjanov med vojno: »Pri Fajdigu in Ropretu sem bil že kot kurir, zato sem dobro vedel, kakšni so ti ljudje in s kom imam opravka. Zaupanje v človeka; to je temelj pri postavljanju organizacijskih oblik vsake organizacije. Dejavnost Vrb-njanov sem razdelil na tri področja: pri Fajdigu je bil sedež vaške in krajevne organizacije OF. Tam so se shajali aktivisti iz Lesc, Hraš in drugih vasi. Prvi aktivisti, ki so se tam sestajali, so bi-bli Jure Janko - Kladu, Pre-želj iz Lesc (oče narodnega heroja), Dušan Mulej iz Stu-denše in Micka Kokalj - Urška iz Sela. K Ropretu so na sestanke hodili tudi ilegalci (partizani na terenu) npr. Čutov Albin in drugi. V Vrbi je bila zelo dobra mladinska organizacija. Lahko rečem, da najboljša pod Karavankami. OrganiKatorja sta bila Slavko Dežman in Zdravko Tavčar - Beno. Ta dva sta organizirala lastne postojanke, kjer so se sestajali mladinci. Te postojanke so bile pri Prešernu, Gazivodu in v novi Prešernovi hiši pri Ribču. 1943. leta je bilo že 70 odstotkov Vrbnjanov organiziranih v OF, le nekaj posameznikov smo se morali izogibati. Fajdigov oče, z ilegalnim imenom Boter, in njegova žena Botrca sta bila vestna ter marljiva obveščevalca in kurirja. Ni bilo tedna, da pri Fajdigu niso imeli pod streho partizanov. Boter in Botrca sta hodila strogo zaupno na zvezo celo v Železnike k Marti Pegam. Prek Marte in Fajdigovih v Vrbi smo vzdrževali zvezo med našim okrajnim komitejem in oblastnim komitejem v Selški dolini. Prav tako sta funkcionarja oblastnega komiteja Anton Petemelj - Igor in Franc Perovšek prihajala k Fajdigu v Vrbo, kjer sta se sestajala z domačimi aktivisti. Gazvodova Iva je bila zelo vneta skojevka. Vodila je dobro, iznajdljivo in hrabro skupino mladincev in mladink, ki so zbirali podatke, hrano, material in vse, kar potrebuje vojska. Ropretov Janko je bil ze>o dober organizator OF, pošiljali pa smo ga tudi po drugih vaseh. Bil je član odbora Lesce - Žirovnica. Vsa Ribčeva dekleta so bila organizirana. V njihovi hiši so često spali partizani, v hiši so bili mladinski sestanki, iz njihove hiše ni odšel nihče lačen. Kot sekretar okrajnega komiteja sem bil med vojno tudi v Prešernovi rojstni hiši . . .« BELOGARDISTIČMA MORILSKA PAST Aprila 1944. leta je bil Ciro v Lescah pri Jureu Janku v , tovarni pletenin. Tam jc d j- \ bil pošto, da se mora zvečer javiti na sestanek pri cerkvici sv. Marka. Čiro ni vedel, kdo ga Miče tja, niti kakšen sestanek naj bi bil tam. Poročila so bila vedno kratka, jedrnata. Partizani pa nikoli niso preveč spraševali Z mrakom je prispel na določeno mesto blizu Studenšc, kjer so se aktivisti večkrat sestajali. Tam je srečal še nekaj tovarišev, ki so bili tudi vabljeni k cerkvici. »Za vraga, kaj pa to pomeni!« je vzkliknil sekretar čiro, »tja nas vabdjo, pa nihče ne ve, kdo nas vabi in zakaj?« In aktivisti so sklenili, da še malo počakajo in vidijo kaj bo. Istega popoldne je po Vrbi tajno od hiše do hiše krožilo ustno vabilo: vsi aktivisti naj pridejo zvečer na zelo pomemben sestanek k cerkvici sv. Marka. Pri Fajdigu, kjer je bila obveščevalna točka, sta se oče in mati že pripravljala na odhod k cerkvici. Pravkar sta zapirala vrata, ko je pri cerkvici zapel mitraljez? Rafali so odmevali v noč, aktivisti so skočili nazaj v hiše, na Studenšcah pa je čiro vzkliknil: »Ali je to tisto vabilo na važen sestanek? Saj se vendar nismo nikdar sestajali pri cerkvici!« In kaj je bilo? Belogardisti iz Lesc so skovali zločinski načrt, da pri cerkvici pobijejo vse Vrbenjske aktiviste in ilegalce. Načrt se ni posrečil, ker je obveščevalec kokrškega odreda prvi prišel na sestanek, pri cerkvici pa je naletel na belogardisti-čno zasedo in rafali so mu prekinili mlado življenje. Če boste kdaj potovali v Vrbo, si oglejte na zidu cerkvice sv. Marka spominsko obeležje z naslednjim besedilom: FRANC TALER - »MIRO«, 24. I. 1921, padel 28. IV. 1944. leta. Obveščevalec Taler je bil doma iz Bohinjske Bistrice in je tam pokopan. V NOB so padli štirje bratje Taler iz Bohinjske Bistrice. Toda Franc Taler je v Vrbi s svojo smrtjo, pravzaprav zato, ker je prvi prišel na sestanek, rešil zanetfjive (smrti vse druge aktiviste in ilegalce. To pa je bil namen belogardistov iz Lesc. Že mod vojno so varnostni organi skušali razkriti, odkod je prišlo obvestilo za sestanek. Posredi je namreč dvojni ajsnt. Bi! je aktivist OF, cben:m pa agent bele garde. Zadeva r.2 danes raziskuje. | Zanesljivo re ve .°?.mo to, da j je pfcv-*"'^ cbvvslilo ; prišlo Z^.ivx^u,e, l 1 ■> • W--.........M*m~S DESET VRBENJSKIH TALCEV 15. novembra 1944. leta so vas nepričakovano obkolili belogardisti in razposlali ljudem naslednji poziv: Vsi vaščani, ne glede na starost, se morajo v petih minutah javiti pri cerkvici sv. Marka. Zagrozili so, da bodo vsakogar, ki ga bodo kasneje našli v vasi, ubili. To je bilo točno opoldne. Vas je bila obkoljena. Pred puškinimi cevmi so vaščani hiteli proti cerkvici, tam pa jim je komandant belogardistov Mar-kež, doma z Jesenic, prebral naslednji razglas: »Če se do jutri zvečer ne vrne ženska, ki so jo odpeljali partizani, bomo ustrelili deset talcev iz vasi, vas pa požgali«. Potem je Markež prebral spisek desetih talcev. To so bili: Fajdigova mama, Poga-čarjev Tine in Tončka, Prešernov Zdravko, Frelihova (stanovala je pri Flisu), Raj-hov Lovrenc, Boštjan, Ropretov Franc, šrajev Peter, za desetega pa nisem zvedel imena. Pod stražo so talce najprej odpeljali domov, da so se oblekli, nato pa so jih peš vodili k belogardistom na Brezje. Tam so ženske prepričevali, kakšni zločinci so partizani, fante pa snubili k beli gardi. Partizani ženske niso vrnili, belogardisti pa so pod pritiskom Nemcev spustili talce. (Vrbnjani so se pritožili Nemcem na Bledu, da so jih belogardisti po nedolžnem zaprli). ZVITA RIBČEVA DEKLETA V Ribčevi hiši so med vojno živeli oče, mati in osem deklet v starosti od 7 do 22 let. Kakšna so bila Ribčeva dekleta, pove naslednji primer. Nekega popoldneva so vdrli v vas belogardisti in pred Ribčevo h:šo ujeli aktivista Franca Mulej a - Lipo. Poveljnik belogardistov je nadaljeval s preiskavo vasi, pred Ribčevo hišo pa pustil dva vojaka z mitraljezom, da sta stražila ujetnika. Vojak in ujetnik so bili pod oknom Ribčeve hiše, ki je gledalo proti cerkvici. Lipa je stražarjema ponudili cigarete. Vsi trije so kadili partizanske cigarete. Nato se je Lipa obrnil k oknu in zaprosil dekleta v kuhinji, naj mu dajo kozarec vode. Julka je natočila vodo, ponudila pa mu jo je skozi okno, ki je gledalo k Prešernovi rojstni hiši. Tako je Lipa za trenutek zginil za vogal hiše, tam prijel kozarec vode in zbežal okrog hiše. Stražarja sta stekla za njim, toda Lipa je biil že za vogalom med drevesi. Zasledovati si ga menda nista upala, zato sta na vso moč kričala na pomoč belogardiste v vasi. Začel se je lov. Skupina belčkov ga je zasledovala, druga pa je pohitela v zvonik, odkoder je lep razgled. Toda o Lipi ni bilo sledu. Zvečer je prispela pošta, da je Lipa srečno prišel v Drago. Zanimivo je, kako so partizani rešili Fajdiga iz zapora. Avgusta 1944. leta so belogardisti v kamri Fajdigo-ve hiše odkrili pod podom bunker. Takrat je bila Fajdigova mama že dva meseca v zaporu. V Lescah so Faj-digo tako mučili, da je bil 16 ur v nezavesti. Tako so ga stepli, da so ga kasneje morali na kolesu peljati v Begunje, ker sam ni mogel hoditi. Ko je Ivan Gašperin - Mitja, sekretar okrožnega komiteja, zvedel, da imajo Nemci v rokah dva zvesta partizanska obveščevalca in aktivista, je poslal blejskemu županu Paaru pismeno grožnjo: »Reši jih, kakor veš in znaš,« Paar se je ustrašil in ker je poznal Fajdigove, je pri gestapu jamčil zanje. J. Vidic Zapoge — zlata poroka Karla in Marije Oblak Marija: »Rekli so mi železna žena«... Zlatoporočenca Marijo in Karla Oblaka smo poiskali v Zapogah. 82-letna Marija Oblak nam je prišla odpret m nekaj minut kasneje smo že sedeli v topli hiši. Pridružil se nam je še njen mož Karel. Karel Oblak se je rodil 24. novembra 1887 v Zapogah. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so ga poslali na fronto v Galicijo, kjer pa je že prvi đan svojega vojskovanja padel v rusko ujetništvo. V ujetništvu je bil vse' do konca vojne. Vrnil se je v domači kraj in naslednje leto, 12. februarja 1919 sta se 2 Marijo »vzela«. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok — 3 dekleta in dva fanta. 82-letni Karel se spominja, da je kmalu po prvi svetovni vojni bil za lovskega čuvaja v smledniškem gradu. »Takrat je bil gospodar tega gradu še baron Lazarini, ki pa je bil zelo dober človek. Večkrat je gospoda prirejala velike love na divjad in mi čuvaji smo jih morali goniti divjad pred puške.« Ko smo se takole pogovarjali in brskali po njunih spominih, nas je njuna hčer- ka postregla s kavo in domačim žganjem. »Mama, povejte, kako sta z očetom v Kranj na »plac« žito vozila!« je dejala svoji mami — 82-letni Mariji Oblak. »Saj res,« se je tudi Mariji razvezalo. »Vse do najinega 70. leta sva z možem vozila v Kranj na trg žito in jajca, v Kamnik pa svinjske kože. Meni so ljudje rekli železna žena, ko sem vsako zimo prihajala najmanj dvakrat na teden v Kranj ali Kamnik.« Nazadnje smo pogovor navezali še na današnje dni. Karel nam je zaupal, da kljub 82. letom še vedno dela doma na kmetiji, zelo rad pa bere tudi naš Glas. Povedal nam je, da najprej prebere nesreče in zapise o raznih obletnicah in porokah. Sploh pa sta oba, tako Marija kot Karel, za svojih 82 let še pravi korenini. Povedala sta nam, da so bili tudi njuni prave »grče«. Karel pa je še dodal: »Pri hiši nas je bilo 19 otrok, enkrat smo imeli trojčke, dvakrat pa dvojčke. Od vseh sva danes živa samo še dva.« Vili G. la*'ija in Karel Oblak iz Zapog Antonija in Valentin Križaj iz Naklega 1 Zlata poroka Antonije in Valentina Križaja p »Pravo življenje sva zaživela po vojni« Številnim zlatoporočencem sta se te dni pridružila tudi Antonija in Valentin Križaj j iz Naklega. Valentin se je rodil 13. februarja 1887, žena Antonija pa 19. maja 1891. leta. že v zgodnji mladosti se je moral Valentin spoprijeti s trdim delom in si je kot delavec in dninar služil kruh. Kmalu se je zaposlil pri železnici kot progovni delavec, kjer je delal vse do zadnje vojne. Povedal je, da so ga med zadnjo svetovno vojno Nemci prisilili, da je delal pri železnici, čeprav je imel že dovolj let za upokojitev. Prva žena mu je po smrti zapustila tri otroke, medtem ko se je z Antonijo poročil 13. januarja 1919 na Dobravi. Rodilo se jima je 8 otrok, ki sta jih preživljala le s svojo pridnostjo. Že takoj na začetku II. svetovne vojne je Valentin sodeloval z NOV in tudi trije njegovi sinovi so odšli v partizane. Medtem ko^ sta sinova Jože in Milan srečno prišla iz partizanov, pa je Ivan padel kot borec Prešernove brigade. »Lahko rečem, da sva z ženo zaživela pravo življenje šele po osvoboditvi. Danes ži- viva skupaj s hčerko, medtem ko imajo ostali otroci že vsi svoje družine. Ko danes opazujeva svojih 15 vnukov, nama ni žal življenjskih tegob, ki sva jih morala pre- stati,« je zaključil svoje pripovedovanje Valentin Križaj. Njegova žena pa nas je ob slovesu povabila, da naj se v soboto le oglasimo na njuni zlati poroki. V. Guček Novi plesni tečaji V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Začetniški plesni tečaj ob torkih in četrtkih za-^ četek 20. februarja ob 18.30 Nadaljevalni plesni tečaj ob sredah in petkih začetek 19. februarja ob 18.30 TOVARNA CIPK VEZENIN (N ROKAVIC BLED razglaša prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoji: Ekonomska srednja šola in nekaj prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav jc 10 dni od dneva objave razglasa. Podjetje za izvoz in uvoz in notranji promet lesa in lesnih izdelkov Sarajevo, Maršala Tita 15 — Tuzemni sektor prosto delovno mesto prodajalne pohištva V KRANJU SIFAD razpisuje poslovodje Nastop službe takoj ali po dogovoru. Potrebna je visokostrokovna kvalifikacija trgovske stroke z najmanj 3-letno prakso. Dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo ponudbe do 28. februarja 1§69, na uprav« podjetja v Sarajevo — tuzemnernu sektorju. Prizor iz Cankarjevih Hlapcev: Jože Kovačič v vlogi Jermana ln Biba Uršič v vlogi Lojzke Še več takšnih predstav Prejšnji petek je dramska družina Prešernovega gledališča Uprizorila Cankarjevo dramo v petili dejanjih Hlapci. Premiera je bila posvečena 50. obletnici Cankarjeve in 120. obletnici Prešernove smrti. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel kolektiv tovarne Sava iz Kranja. Vsekakor je to spodbudna novost, ki jo bi bilo treba v bodoče posnemati zlasti pri umaterskih gledališčih. Na predstavi je kranjska občinska skupščina podelila Prešernove plakete štirim zaslužnim can-karjevcem: prof. Ivanu Kolarju, Janezu Fugini, inž. Borisu Valenčiču in inž. Francetu Bratkoviču. Cankarjevo dramo Hlapci so v Kranju prvič uprizorili 10. decembra 1926 in je to delo bilo že šestič predstavljeno kranjskemu občinstvu. Tokratno uprizoritev drame sta režirala Mile Korun in Staš Potočnik. V glavnih vlogah so nastopili: Jerman je bil Jože ! Kovačič, Komar — Mirko Cegnar, Hvastja — Marjan Lombar, župnik — Vlado Uršič, Lojzka — Biba Uršičeva. Sami izkušeni igralci, ki so na primerni višini predstavili Cankarjevo besedo. Le moč Cankarjevih besed je bila semtertja preslaba. V ostalih vlogah so nastopali še Miča Udirjeva, Mila Valen-čičeva, Ančka Lombarjeva, Tine Oman, Marjan Murko, Jože Javornik, Tone Markun, Jože Vunšek, Tilka Intihar, Irena KoUmao, Cveto Sever, Jože Trobec, Tilka Brodar in Marjan Prinčič. Za sceno je poskrbel Saša Kump. Preprosto, toda domiselno učinkovito je bil predstavljen značilni del starega Kranja. Kostumi so bili delo Marije Kobijeve. Igralski kolektiv se je v vseh pogledih potrudil in je samo želeti, da^bi bilo še več takšnih predstav. Je U. 9 Dramska sekcija KUD Davorin Jenko Cerklje bo v nedeljo, 16. februarja, uprizorila prvo letošnje dramsko delo komedijo v treh dejanjih Branka Nušiča, NAVADNI ČLOVEK. Prva predstava bo ob 16., druga pa ob 19. uri. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V M e s t n i hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni h i S i pa razstava akad. slikarja Vinka Tuška. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 ie v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa literarno-zgodovinska razstava Prešeren v svetovnem slovstvu. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Slikarja Kostja Gatnik in Lojze Logar ter direktor muzeja Andrej Pavlovec o nenavadni razstavi na loškem gradu Umetnost ali banalno igračkanje z gledalci? Vzdolž zidu v galeriji se je vil orjaški polietilenski, z zrakom napolnjeni črv. Z leve stene sta v dvorano štrlela dva živobarna plastična stebra, oprta na kričeče rdečo trebušasto zračno blazino. Nekakšni prozorni valji so viseli izpod stropa. Ogromno polivinilasto vrečo, polno balonov, je nekdo čez čas razvezal in dobršen del njene vsebine razdelil med prisotne. Šop cevk z mehurji na koncih so spretne roke zavozlale v nemogočo zmešnjavo prosojnih žil. Občinstvo je stopicalo vmes, se mršilo, se dolgočasilo, se zabavalo, ali pa preprosto stalo in zijalo, trudeč se razvozlati smisel vsega tega. Nekateri so napihovali balončke. Hrum človeških glasov in protestna glasba Matjaža Domicla sta, pomešana med seboj, še poglabljala nenavadnost večera. »Kaj ste hoteli dos2Či s to razstavo?« sem povprašal slikarja Kostjo Gatnika, enega od obeh avtorjev čudnih umotvorov. »Vprašanje je zastavljeno nekoliko široko. Predvsem — in kot prvo — moram povedati, da najin poskus ni ni-kaka revolucionarna novost, saj pomeni le odziv na svetovno dogajanje v likovni umetnosti, na najnovejše tendence, ki so prvič vznik-nile pred dvema letoma. Slovenci smo že po tradiciji korak za časom in to velja tudi za slikarstvo. Naši impresionisti na primer — z Groharjem na čelu — so doma zelo cenjeni, v tujini pa jih po krivem obravnavajo s pridržkom misleč, da je njihovo delo samo posnemanje že poprej odkritega sloga, če bi Grohar, katerega stilna originalnost ni sporna, živel nekoliko prej, bi tudi v svetovnem merilu veljal za enega največjih slikarjev. Prav zato skušamo danes kar se le da slediti sodobnim dogajanjem.« Gatnikov vrstnik Lojze Logar pa meni, da se mora likovna umetnost priilagajati času, se pravi dosežkom, ki jih le-ta prinaša. »Pojav novih in novih materialov v industriji mora najti svoj odsev tudi v umetnosti. Hkrati s spremembo snovi pa je nujna tudi sprememba obravnavanih problemov. Sodobni dosežki preoblikujejo način človekovega življenja, novi materiali pa silijo umetnika, da se loteva drugih, času in razmeram sorodnih motivov.« Na vprašanje, ali njuno razstavo sploh lahko imenujemo razstavo v tistem klasičnem smislu in ali je dosegla svoj namen, sta slikarja odgovorila naslednje: »Upoštevajoč dejstvo, da je to prvi najin poskus, si nisva delala utvar. Lahko bi se zgodilo karkoli. Ena od variant, s katero smo — hkrati z organizatorji — računali, je bila tudi možnost, da bi nezadovoljni obiskovalci prikazane izdelke uničili. Ampak, kot ste videli, nič takšnega se ni zgodilo. Nedvomno sva uspela približati se množici. S tem, da so se ljudje zabavali, s tem, da so napihovali balončke, je namen dosežen. Pri dojemanju celovitega vtisa, pri doživljanju razstave, umetnostni kritik na primer ni imel nikake prednosti pred laikom, kajti izbrana snov in podajanje sta tudi za strokovnjaka precejšnja neznanka.« In še o razstavi sami: »Ta stvar ni kot druge podobne likovne prireditve. Za razliko od običajnih slikarskih razstav je najina enkratna, celovita in popolna samo ob otvoritvi. Pri razvrščanju izdelkov sva, poleg prilagajanja prostoru, že vnaprej upoštevala tudi glasbo in ljudi. Slednji so bili prava tako sestavni del dogodka kot izdelki, ki ste jih videli. Brez njih in brez primerne tonske spremljave stvar ne bi mogla biti popolna. Vsakdo, ki je stopil v galerijo, je postal tudi sam eden od elementov prireditve, ne samo pasivni opazovalec. Otvoritev pomeni torej hkrati začetek in konec razstave.« Največ pri vsem tem je nedvomno tvegal direktor galerije in muzeja Andrej Pavlovec. Svojo odločitev pojasnjuje takole: »Z zadnjo razstavo, na ka- teri obiskovalec ni videl nobene slike in nobene plastike — takšne slike ali plastike, kot smo jih bili vajeni doslej — ampak le izdelke iz polivinila, polietilena, stiro-pora ter drugih podobnih materialov, smo hoteli pokazati, kakšna so sodobna likovna dogajanja v svetu, pa tudi že pri nas. Pred otvoritvijo sem se dobro zavedal, da bo dogodek sprožil negodovanje ter vrsto vprašanj in pripomb. Vendar pa mislim, da bi bilo treba na razstavo in razstavljene predmete gledati samo tako, kot gledamo na običajne stvari okrog nas, ne da bi v njih iskali kakršen koli vsebinski pomen — morda le z iskrico humorja.« I. Guzelj Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj SPREJME 110 vzgojiteljev za vzgojno delo v letovišču Novigrad in Stenjak Prednost imajo prosvetni delavci in študentje filozofske fakultete pred absolventi srednjih šol. Zaposlitev je tri-tedenska. Pismene prijave sprejema Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj, občina Predavanje o kulturi v Poljanah Včeraj zvečer (petek, 14. februarja, ob 18. uri) je bilo v dvoran i kulturno-umetni-škega društva Poljane predavanje o kulturi. Pogovor, ki sta ga organizirala aktiv ZK Poljane in organizacija zveze komunistov Poljanska do-dina, so vodili znani književnik in dramatik Boris Fakin (Igor Torkar), akademski slikar — domačin Ive šubic ter direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. Prvi je obravnaval književnost in dramatiko ter sodobne tokove v njej, drugi slikarstvo, Pavlovec pa kulturno politiko v občini. Predavatelji so se dotaknili tudi mnogih aktualnih vprašanj, ki se po* javljajo v zvezi z najnovejšimi gibanji na teh področjih. »Pod Golico« v Vetesovem Dramska sekcija KUD »Borec« Velesovo je znana po svoji dejavnosti daleč naokoli, saj vsako leto gostuje z dramskimi deli po okoliških dvoranah jn jo občani zato dobro poznajo. Tudi letos so marljivi igralci naštudirali ljudsko igro v" 7 dejanjih Toneta Kušarja »Pod Golico«, katero so dvakrat igrali doma, šestkrat pa v veliko zadovoljstvo publike gostovali. Zaradi izrednega zanimanja za igro pa jo bodo na pustno nedeljo popoldne doma še enkrat ponovili. V soboto* 22. t. m, pa nameravajo gostovati še v Cerkljah, kjer b° zadnja predstava te igre. Nameravali so še gostovati, vendar gresta dva igralca k vojakom. Pred kratkim so tudi odprli in na novo uredili društven0 knjižnico v pevski sobi, katera jc odprta vsako nedeljo od 9.-10. ure. — ič *mm> Te dni po svetu Ljudje Moskovske uganke LONDON, 11. februarja — Na obisku v Veliki Britaniji se mudi izraelska vojaška delegacija, ki se z britansko vlado pogaja o nakupu orožja. Izrael namerava kupiti v Veliki Britaniji tanke in protiletalsko orožje. BONN, 11. februarja — Zahodnonemški politični krogi so precej nezadovoljni, ker pri zahodnih zaveznikih niso dobili preveč podpore v obsodbi NDR, da poslanci Bundestaga ne smejo potovati v Zahodni Berlin. BOMBAY, 11. februarja — Med tridnevnimi nemiri na bornbajskih ulicah je izgubilo življenje 37 ljudi, več kot 450 pa je bilo ranjenih. Neredi so se začeli, ko so pripadniki desničarske organizacije skušali preprečiti podpredsedniku indijske vlade Desaju prihod v Bombay. BEOGRAD, 12. februarja — V zvezi z najnovejšo proti-j jugoslovansko gonjo v Bolgariji je zvezni izvršni svet poslal noto bolgarski vladi. ZIS v protestni noti meni, da takšna dejavnost ogroža \ odnose obeh držav, vendar bolgarska stran za protest ni pokazala razumevanja. BOLOGNA, 12. februarja — Na kongresu italijanske KP je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj, ki je poudaril tesne stike med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti. Njegov nastop so delegati pozdravili s prisrčnim ploskanjem. BRIONI, 12. februarja — . V okviru priprav na IX. kon- j greš ZKJ je predsednik Tito sprejel delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije. Člani delegacije so predsednika Tita seznanili z dosedanjo dejavnostjo in prihodnimi nalogami sindikatov v uresničevanju gospodarske in družbene reforme. VVASHINGTON, 12. februarja — Richard Nixon je v Poslanici predsedniku Titu Izrazil željo, da bi se osebno sestal z njim. PARIZ, 13. februarja — Na četrti seji mirovnih pogovorov o Vietnamu je šef sai-gonske delegacije predlagal, da bi vzpostavili mednarodno kontrolo ob demilitarizirani coni med obema Vietnamo-rna. GENT, 13. februarja — Belgijski policist Jean Borr-mans, ki so mu prvemu na svetu presadili grlo, je spet spregovoril. Zdravniki so sporočili, da se je pacientu »povrnil glas in da že diha skozi novo grlo«. Starorimski avguri, vedeži, so napovedovali usodo in prihodnost iz ptičjega leta in drugih naravnih znamenj, tuji dopisniki v Moskvi skušajo dognati ne samo prihodnost, ampak celo to, kaj se trenutno dogaja ali se je pred kratkim zgodilo, iz takih »malenkosti«, kakor: ali je kak član predsedstva CK KP SZ podpisan pod uradnim sporočilom aH ne, kakšen je vrstni red pomembnih oseb na kakem uradnem sprejemu ali slovesnosti, na koga namiguje s svojo kritiko najnovejši članek v »Pravdi«, zakaj i;i bilo o premiera Kosiginu ne duha ne sluha od 20. decembra lani do nedavnega in podobno. Takšno »vedeževanje« je seveda pogostokrat jalov posel, prav tako jalov kakor slovesne neumnosti starorimskih avgurov. Včasih pa so taka rahla znamenja, ki jih nevešče oko in uho ne dojame, vendarle znanilci kakih pomembnih sprememb ali obratov v sovjetskem vodstvu. Tudi številni sovjetski bralci in ne samo tuji dopisniki so sc navadili brati med vrsticami. Zdaj je spet nastalo tako obdobje v Moskvi, ker je znamenj le nekoliko preveč, da bi jih ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s politiko, prezrli. Skoraj vsi politični opazovalci se strinjajo, da je okupacija češkoslovaške in dogodki po njej povzročila v sovjetskem vodstvu hude pritiske in da je zato predsedstvo CK oslabljeno v korst centralnega komiteja in pokrajinskih partijskih voditeljev in seveda tudi armade, ki zahteva čedalje večjo besedo pri odločanju. Precej snovi za razmišljanje nudi članek v najnovejši številki dvomesečne revije »Partijnaja žizn« (Partijsko življenje) z naslovom »Kolektivnost pri delu«. Marsikdo vidi v tem članku izraženo nezadovoljstvo članov CK nad odločitvami in načinom dela ll-članskcga sovjetskega po-litbiroja. članek opozarja na to, da mora imeti CK vsa pooblastila. Ne samo pravice, da svetuje in prepričuje, ampak da v resnici dirigira orkestru. Po mnenju revije je premalo partijskih sestankov. (Sklep o napadu na ČSSR je bil sprejet na »razširjeni« seji politbiroja 17.—18. avgusta in sestanek CK je bil šele novembra.) Pravi centralizem, meni revija, nima nič skupnega z njegovim povzdigova- njem do absolutnega kakor na Kitajskem. Pomembna je tudi »osebna odgovornost« partijskih voditeljev, ki bi morali biti med drugim v osebnih stikih z množicami in redno obiskovati delovne kolektive. (Hrušcov je zadnji to delal.) Hkrati pa revija opozarja voditelje, da je najvišja oblast v partiji partijski kongres. (Po statutu sovjetske partije bi moral biti 24. kongres najkasneje do marca 1970. Doslej ni bilo nobenega namiga, kdaj bi utegnil biti sklican.) Poleg takih »ptičjih letov«, kakor je članek v partijski reviji, su še druga nenavadna dejstva. Poleg Kosigina ni bil v zadajh dveh mesecih niti enkrat omenjsu član politbiroja in sekretar CK Ki-rilcnko, sekretar CK za kmetijstvo Kii'akev ni bil menda že tri mesece na nobenem partijskem sestanku. In prav nazadnje: uvadno sporočilo ob obisku'delegacije narodne fronte ČSSR v Moskvi ne omenja, da je generalni sekretar Brežnjev sprejel delegacijo. Ker ni več avgurcv, bomo morali pač počakati, da bi videli, ksj pomenijo ta »naravna znamenja«. Odnosi med člani koalicije v bonski vladi — krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati — so se v zadnjih dneh spet »skisali« ob vprašanju: ali podpisati sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja ali ne. Zunanji minister Willy Brandt, ki je socialni demokrat, je previdno, a vendarle dovolj jasno izjavil, da bi morala Zvezna republika ta sporazum podpisati. Komaj je to zinil, sta se oglasila veleposlanika Grele in Schnippenki/tttr — torej dva Brana tova uslužbenca — ki sta v bistvu dejala, da ZR Nemčija ne bi smela podpisati tega sporazuma v sedanji obliki. Brandtov pr.d-stavnik jima je nato vljudno, a vendarle razločno povedal, naj odslej držita jezik za zobmi. V taboru kr2čans!uh demokratov je izbruhni'.o ogorčenje, kakor da zunanji minister ne bi smel dajati navodila svojim podrejenim. Neki poslanec je označil prepoved dajanja izjav »natikanje nagobčnikov« veleposlanikoma. In celo kancler Kiesinger je vzel v zaščito oba veleposlanika, ko je v televizijskem intervjuju dejal, da se bo odločil o podpisu sporazuma, ko bo razčistil nekatera vprašanja s predsednikom Ni.vo-nom. (Ta bo v kratkem prišel na obisk.) Petnafst »zlatih značkarjev« V Kamniku so letošnji slovenski kulturni praznik proslavili kot že dolgo ne. Na predvečer so gimnazijci uspešno predstavili skupinsko dramatizacijo Prešerno vega Krsta pri Savici, na obletnico smrti velikega pesnika pa so letos prvič podelili značke in priznanja osnovnošolcem, ki so se najbolj izkazali v branju knjig in poznavanju literature. V soboto, 8. februarja, so se mladi ljubitelji knjig zbrali na slovesnosti. Najprej je prof. slovenščine Marija Grzinčič pripovedovala, kako se je sploh rodila zamisel o bralnih značkah v Kamniku, o delu, ki ga ni bilo malo, da so izbrali najboljše tekmovalce. Prof. Grzinčičeva je bila pobudnik za tekmovanje. Ona je na šolah Frana Albrehta, v Mostah, Stranjah in na Zavodu za usposabljanje invaJidne mladine našla zastopnike, sama je bila zastopnik osnovne šole Toma Brejca in vsi ti so tvorili osrednji odbor tekmovanja. Pokrovitelj tekmovanja je občinska skupščina, ki je tekmovanje tudi finančno podprla, del sredstev pa je prispevala Temeljna izobraževalna skupnost. V tekmovanje se jih je od 3000 učencev od 3. do 8. razreda, vklju- čilo le 331. Številka res ni velika, toda to je šele začetek in bo prihodnje leto najbrž odziv že večji. Od tekmujočih je bilo petnajst učencev, ki so si prislužili Prešernove značke, 50 jih je bilo s srebrnimi, 115 pa si je priborilo bronaste. Poleg značk so 41 učencem podelili priznanje za branje in poznavanje literature, 110 pa jih je dobilo pohvale. Bralci v osnovni šoli Moste so bili najbolj uspešni, saj so si pridobili kar pet zlatih, v šoli Frana Albrehta in Toma Brejca so dobili po štiri, po eno pa so si pridobili v šoli Stranje in v Zavodu za ucpo-sabljanje invalidne mladine. Najuspešnejša pa so bila vsekakor dekleta, saj je dobil zlato odličje lc en predstavnik fantov. Zlate značke je naibolišim tekmovalcem pripel predsednik občinske skupščine tov. Vinko Gobec in jim zaželel še več uspeha in požrtvovalnosti v prihodnjem letu. Društvo prijateljev mladine je pripravilo kratek kulturni program, na katerem sta sodelovala tudi slovenska pisatelja Ela Peroci in Venceslav Winkler, ki sta prebra'a odlomke iz svojih knjig. T. Smolnikar TRGOVSKO PODJETJE »ZARJA« JESENICE razpisuge po sklepu Delavskega sveta javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev — rabljeno pisarniško pohištvo, — vikend hišico tip Jelovica, ki se nahaja v Umagu in Jo Je potrebno preseliti. Licitacija bo dne 24. 2.1969 ob 9. uri v bivših prostorih uprave, Skladiščna ulica št. 5. Pismene ponudbe v zaprti ovojnici za vikend hišico sprejema licitacijska komisija do dneva licitacije. II 1 ŽITOPROMET :: s i:\ta SKLADIŠČE KRANJ TAVČARJEVA 31 Tel.: 22-053 (bivši Exoterm) Odprli smo veliko skladišče v Kranju. Na zalogi imamo vse vrste moke, testenine BAČ-VANKA SENTA, vse vrste živinske moke, koruzo in ostale, žitarice. Prevoz izvršujemo z lastnimi prevoznimi sredstvi. CENE SO UGODNE • »■•■»■■■n*«««*«« um »■■•ntiieimiiitll«lllillflBPilllliiirrniilli* ■■■«■■■■■■■ • aaadHusaHMBUHHBU »Nabasali avtu :: :: ■■■■ —■■ GLAS * 10. STRAN glas * 15. STRAN g 32. Z whiskyjem Je napolnil kozarec do roba in z užitkom pil. Komaj pa je izpraznil čašo, se je spet oglasil telefon. Zdaj je bil pri aparatu Mac Grath. Lisgard ga je takoj spoznal po glasu in mu sporočil, kar mu je bil naročil Chark. »Battersea-park?« je ponovil Mac Grath. »Ob devetih. Prav, Lisgard, ne bo mu treba čakati name. Ali ste mu povedali, koliko potrebujem?« »Da, prav nič ni barantal.« Mac Grath se je posmehljivo zarezal. »Mislim, da ne! Saj sem denar pošteno zaslužil. Torej, Lisgard, moja odločitev je trdna. Storili ste zame, kar ste mogli, in tega ne bom pozabil. Pozdravljeni!« Mac Grath je obesil slušalko nazaj, odprl vrata javne telefonske govorilnice, si prižgal cigareto in se oddahnil. »Kar dobro se je izteklo,« je pomislil, »brez vseh težav in naglo.« Dobil bo štiristo funtov, kar bo dovolj, da bo lahko prišel v Južno Afriko, tam bo pa že našel dovolj virov za denar, ki jih bo lahko načel po mili volji. Dobre volje se je napotil v klub, kjer se je nedavno včla- nil, udobno prebil v čitalnici ob Čaši piva ln branju časopisov dobro urico in ko Je ura kazala pol osmih, je šel večerjat. Pol ure nato je po dobri večerji in izdatno podprt z dvojnim whiskyjem veselo stopil v vežo in pri vratarju naročil taksi, na katerega mu ni bilo treba dolgo čakati. Kakih 100 m pred Bat-tersea-parkom je izstopil in brez vsake naglice lagodno stopal po eni glavnih poti v Battersea-park. Deževalo je ln bril je oster veter. Zato si je visoko zavihal ovratnik plašča. Do devetih je manjkalo še cele četrt ure. Hitro je našel dogovorjeni kraj sestanka, samotno klop z grmom in iz žice spleteno košaro za papir. Zadovoljno je ugotovil, da je grm nizek in ne bo nudil nikomur prilike, da bi skrivaj prisluškoval pogovoru med njim in šefom. Ko si je dobro ogledal in zapomnil mesto sestanka, se Je mirno sprehajal po kratki poti do prve ulične svetilke, ki je medlo svetila v deževno neč, nato se je obrnil in se počasi vračal proti klopi, obenem pa pazljivo poslušal in pazil na vsak šum. Toda noč je bila tiha in le deževne kaplje so monoto- no udarjale po listju in motile .tišino. Prišel je spet do klopi in se vsedcl. Tako je sedel kakih pet minut, ko je nekje udarila ura devet. Prisluhnil je. Na koncu poti, pod svetilko, se je zganila senca. Ali je bil to Mortimer Chark? Čakal Je in radovedno gledal postavo, ki se je bližala. Ko je bil neznanec že dokaj blizu, je Mac Grath uvidel, da se je zmotil. Neznanec, ki se je bližal, ni bil Chark ampak policist v uniformi, ki je opravljal svojo službo v parku. Bdi je dobro zavit v svoj plašč in imel visoko zavihan ovratnik, da bi se branil neurju. Prvi trenutek je kazalo, da bo stražnik šel mamo, potem pa je le obotavljale se obstal in ga gledal. »Dober večer! Sir!« »Dober večer!« je odvrnil Mac Grath in vstal. Stražnik je s težkimi koraki stopil bliže. »Nekoliko premokro za posedanje v parku, Sir, toda vsak po svoje.« »Prav imate,« je odvrnil Mac Grath, v tem pa je že slišal, da se policist tiho smeje. »Halo, Mac Grath! Ostanite čisto mirni! Niti sto kora- kov od tu stoji namreč pravi policist in ne bi rad, da nama prekriža pot.« Mac Grath se je zdrznil. »Vi ste ... Chark! Za vraga, jeklene živce imate, to že moram reči. Niti v sanjah ne bi mislil, da ste to vi! Ste prinesli denar?« Mortimer Chark je segel z roko pod plašč. »Sove vedno redno plačujejo, kar so dolžne, Mac Grath,« je dejal prijazno in počasi privlekel roko izpod plašča, če bi bil storil to naglo in sunkoma, bi bil Mac Grath postal nezaupljiv In bi se bil morda še celo izognil sunku, ki ga je zadel s skoro malomarno mirnostjo. Mac Grath je začutil majhno, pekočo bolečino, presenečen je odprl usta, ki so bila takoj polna krvi, sesedel se je na tla in nepremično obležal. Trenutek je Mortimer Chark mirno gledal na ležečo postavo pri svojih nogah, nato je čisto v bližini zašli-šal hitre korake. Naglo se je okrenil. Videl ni nikogar, to-da koraki so bili že čisto blizu njega. Počasi je šel človeku, ki je se bližal, nasproti in njegova roka je pod plaščem krepkeje stisnila mrzlo jeklo. 16. Za visokimi . okni pis^ Baxendale, Prout in Ellery'e gorela luč, ko se je Pe'er peljal mimo grdega, siv#a poslopja. Peter je menil, °a je to dobro znamenje, oknu bloka je našel pro^1" za parkiranje, potem pa 'e šel spet nazaj do Keen ta. Njegov pogovor z R0,1" jem ni imel uspeha. Očlvtf** ga je bil Lisgard pravoča^0 opozoril. Toda že Janina J" poved sama mu je dovolj." sno dokazovala, da sta y pravnika povezana med seW« Lisgard se je hotel držati" strani in je zato potiskal ^ prej Rovveja. Spet sc spomnil na širokoplečega v" ta, ki ga je bil videl ob # v pisarni Rovveja in S? j derja. Kdo je bil ta SM Zakaj je odšel skrivno*1 obiskovalec Iz pravnikove'" be in nato vendarle skrit Y' sluškoval pogovoru. Prišel do vhoda hiše št. 30 in btf' ma mu je šinilo v glavo: s* se in opazuj. Brez obota*' nja je ubogal ta skoro J" gonski Čut, stopil v odprtih veznih vrat nasp ležečega poslopja in se gledal v raza/vetljena I pisarne. Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (24) Takoj za tretjim mostom v Kamni gorici je nekoč stala mesnica oz. klavnica, nasproti pa je bil večji prostor, navadno založen s hlodi; ti so pogostokrat služili ženam in otrokom, da so v sončnem vremenu posedali po njih. Malo naprej je JURJEVA hiša, enonadstropna, ki je mejila Malo in Veliko gaso. Tudi pri tej hiši so imeli svojo ješo. Če zavijemo po levi strani oz. po Mali gasi, pridemo do KOVAČEVE hiše, na katero je naslonjena kovačnica z vodnim mlinom; v tej hiši je bival in deloval kovaški mojster. Kovačnica bi bila danes lahko velika turistična zanimivost. Na desni strani Male gase so stali vigenjci, desno od njih pa hiša, kjer se je reklo POD SKALO, ker se je tik nad njo bohotila ogromna skalna gmota. Imeli so tudi svojo ješo. Nekaj korakov naprej pridemo do PI-CELNA, zraven njega pa se Je pri hiši reklo pri PRI-STAVČEVEM FRONCU. Ta Fronc je imel konjsko vprego; ko se je vračal domov, je navadno takole prepeval: »Pristavčeva Marjana je vsak dan pijana, Francon pa ni-kol, čedi čeda, čedo.« Navadno pa je bilo ravno obratno. V sosednji hiši pri TE-HANTU so imeli trgovino in gostilno pa seveda svojo ješo. Sosed je bil JAKON, ki je tudi imel svojo ješo. Nekoliko naprej se je reklo pri UKOVCU. Gospodar je bil ključavničarski mojster in je imel svojo delavnico na vodni pogon. Največ je izdeloval verige. Zraven se je reklo pri TUCU, nekoliko naprej pa pri JANEZOVI MINI; v tej hiši je bil kolarski mojster, imeli pa so tudi go stilno. Če od GABROVE hiše zavijemo po Mlaki (ozki poti) čez mali most, pridemo do TINKOVČEVE hiše, kjer so tudi imeli svojo ješo. Pri hiši naprej se pravi pri SRČKU, zraven pa se je držala KAKOVA hiša. če se preselimo spet v Veliko gaso, moramo začeti pri MUHOVCU, tam, kjer smo prej zavili v Malo gaso. Hiša je stala z enim vogalom sko raj na sredi ceste, zato je bila cesta na tem mestu preozka še za konjsko vprego. To hišo so zato po drugi svetovni vojni podrli, lastniku pa so naredili lepo hišo POD LIPO, tam, kjer je stal nekdaj kolpern. Tudi pri Mu-hovcu so bili lastniki ješe, hiša pa je tudi potem, ko je bila nova, obdržala staro ime. Pri PTKELCU so bili lastniki dveh ješ, gospodinja pa je pekla zelo dober kruh, ki so mu pravili pisanček; spečen je bil iz mešanice bele in Črne moke. Stavba naprej, kjer se je reklo pri ANTONU, je imela na glavno stavbo prislonjeno pritlično trgovino, zadaj za hišo pa je bila velika mizarska delavnica, v kateri so izdelovali cerkvene orgle. PINTARČNA in GOVČKO-VA hiša se tiščita druga druge; pri obeh so bili lastniki ješ. Nasproti je MESARJEVA hiša, v kateri so imeli mesnico. Zraven nje se je reklo pri PUHOVTU, kjer so imeli precej polj, gospodar pa je bil ključavničarski mojster; imel je delavnico na vasi, izdeloval pa je v glavnem hišno okovje. Nasproti se je reklo pri ANZA-RJU, zraven pa se drži PRAVHARJEVA hiša; oba gospodarja sta bila tudi lastnika ješe. Nasproti jima stoji ŠUŠTARJEVA hiša, kjer so bili tudi lastniki ješe. čez mali most nas pot pripelje do BOLTARJEVE hiše, v kateri je živola Pesjakova družina, ki sem jo omenjal v svojih spominih. Imeli so trgovino, bili pa so tudi lastniki hiše št. 3, ki sem jo omenil v začetku vasi in v kateri so strojih kože. Skoraj zraven nje se tišči ŠLIBRO-VA hiša, v kateri je živel ključavničarski mojster, ki je imel svojo delavnico, nasproti pa so bili vigenjci in ključavničarska delavnica. In spet moramo čez most, da pridemo do KAPUSOVE hiše, v kateri so živeli že opisani pl. Kapusovi; v hiši so zraven trgovine in gostilne imeli več kot sto let tudi pošto. Še preden je stekla gorenjska železnica, je nosil pošto h Kapusu okrajni kurir. Ko pa je stekla železnica, je bil glavni poštni urad v Podnar- tu. Takrat si je Kapus nabavil poštni voz, s katerim j2 dvakrat na dan vozil pošlo na relaciji Kamna gorica — Kropa - Podnart in nazaj, seveda prav tako skozi Kropo. Poštni voz je prevažal tudi ljudi. Voznik oz. poštar je svoj prihod in odhod oznanjal s trobento. Za hišno številko naprej se pravi pri BARBNEMU, kjer so bili tudi lastniki ješe. Številko več ima hiša, kjer se je reklo pri MARINČKU; v njej je bil zidarski mojster. V hiši, kjer se je reklo pri 2AJFARJU, je živel brat Antona Zupana, ki je tudi imel veliko mizarsko delavnico; skupaj sta izdelovala orgle. MATIJEVA hiša je imela trgovino in veliko skladišče, delavnico sodčkov za žeblje in veliko gospodarsko poslopje s štirimi konji; lastnik ja bil tudi prevoznik žebljev. Joža Vari st. (Prihodnjič naprej) r«r»!»«««««B»««»,«r'»ii»Mn«»»«»«an»»a»»»«»»nB»a»eTiss«:»»»«ll»»»«i!«riiiiirn«B«iiii»»r»:'i»»o«Br EaaaaaaaaaaBBBaBBaBBaaaaaaaBaaBaaaaBaaaBBaaaaaaBuaaBaBaaaaBaaBjaijaB*aaaaaaaikii bbmbbumbc "aaaaaaSJSIaaSaaaalaalLSaaaSSaaaa "■'•■•■"■■•■»»■■"■■■■»■""»"»""■•"■"^ ■■»aaBBBBBBBBBBBB*BaaBaBaaaacF aBMauBBMLkJ33BBaaaaaaaa*aBaaBaaaBBBaBiBaBaaaBaSSaaB*aSiBkii..'.^ Najbolj gledani filmi Najbolj gledani jugoslovanski filmi lanskega leta so bili Sirota Marija (106.830 gledalcev), Ko bom mrtev in bel (61.000 gledalcev) in Prebujanje podgan (57.000 gledalcev). Od tujih filmov je imel največ obiskovalcev ameriški film Bonny in Clyde, ki si ga je ogledalo 113.000 jugoslovanskih gledalcev. Sledi mu Most na reki Kwai (98.000 gledalcev- ter Mery Popins (82.000 gledalcev). Davčni vohuni za turiste švicarsko tožilstvo bo začelo preiskavo, ker se menda v Švici zadržujejo agenti britanskega in francoskega finančnega ministrstva, ki spremljajo britanske in francoske turiste ter opazujejo, če se drže novih deviznih predpisov. V teh dveh deželah so namreč uvedli predpise, po katerih lahko odnesejo turisti s seboj v tujino lc malo denarja. Najbolje oboroženi? Zvezni sekretariat za notranje zadeve v Beogradu je sporočil, da ima pri nas okoli 400.000 ljudi orožje. Menijo pa, da jih ima veliko tudi neprijavljeno orožje. Samo v šestin mesecih lanskega leta so pristojni organi odkrili pri občanih in jim zaplenili okoli tisoč revolverjev, karabink in drugega orožja. — Zakaj mi pa nisi povedala, da tvoj oče dela pri policiji? 1 2 3 4 5 6 7 3 J 10 11 12 13 14 IS 17 • 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 32 33 34 I 36 37 38 VODORAVNO: 1. srbohrvatski izraz za drevo, ki raste ob 1 obali Jadrana in daje olje, 7. Prešernov prijatelj, 12. glavno mesto Turčije, 13. močno lesketajoča se tkanina za moške suknjiče, 14. mestece v Španiji vzhodno od Seviile, 15. stara preprosta mera na roko, 16. japonski prvak-telovadec na olimpijskih igrah v Rimu, 17. čin, položaj, 18. ind. podjetje v Šentjurju pri Celju, 20. vrhunski telovadec, 21. splošen izraz za člana prosvetne skupine med NOB, 24. kratica za »številka«, 26. vrsta, 27, domače dalmatinsko ime, 30. ročaj, 32. ime nekdaj popularne baletke Mlakarjeve, 33. obrtnik živilske stroke, 34. časovni prislov, 36. skupina alplnlstov-plezalcev, 37. rumen poldragi kamen, 38. glavna moška oseba v Prešernovi pesnitvi »Krst pri Savici«. NAVPIČNO: 1, pripadnik prvotnih prebivalcev Nove Zelandije, 2. italijanska poročevalska agencija, 3. severnoameriški dihur, 4. slov. slikar, ustvarjalec portretov, oltarnih slik in pejsažev (Matevž, 1792—1855), 5. rimska boginja jeze, 6. kem. znak za natrij, 7. pristanišče v Libanonu, 8. avtomobilska oznaka Murske Sobote, 9. moško ime, 10. veletok v Sibiriji, 11. grški bog ljubezni, 13. gobavost, gobe, 15. probkovina, 18. rimsko preddverje, 19. kraj v Srbiji, vzhodno od Niša, 22. mehiški politik, 23. iraški general in politik, izvršil 1. 1958 državni udar, 24. eden izmed naših vrhunskih telovadcev, 25. italijanski filmski komik, 28. krajevno splošno ime za gorska naselja, 29. državna blagajna, 31. najboljši Prešernov prijatelj, 33. šahovski izid, 35. kem. znak za radij, 36. kratica za »narodna republika«. Miha Klinar: Mesta, cest^ razcestja omotna III. DEL 201 »V klavnico nas bodo gnali!« ^, »Ne bodo nas! Sklenili smo, da ostati^ •* To je glas praporščaka Vadeta. To je P Pokorščini višjemu poveljstvu. To je klic na upor ... i 4 »Upor? Ali so ob pamet?« jejj T Takih misli je Jakob in še marsikdo.^ lvan Bajberle ima glede tega bridke izkušnje in mu gredo katerimi se ogre- j vajo vojaki in si bodre uporniški pogum, ^ ^ Poraženi ali celo j zaradi upora že obsojeni uporniki se naVrci navdušujejo ?.a \ nova uporniška dejanja, zlasti še, če so Žev' LJ obsojena na jalov uspeh. , WJov. ! »V klavnico ne gremo več!« govore in " «nen proti Piavi. »V zaledju vre. V domačih krajih vre- 5 »Avstrijo jemlje hudič,« privleče nekoj-^ Pa skrbno zganjen Leraj odmetavala letak. Tudi drugi imajo take letake, ki antantna letala. Letak je v češčini, namenjen čehom v p'.^1 ^°Jski. Na njem je natisnjeno, da so vse antantne velesile« 0 provizorično češkoslovaško vlado v Parizu kot edino ltan^s.toPnico češkega in slovaškega naroda, češke legije v sestav , n «1 armad pa kot edino vojsko, ki se bori proti avstro-ogfS^ij v *ki vojski na zavezniških frontah in v katero se mora vP'n ^K Čeh in Slovak, tudi tisti, ki so zdaj na sovražni strani S«|k ^J^ave. »To velja tudi za vaju,« pravi neki vw -e ]ctak cenomai Toda Čeha molčita. .v* je sl »Ne bo vama treba preko. Naš rcgip M°Venska vojska. Vojska kranjskih upornikov.« Jr** $r> »O našem regimentu bo govorila il° pregovori vojak s študentovskimi oznakami. Toda med vojaki so tudi taki, ki & s1' na upor po- lašča bojazen. »Samo da se ne bo končalo kakor v Ju 8U '^Va!Radgoni?« »V Radgoni? Hm, tam so bili skol'° JUl^!01 m boJazlJivi Italijani! Tu pa smo Kranjci!« pravi ne*!Ll.^fo Sarr>ozavestjo. »Kranjci ali Bosanci. Vojska je voJJj&M s0 J? Jo višji. Višji jo potrebujejo. Jaz bi udaril samo po viSJ °Ji sovražniki.« »Ne samo tvoji. Tudi naši!« , Pogovor zmoti brnenje antantnih lcta' Letala preletijo mesto, ne da bi odvrgla uničujoč tovor. Tudi jutranji alarm je bil samo poizkusni in vojaki se oddahnejo. Še bodo ostali v zaledju! Zato odlagajo uporništvo za čas, ko jim bo pretil resničen odhod na bojišče. »Kdo bi se upiral, dokler si zadaj,« ne mislijo na tiste, ki so j na Piavi. Tudi v Judenburgu se je uprl samo pohodni bataljon, gar-I nizijske enote, ki jim ni bilo treba na fronto, pa so ostale ob strani. Taka je vojaška uporniška nevzajemnost in kratkovidnost. Zato se bodo vladarji še lahko šli z vojaki vojsko in jih pošiljali v klavnice na bojišča. Nevzajemnost v boju proti skupni nesreči človeštva biča človeštvo in omogoča posameznikom, da človeštvo izrabljajo in zasužnjujejo. Zdaj je samo še nedelja, navadna vojaška nedelja v prijetnem I zaledju. J »Hvala bogu,« se oddahne tudi pomiloščeni mornarski upornik j Bajberle. »Pa sem mislil, da se bo zopet začelo kakor februarja v I Boki in najbrž prav tako končalo,« pravi Jakobu, tako da ga ne j slišijo drugi. »Drugič bi me najbrž ne pomilostili.« »Tudi mene ne,« vzdihne Jakob. »Bila bi prva na vrsti.« »Prva,« tudi Jakob ne dvomi o tem. »Končala bi kakor Franck Raš ali moj prijatelj Mato Brničevič,« I pomisli Bajberle na voditelje februarskega mornarskega upora, j ustreljene 11. februarja natanko ob sedmih zjutraj v Skalarjih pri Kotoru. — Vi streljate v pravico! Živela Svoboda! Tako je pred puškami vzkliknil Raš. Ostal je do konca vzravnan in kljubovalen. Tudi Mato je bil tak. — Ne obžalujem, ker ste me obsodili na smrt. Prepričan sem, da bodo naše žrtve pripomogle k boljši usodi našega ljudstva. Tako je sodnikom po smrtni obsodbi vzkliknil Mato. A on? Kako bi vzkliknil on? Bi se ne zgrudil zaradi slabosti, ki bi jo v njem povzročil strah pred smrtjo. Čemu taka vprašanja, saj mu je bilo že takrat jasno, da bi za tako kljubovalno smrt ne imel moči, in mu je zdaj še bolj. Pa je bil tudi on med glavnimi, med tistimi, ki so že dva meseca ali vsaj dober mesec poprej pripravljali upor! Da, bil je med njimi, čeprav ne med najbolj vidnimi, vseeno pa se je tega potem na sodišču najbolj bal in se pravzaprav še vedno boji, da bi kdo odkril, da je bil član tajnega revolucionarnega odbora, ki je pod vodstvom češkega socialista in mornarskega pod-oficirja Franja Raša pripravljal februarski mornarski upor. Kako nerad razmišlja o tem. Že mesece se muči, da bi spomin na tiste dni izruval iz sebe, a se spomin nenehno vrača nanj. Ne ve, ali zato, ker je v tem uporu res aktivno sodeloval, ali pa zato, ker je stal pred sodniki ves skrušen in obžaloval, da se je zarote proti j cesarju in cesarstvu udeležil, da bi primoledoval čim bolj milostno 1 kazen. ! ^ Ni bil sam, ki je zavrgel pogum in kljubovanje ob misli na i ženo in otroka. Hotel je živeti, ostati živ in se po prestanem zaporu 1 vrniti k ženi in otroku, delati za njiju, spraviti otroka k poštenemu in dobremu kruhu. Take misli in skrbi so zdrobile njegov uporniški ponos in ga prisilile k skrušenosti in ponižnosti pred rabeljskimi sodniki, ki k sreči niso vedeli, da je bil med vodilnimi. Toda to bi lahko odkrili in lahko še vedno odkrijejo in ga vnovič postavijo pred Vojno sodišče. »Da, še vedno lahko.« Tega se je bal že v zaporu, v katerem bi moral presedeti celih deset let, ko bi ga pred nedavnim ne pomilostili in poslali k temu regimentu, kjer je srečal Jakoba, brata nekdanje svoje podnajemnice, žene, v življenju sicer nesrečne, a drugače neuklonljive in prepričane socalistke, ki je že pred vojno trdno verovala, da prihaja čas velikih družbenih sprememb v dobro ubogega in zapostavljenega delovnega človeka. Nekaj takega je imela v sebi kakor narednik Raš in morda bi tudi nje ne zlomilo, ko bi jo čakala Raševa usoda. Mogoče bi tudi ona do konca kljubovala nasilju in prezirala nasilno smrt še v trenutku, ko bi jo doletela? »Mogoče?« Toda, kdo ve in je lahko o samem sebi tako trdno prepričan, da ne bo klonil ali se vsaj ponižal pred nasiljem, da bi bilo milost-nejše z njim, če tega ni doživel sam. Ali ni tudi sam (razmišlja Bajberle) mislil, da ni sile, ki bi ga zlomila in mu vzela vero, da je gibanje, ki mu že dolga leta pripada, že od tiste krvave stavke v Trstu pred šestnajstimi leti in v kateri je našlo smrt mnogo delavcev, vredno sleherne žrtve, tudi njegove, ko bi se moral žrtvovati. Slehernega bi nekdaj (čeprav ni bil nikoli pretepač) udaril s pestjo v zobe, ki bi mu rekel, da bo takrat, ko bo šlo zares in bo prišla vrsta nanj, stal klavrno pred nasiljem razrednega sovražnika in ga moledoval za milost. Tudi tiste decembrske dni lani, ko je postal član tajnega revolucionarnega mornarskega odbora, je mislil, da je dovolj trden in vreden zaupanja, ki so mu ga izkazali Raš, Mato, Ante Grabar, Jerko šižgorič, ki so končali potem pod puškami, in seveda tudi drugi. Mato, ki ga je poznal še iz predvojnih časov, ker sta dve leti plula na isti ladji tržaškega Lloyda, ga je kot starega in trdnega socialista predlagal celo v ožji odbor. — To je človek, ki bi ga lahko živega žgali, a bo vztrajal trdno za našo stvar. Da, tako je o njem menil prijatelj Mato, pa tudi sam o svoji trdnosti ni imel drugačnega mnenja. — Prižgemo iskro, ki bo raznetila revolucijo kakor požar. Tako so govorili in mislili na ruske mornarje. Tudi v Petrogradu je padel prvi strel revolucije s križarke, so primerjali rusko križarko Auroro z admiralsko ladjo avstro-ogrske mornarice, s 'Sankt Georgom'. Kako so potekale letošnje Prešernove slovesnosti v Kranju? Ne le zato, ker naše dnevno časopisje doslej ni utegnilo kaj več poročati o letošnjih Prešernovih slovesnostih v Kranju, pač pa bolj v zvezi s prireditvami, ki so se zvrstile ob našem kulturnem prazniku, se lotevamo tega kritičnega zapisa. Kar koj pa moram povedati, da cčitek o nezanima-nju za letošnje kranjske Prešernove slovesnosti velja le za slovensko dnevno časopisje — zelo bran in v velikanski nakladi tiskan zagrebški Večerni list (z dne 10. februarja) je s toplimi besedami in precej izčrpno poročal o Prešernovih slovesnostih v Kranju. Enako je to storila tudi Arena, zelo razširjen zagrebški ilustrirani tednik v svoji številki z dne 14. februarja t. 1. Priobčila je tudi sliko s prireditve v Prešernovi hiši. To sem moral povedati. Naj zveni kot očitek našemu časopisju, ki raje poroča o aferah a la Točilovac, ki se slovenskih bralcev kaj malo tičejo. Pa o škandalih v tu- ( jem filmskem in domačem nogometnem svetu ... Vse kaže, da so kulturni dogodki v provinci — če že moramo tudi Kranj tako imenovati — manj zanimivi. GLUHA LOZA Zdaj pričenjam razumeti upornost in jezo mladih pesnikov. Greni jih žaljiv prezir in mračna osamljenost. Skupina šestih mladih lite-ratov — Sopotniki 68 — je v torek, 5. t. m. pripravila Večer proze n poezije. Veliko renesančno dvorano Gorenjskega muzeja je napolnila mlada, resna in izredno disciplinirana publika. Zaman sem se oziral in iskal med poslušalci lice kakega kranjskega literata, pesnika srednje generacije. Tudi proTjsorja-slavista ni bilo noben epa. Mladi so bili sami med seboj. Prezrti. Brez moralne opore literarne generaeje, ki je hodila pred njimi. Pa vendar je bil ves večer na izjemno dostojni ravni. Slišali smo resnične pesmi — dosti bolj prepričljive kot so izdelki nekaterih »priznanih^ pesnikov, ki kopičijo v svoji naduti samozaverova-nosti le kaotične kupe praznega besedičenja. Tu, na literarnem večeru Sopotnikov 68, pa smo slišali — med drugimi — čudovito pesnitev Gordane Kuna-ver »Preden odidem .. .c Ničesar ni bilo na tem večeru, kar bi motilo ubranost — očitno pa je bilo pri vseh avtorjih (Tatj.na Kruljc, Gordaha K'imicr. Danica ' Novak. Marjan S tancu Branke tfo vak in Marijana Srčić) hrepenenje po lepoti, dobro t no-sti in resnici. Brez lažnjive-ga lepotičenja in iskane na-rejenosti pa z obilico iskrenosti in prepričljivosti, je minil lep, kulturen večer. Vsekakor bi rad rekel, še kako toplo besedo Sopotnikom za na pot. Da bi jih hrabrila spričo gluhe loze, na katero so naleteli v naši srenji. Kaj pa je spet to, gluha loza? Tako pravijo gozdu na Gorjancih, ki ne odmeva, če še tako vpiješ vanj. S PESNIKOVIM IMENOM V kranjskem Prešernovem tednu sta se zvrstila tudi dva glasbena večera, koncert del skladatelja Petra Lipar-ja in koncert pevskega zbora iz Celja, ki nosi pesnikovo ime. O obeh koncertih, ki sta bila za Kranj kulturni dogodek prvega reda, bo gotovo še pisalo bolj poklicano pero. Poudariti pa velja že sedaj hvalevredno dejstvo, da smo na obeh koncertih slišali več skladb na Prešernovo besedilo. Posebno lepo — zvesto, kot vsako leto — je tudi letos na predvečer obletnice smrti, počastil pesnikov spomin domač pevski zbor »France Prešeren«. Ta večer polože k nagrobniku svoje vence predstavniki šol in kulturnih ustanov, otroci pa prižgo svečice. Tako je bilo tudi letos. V Prešernovem gaju je bilo letos odkrito novo pesnikovo bronasto poprsje. Upajmo, da je s postavitvijo tega kipa narejen začetek kranjskega Navja, kjer bodo prej ali slej postavljeni spomeniki tudi drugih gorenjskih pesnikov in pisateljev. Takrat pa bo gotovo tudi zmagala zamisel o nočnem zapiranju parka, o odstranitvi mračnih ci presnih grmov (ki smo jih pred leti pustili — vendar le za toliko časa, dokler breze ne bodo porasle!) in osvetlitvi celotnega gaja. Vsekakor utegne postati kranjsko Navje kdaj v bodočnosti ne le kulturna pač pa tudi turistična atrakcija našega mesta. Pred leti smo se dogovorili, da bo Prešernov Kranj tudi na zunaj pokazal, da slavi pesnikov spomin. Da bomo na kulturni praznik izobesili slovenske zastave, predvsem na spiskih poslopjih pa tudi na hišah, kjer domujejo lokalno kulturne ustanove. Seveda bi bilo lepo, če bi bil ves freScmo* Kranj v zastavah na ta Prešernov praznik. Letos je plapolalo v Kranju le malo zastav v čast prazniku naše kulture ... Seveda, kazni ni. Mile prošnje pa nalete — spet na gluho lozo! Glede izložb, ki jih u rede nekatere kranjske trgovine za Prešernov dan, pa je stvar že boljša. Posebno lepo in primerno so uredili svoje prešernovske izložbe v trgovini Kokra, Merkur, obe knjigarni in še nekatera druga trgovska podjetja. Seveda bi bilo prav zaželeno, da bi v bodočih letih vse kranjske trgovine poskrbele za prešer-novski aranžma svojih izložb — tako bi še Kranj še bolj izkazal kot nosilec Prešernovega imena. Posebno poglavje naše nemarnosti je pomanjkanje Prešernovih razglednic v Prešernovem Kranju. Izbor je sedaj izredno siromašen in neprimeren. Kdor ne verjame v to našo revščino, naj stopi v eno izmed kranjskih papirnic pa bo zvedel, kako malomarni in nepodjetni smo. V Kranju — Prešernovem mestu — bi nikoli ne smelo zmanjkati prešemov-skih razglednic; nasprotno, izbor bi moral biti bogat in estetsko ustrezajoč, še slabše je z Jankom: ne portreta, ne nagrobnika ni mogoče do biti v obliki razglednice. V Kranju, središču najbolj razvite občine v državi... Ta reč z razglednicami je dosti boljša v mali gorenjski vasici Vrbi! Gotovo smemo od osrednjih uprav Državne založbe in Mladinske knjige v Ljubljani zahtevati, da oskrbe svoje podružnične knjigarne z zadostnimi količinami ustreznih razglednic, nanašajočih se na Prešerna in Jenka. Od vsepovsod prihajajo v Kranj skupine šolskih otrok in drugih ljubiteljev obeh pesnikov ter žele kupiti razglednice v spomin. Vendar iščejo zaman ... Nujna pa je seveda konsultacija s strokovnjaki: ne sme se več zgoditi, da bi neki zagrebški fotograf posnel kopijo Goldensteinove pesnikove podobe, ki jo je precej obrtniško izdelal Alojzij Šu-bic — in razglednice ponudil kranjski knjigarni. Izbor bi moral biti izbran in bogat. Ne le portret, nagrobnik in hiša smrti — pač pa tudi hiše, v katere so vod;le pesnikove stopinje, oprema njegovega , stanovanja, faksimili rokopisov, podobe Kranja iz Prešernovih časov itd. Prav podobno je s Prešernovimi olikami za okras sta- novanj, uradov in lokalov. Na razpolago bi moral biti cel izbor različnih upodobitev v vseh velikostih in izvedbah. Pa nič ... Pač, v eno od kranjskih knjigarn so dobili v zadnjih dneh nekaj Jakčevih litografij — to je vse! Za Kranj pa gotovo premalo. Slovenci se ne dičimo s kralji in junaki, tudi svetnikov nimamo svojih. Zato niti ne preseneča dejstvo, da na stene svojih domov obešamo podobe pesnikov — to so edini naši junaki, ki so se v prejšnjih stoletijh z mečem naprednosti in umetnosti borili za obstoj svojega naiq-da. In kaj bi' bilo bo1! neravno — celo trgovsko domiselno — kot to, da bi bilo vedno na razpolago dovolj podob Prešerna, Jenka, Vodnika, Levstika, Jurčiča, Aškerca, Gregorčiča, Cankarja, Župančiča, Finžgarja, Kaju-ha, Prežiha in drugih? OD KRANJA DO STRAŽIŠCA Še troje prireditev v čast Prešernovega spomina se je zvrstilo v prejšnjem tednu. Prešernovo gledalfšče je v ne! .'k,- 7. t. m., uprizorilo Cankarjeve Hlapce. Naša naloga je le, da registriramo ljubeznivo pozornost: pred začetkom predstave je predsednik občine po delil Prešernove plakete štirim gledališčnikom, ki so doslej režirali Cankarjeva dela v Kranju (prof. Ivanu Ko-larju, Janezu Fugini, ing. Borisu Valenčiču in ing. Francetu Bratkoviču). Glede Prešernovih nagrad, ki letos v Kranju niso bile podeljene, o vsakoletnem sprejemu za kulturne in prosvetne delavce na področju občine, ki je letos odpadel in o predlogu za Valjavčeve nagrade, ki tudi še ni bil osvojen, bo gorenjska prešerno-ljubiva javnost obveščena v eni od prihodnjih številk Gla- I sa. t V soboto, 8. t. m. je stra- j žiška »Svoboda« v svojem domu oskrbela prav bogato počastitev Prešernovega dne. Za recitatorji, pevskim oktetom in pevskim zborom, je nastopila skupina mladih fantov in deklet, ki je z resnostjo in globoko čustvenostjo izvedla recital odlomka iz drame »Memento mori«. Delo predstavlja slovensko dramsko noviteto na področju faktografskega prikazovanja Prešernovega življenja v Kranju. Ali bomo kdaj to delo v celoti poslušali z odra Prešernovega gledališča v Kranju? In še prireditve za mladino, ki že toliko let vsako nedeljo tako zvesto prihaja v Prešernovo gledališče k »uri pravljic«, ne smemo prezreti. Bila je prisrčna, vsebinsko dovolj bogata in pestra. Mladi poslušalci so zavzeto poslušali pripovedi o Prešernovem življenju v Kranju in o njegovih dogodivščinah s šolarji. O torkovem večeru v Prešernovi hiši, kjer smo ob razstavi »Prešernova pot v svetovno slovstvo« govorili o prevodih pesnitev v razne jezike, ne morem pisati, ker sem bil sam avtor prireditve. Pač pa bi se rad javno zahvalil sodelavkam in sodelavcem, ki so se prijazno odzvali in brali Prešernove pesmi v tujih jezikih: prof. Ini Becić (v furlanščini), ing. Rebolju (v švedščini), Mojci Jesenikovi (v francoščini), Marija Hribar (v ruščini), Ivanu Cipeju (v esperantu), Bredi Kecman (v nemščini), Blagi šušterič (v angleščini), Ladislavu Grakuliču (v španščini), Ireni Tinta (v italijanščini), Hristu Mihajlovu (v bolgarščini), Mariji Gvurica (v madžarščini), Yousefu Jo-harju (v arabščini). Banu Diallu (v gvinejščini), in Je-anu Diengu (v senegalščini). Vse prireditve v letošnjem Prešernovem tednu so bile dobro obiskane, nekatere celo prav dobro. A vendar smo pogrešali med obiskovalci ljudi, ki štejejo sami sebe za kulturne in izobražene — a jih ni bilo prav na nobeni od naših prireditev. Ali tudi pri njh z dvigom življenjskega standarda upada zanimanje za kulturno življenje? In ostajajo lepo v copatah pri domačih televizorjih ... Črtomir Zoreč S torkovega večera »Prešernova pot v svetovno slovstvo«. — Foto: A. Ignaščenko Saša Zrl me: Če ne vem, kaj hočejo žene«, naj obleke obvise Kostim za vse rojstne letnice in za vse postave. Podložen je s svilo v svetli barvi, ki sega tudi na reverje in ovratnik. Biuza je iz iste tkanine in v isti barvi Ideje za zimski čas % ma!o spretnosti in Pred časom smo govorili o uporabnosti rafije. Oglejmo si sedaj še obloge iz slame ali drvonitke, s katerimi prav lahko marsikaj preuredite v stanovanju. Če vas na primer motijo v sobi vrata, ki so pred časom povezovala dva prostora, zdaj pa ste ta prehod, opustili, jih lahko za-krijete*; Od stene do stene ali pa do omare, če je na tej strani, boste napeli rafijo, slamnato preprogo, lahko tudi enobarvno pohištveno blago, če pa žep dopušča, je lahko cela stena prekrita z lesenimi deskami. Z malo spretnosti se »oblačenja« stene lahko lotite sami. Napraviti je treba lesen ! okvir in ga pritrdite na sto- j no. Pri tleh boste letvo od- j maknili in jo pritrdili nazaj, ko bo drvonitka aH pač kaj i drugega, že pritrjena. Na vr hu stene pa je treba čez ope- | to drvonitko pritrditi okrasno lotvo. Ker je drvonitka le največ poldrugi meter širo ka, je treba z letvo zvezati tudi spodnji in zgornji del okvirja, da boste kam imeli pritrditi žebljičke. Lahko uporabljate žebljičke z medeninastimi glavicami, če pa ne, je treba tudi ob stiku dveh širin rafije uporabiti okrasne letve. Morda je pri hiši šivalni stroj, ki nič kaj lepo ne so di med sodobno pohišto. Že res, da se nekateri ugrezne-jo, vendar pa stojalo ostane. Iz tanjših lesenih plošč, lahko iz ostankov, ki jih dobite pri mizarju, napravite lično omarico, ki bo skrivala pred očmi nesodobni šivalni stroj. Spredaj napravite vratca, tako da boste lahko str;jj z lahkoto uporabljali. Za-bojček prebarvajte s kako živahno barvo. KH potrebno gledati v besednjak, da bi spoznali kaj pomeni moda. Vsak pozna to besedico, ki pomeni nekakšno začimbo naše vsakdanjosti, preganja enoličnost iz naših omar, zdaj spet razburja konservativne duhove z različnimi dolžinami in jih tolaži s spodobnimi sivimi in črnimi barvami. Moda ima enkrat vesel obraz razposajene deklice, drugič spet obraz energične, moderne mlade žene in nato se spet spomni elegantne zrele žene štiridesetih let. In izbirati med vsemi temi obrazi, ki menjavajo svoj »make up« vsaj vsakih šest mesecev, je prava umet nost. In naj kdo reče, da ni za modo potrebna umetniška žilica? če prebirate med oblekami modne ustvarjalke Saše Zrimčeve, vas o tem modeli prav gotovo prepričajo. Saša je zapisana modi z dušo in telesom kot temu rečemo. »želela bi, da bi se lahko vsaka žena oblekla lepo in okusno, da bi lahko izbirala med modnimi stvarmi. Vsi, ki se s tem ukvarjamo, vemo, da si naš potrošnik želi mode na trgovskih policah. Po vsakem sejmu dežujejo vprašanja, kje bi se lahko kupile vse tiste razstavljene stvari, ki jih na žalost potem ni mogoče nikjer dobiti. Trgovina pač ni naročila takih modelov.« Saša Zrimčeva se razgreje, ko govori o večnem začaranem krogu proizvajalec, trgovec in potrošnik. Morda se je prav zato odločila presekati krog in brez posredovalca — trgovine — priti do po-trošnika-kupca. Nobenega po guma ni bilo treba za ta korak, že sama gotovost, da ve, kaj žena rada oblači, so zagotovili uspeh. Njena trgo vinica na Starem trgu v Ljubljani je vedno polna. Mlado in staro pomerja, izbira in kupuje. »Veste,« pravi Saša, »neumno se mi zdi, da morajo naši ljudje kupovati zunaj naših meja, če hočejo kupiti nekaj lepega in posebnega. Zakaj Piše dr. Ivan Hribernik | j Kako nastane golenja \ razjeda (fles) V bolezensko razširjenih žilah dovodnicah v nogah pritiska zastajajoča kri po sili težnosti na stene večjih in manjših žil dovodnic in počasi izstopa skozi stene žil tudi v okolno tkivo. Krvno bar viki hemoglobin »e tam pretvarja v temno rjavkasto snov. Ce traja to bolezensko stanje dalj časa, postanejo veliki predeli goleni temno rjavkasto obarvani, kot bi imeli na nogah namesto kože - usnje. Zaradi opisanega pritiska nedovoljnega odtekanja krvi proti srcu, do biva tkivo nog, posebno v predelu gležnja in nad njim, premalo hrane in kisika, zato pričneta koža ter podkožje odmirati. Na takem mestu postane koža rdečkasta do rjavo rdečkasta in boleča, če do sedaj bolnik še ni poiskal zdravnika, je pa sedaj že skrajni čas, sicer nastane v nekaj dneh na tem mestu manjša ali ve> ja rana. Iz te teče v za četku le sokrvica in mezga, kaj hitro se pa naselijo v rani še kužne ki ce, in razjeda se gnoji. Sedaj nastopi stanje, ki se ga ljudje opravičeno bojijo, ker je zdravljenje dolgotrajno in to tembolj, čim večja in starejša je rana. Pri količkaj večji rani je zdravljenje nemo goče brez daljšega mirovanja v postelji. De avcu v industriji se to pozna le v 20 do 10 odstotkov ! manjšem zaslužku. Veli- i ko težje je pa kmečkim | ljudem, gospodarjem, go E spodi n jam in poslom, ki £ jih pogosto vidimo na de- S lu z golenimi razjedami, E ki so velike za odraslo S dlan a!i pa še večje. Iz takih ran, kakor tudi E iz samih žil krotic, lah- E ko pride do obsežnejših E krvavitev. Nezdravljena E ali nepravilno zdravljena S rana lahko razpade tako S globoko, da se v n;encm E dnu prikaže belina kosti. j| Krotice v okolici rane se S rade vnamejo in sedaj E nastane nova nevarnost: = možnost, da se odtrga del E strdka in da ta zanesen v E žile odvodnice (arterije) §j zamaši te najpogosteje v E pljučih, srcu ali mozga- S nih. To imenujemo pljuč- E na, srčna ali možganska s kap, kar seveda lahko S ogrozi takega bolnika, če E se taka golenja razjeda g več let ne zaceli, lahko E pride na tem mestu celo E do rakavega obolenja. To g se sicer »e redko dogaja, toda tudi zaradi tega ne E smemo odlašati z zdrav,? E ljenjem začetnih gol;«jih g razjed Kako zdravimo E dandanes to tako pogosto E »narodno« bolezen, o tem S pa prihodnjič. (Beseda »fles« pride cd E nemške bc.ede fliessen — E teči. Iz nezdravi j enih 90 E lenjih razjed namreč ved- || no nekaj teče.) (se nad Ijujc) E iliimiii.iiim..a,iiiii,.i,..ai4.ki.ii,.....uir.ii»iUii,.,.i,w.i»i.iwi.....mtTtrititiirtttttrrtflnrlFH *l jim tega ne bi ponudili doma. Kar se dobi doma, tega tudi ne kupujemo zunaj. Naš kupec se je tudi naveličal vedno istega izbora barv.« Če kupci sproti pokupijo, kar visi na obešalnikih v Sa-šini trgovini, potem je bitka dobljena. Bitka za prepričanje, da naše žene potrebujejo še vse kaj drugega kot pleteno sivo jopico. Prav ima Saša. Upajmo, da bo vedno viselo na njenih obešalnikih lepih modelov, v katerih Saša uresničuje svojo umetniško žilico. L. M. i i i i 8 $larta svetuje I Zvonka B. iz Tržiča — 9 Iz lahnega volnenega bla- • ga zelene barve bi rada 9 imela obleko. Ali mi la-« h ko svetujete model in J dolžino, ki bi mi pristali jala. Stara sem 16 let, vi-9 soka 169 cm in težka 55 9 kilogramov. § Marta odgovarja: Za 4» mlada leta res ni treba, • da bi bili v zadregi gle-0 de dolžine — kratka moji ra biti. Ker se letošnja 9 moda nd mogla odiočiti • med najdaljšo in najkrajši šo dolžino, je pač izbrala 0 zlato sredino. Na( modnih S' revijah se nosi koleno odkrito. Kroj obleke si og- 1 lejte na risbi, upam da 2$ nil, da ima hostnik ču^% dežne roke. Krtače je pro- • dal in dobil zanje poln q klobuk bakrenjakov. A ko • je pri kadi prešteval de- { nar, mu je padel v prazno • kad en bakrovnjak. Preg- J nanec se je zasmejal in si • mislil: Jutri zjutraj bo v • kadi polno bakrenjakov. 9 Odšel je spat, toda la- 2 komnost ga je sredi noči prebudila, da je vstal in se v temi napotil h kadi, da bi se prepričal, če je že polna denarja. V svoji neučakanosti pa se je zaletel v kad, da se je le-ta prevrnila na bok in se po strmi rebri zavalila s Križne gore proti Crn-grobu. A že spotoma se je zaletela ob skalo, da se je razsula in da od nje ni ostalo drugega ko razbite doge. Tako se je lakomni župan s Križne gore za polno kad bakrenjakov obrisal pod nosom, da se mu je za hrbtom privoščljivo smejal sleherni srenjan. Ali res mimo naše šole ni ceste? t- € i i i e t- € " ••+•••« I§••«• HIIMII *999 Moj najljubši kotiček imam oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Včasih, ko ni televizijskega sporeda, sedem na kavč in berem knjige. Upam, da bom v svojem kotičku preživela še mnogo lepih uric. Alenka Sadar, zolce. Ob sobalan p"a (Su. tam 4. b j-azred poslušam raulo. Najraje osn. šTTrata Moj najljubši kotiček je v dnevni sobi na kavču. Ko naredim nalogo in se naučim, zasedem svoj |prostor in gledam televizijski program. Seveda le takrat, ko je kaj primernega in poučnega za I otroke, fce jne mami ne vidi,'1! ift kavču prevračam tudi ko Voznik avtomobila U 77949 je 24. novembra 1968 zvečer ob 20. uri imel parkiran avto na cesti 4. reda zraven župnijskega hleva nasproti šole. Pri hlevu so zložene skladovnice metrskih drv. Na nasprotni strani ležijo trije debeli orehovi hlodi. Cesta je zato tamkaj zelo ozka. Voznik je pustil avto prav na tem ozkem delu. Parkiral ga je precej stran od drv. Ni si oglodal razmer na cesti in je tako drugim vozilom zaprt prehod. Tudi parkirnih luči ni prižgal, čeprav je bila noč. Ko mimo njega ni mogel drug avto, se je šofer sicer pojaviil in Vozilo umaknil, vendar je prišlo do neprijet- nega prepira. Lastnik vozila LJ 779-49 je menil, da je to parkirni prostor in ne cesta, če bi bilo to res, potem mimo naše šole sploh nimamo ceste. O tem pišem tudi zato, ker nam pozimi ceste mi- mo šole nikdar ne splužijo. Vendar se kljub temu vsi za vedamo, da je to cesta. Darja Zupan, 3. razred os. š. Ljubno, Podnart Pri zbiralcu starin Stopila sva v temačni prostor. Znašla sva se med starimi skrinjami, zibelkami in panji. Pozdravil naju je starejši moški. To je Franc Strniša, zbiralec starin in velik ljubitelj slik. Razkazal nama je stare ure, baročne kipce, panjske končnice, skrinje, lesene ključavnice in še mnogo drugega. Posebno so naju zanimale Planinski orel Obiskal sem nekega lovca. Tole mi je povedal: »V naših gorah živi le še nekaj planinskih orlov. Na lov odletijo v parih, ko je sonce že precej visoko. Kadar roparska dvojica zapazi plen, se v velikih vijugah spusti nadenj. Orla žival ubijeta, zadošča že nekaj udarcev z velikim kljunom. Potem žrtev na pol oskubita in jo razkosata. Za »pojedino« porabita več kot 20 minut. Po osmih dnevih orel v obliki kep izbljuje zaužito perje in dlako. •Med jedjo se ujedi večkrat spreta. Ko je vse kon- čano, odletita na kak miren kraj, kjer hrano prcbavljata. Siti orel potem poišče kaki potok, kjer se odžeja, okop-* Ije in uredi perje. Tako po-tešon se vrne med visoke skalnate vrhove, v nepristop-ne pečine. V mraku zopet poleti na lov.« Ta mož ve povedati še veliko zanimivega, zato ga rad ob iščem. Franc Koder, 5. a razred os. š. France Prešeren, Kranj Na smučanfn Bila je sončna zimska nedelja. Z očkom sva šla na Polževo smučat. Tu je bilo že veliko staršev z otroki, ki so uživali v zimskem vesolju. Nekateri so se smučali, nekateri sankali, padali in se smejali. Tudi cmeravcev ni manjkalo vmes. Kmalu sem spoznal nekaj fantov mojih let. Skušali smo se, kdo bo bolje smučal. Toda čeprav korajže ni manjkalo, na skakalnico nismo upali. Raje smo se spuščali po strmini poleg nje. Postavili smo se v v vrsto, in ena, dva, tri, zdrveli navzdol. A glej, smolo! Padel sem in se kot žoga kotaiil da dna. Lep čas je trajalo, preden sem prišel do sape. Očka in drugi so prihiteli bliže. Na srečo sem odnesel le manjše praske. Boleče in skeleče je bilo pmc tole tekmovanje v smu-*ku. Kondi Pižon, 4. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor stare skrinje. Vse imajo letnice, ki razodevajo njihovo starost: 1840, 1845, 1860, 1861. Vse so lopo poslikane. Opazila sva tudi dve zibelki, od katerih je ena prav nenavadna, ker ima spodaj vdelan predal. Franc Strniša zbira stare predmete z največjim veseljem. Ima jih zelo veliko. Vedno še kaj novega najde. Ljudje ga poznajo daleč naokrog. Rad se z njimi pogovarja in rad se šali. Odkupuje, kar najde takega, da se mu zdi kaj vredno: skrinje, slike, ure, likalnike, denar, svečnike in druge stare dragocenosti. Za vse to žrtvuje svoj čas in denar. Svojo >zbirko starin vsakomur rad pokaže. KlanjŠek, Bolka, 8. razred os; š. Matija Valjavec, Preddvor (novinarski krožek) Kokoške So pisane, pisane barve male kokoške tri, po jo, kokodakajo, kadar jajčka zneso. Vsako dopoldne pride Metka jajčka pobrat, jih mamici nese in pravi tako: »Moje kokoške so pridne. ker jajčka neso.« Zvonka G'obočnik, 7. b razred, os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Obisk v vojašnici heroja •Jožeta Gregorčiča Neko soboto smo obiskali vojašnico Jožeta Gregorčiča v Skofji Loki. Vojakom smo šli voščit ob 27-lctnici ustanovitve i. proletarske brigade. Najprej smo imeli majhno proslavo. Učenci in dijaki smo pripadnikom JLA čestitali. Najbolj požrtvovalnim vojakom so j podelili nagrade z dopusti. Dijake pa so obdarili s knjigami. Po končani proslavi so nam razkazali vojašnico in najno vejša orožja. Videh smo ameriške avtomate, puške z zložljivimi bajoneti, strojnice in naboje zanje, težke mitraljeze, protiletalski top in granate, minometalec ter razne vrste poljskih telefonov. Pokazali so nam tudi, kako je videti človek, zastrupljen s plinom. Po ogledu vojašnice so nas povabili na čaj in slaščice. Pol ure smo bili gostje vojakov. Za konec so nam predvajali tri filme: Naši mornarji, čarobni svinčnik in Dan jugoslovanske ljudske armade. Tone Remškar, 7. razred osn. šole Trata Vse otvoritve, ki ste jih spoznali do sedaj, tvorijo zaokroženo celoto. Poglavitna značilnost vseh teh otvo ritev je, da tako beli kot črni vlečeta prvo potezo s kraljevim kmetom. Zato se cela skupina teh otvoritev imenuje odprte otvoritve. V njih se že v začetku nasprotnika ostro spopadeta v boju za središče, položaj kraljev je bolj odprt, figure se hitro razigrajo in često prihaja do hitrih odločitev. Vendar pa so močnejši šahisti večino teh otvoritev opustili. Na modernih turnirjih se igra samo še španska otvoritev. V prihodnjem nadaljevanju pa boste izvedeli nekaj o naslednji skupini otvoritev: polouprtc otvoritve. V. B. Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. urj ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 15. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike fcelene — 9.50 Naš avto stop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas nama — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Odmevi z našega morja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov izvaja ansambel in solisti — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop zborov — 18.000 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-popsll — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonote-ke radia Koper — 22. 15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v movi teden Drugi spored: 14.05 V soboto popoldne z napovedovalko Jarc Filome-no — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Melodije za sobotni večer — 21.20 Operni koncert — 22.30 Ljubljenci občinstva — 00.05 Iz slovenske poeziije ^NEDELJA — 16. februarja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje iz studia 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za •tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri i zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Novi ansambli narodno feabavne glasbe — 14.05 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna 15.05 Nedeljsko športno Popoldne — 17.05 V svetu opernih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.14 Skladbe na Prešernove pesmi in iz Prešernovega časa — 19.00 Lahko noč, otroci —- 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Zaplešimo ob glasbi velikih orkestrov Drugi spored: 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Z ansamblom Art Van Damme — 15.00 Šaloma — opera — 16.40 Popoldanski komorni koncert — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Zbor Rogerja VVagnerja — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 17. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — -9.30 Paleta zvokov z orkestrom Franck Pourcel — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 10.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Pri skladateljih Prcmrlu in Rožancu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — •13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dagodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mali koncert Učiteljskega pevskega zbora Stane Žagar — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Rigoletto — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamb-đom Bele vrane — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi spored: 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz škotske — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 18. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot-(ki za tuje goste — 12.10 Poje mezzosopranistka Oralia Dominguez — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske na- rodne pesmi za Pustni torek — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Sinfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 13.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.55 Pust, pust krivih ust — glasbena oddaja — 22.15 Za staro in mlado Rrugi program: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majni-mi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 22.00 Koncertanti na naših odrih — 23.30 Apolon — baletna suita — 00.05 Iz. slovenske poezije SREBA — 19. februarja 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Klavir in kitara v ritmu — 9.45 Poje Koroški akademski oktet — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —- 12.00 Na današnji dan — 12.10 Instrumentalni ansambel I Mušici — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo skladbe Roussela — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi spored: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Bachove sonate za violino — 21.50 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 20. februarja 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva od- ■ lomka iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital altist-ke Marije Bitenc-Semčeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov sinfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki (pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.45 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi spored: 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 20.30 Pričevanje o glasbi — 21.20 Praški komorni orkester brez dirigenta — 23.45 Iz klavirskega opusa Borisa Blacher-ja — 00.05 Iz slovenske poezije PETEP — 21. februarja 8.08 Glasbena matineja s skladbami Pavla Šivica — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Dvajset minut med igralci na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke —I 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo— 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Naši amaterski zbori tekmujejo — 21.30 Pogovori o glasbi —• 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz opusa Sergeja Prokofjeva — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi spored: 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.40 Glasbena medigra — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.05 Festival Helsinki 1968 — 00.05 Iz slovenske poezije OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE NAŠE POSLOVNE PRIJATELJE, DA SMO SE PRESELILI IZ DOSEDANJIH PROSTOROV V GREGORČIČEVI ULICI ŠT. 8 (TOVARNA »SAVA« obrat I) v prostore V KOLODVORSKI ULICI ŠT. 1 (pri železniški postaji Kranj). PROSIMO, DA SE POSLUŽUJETE NAŠIH SPODAJ NAVEDENIH TELEFONSKIH ŠTEVILK: Direktor filijale 21489 Uvozni oddelek 21-687 Izvozni oddelek 21-646 PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJE SODELOVANJE »INTEREUROPA« KOPER mednarodna špedicija in filijala KRANJ I Krajevna skupnost Kranj - Center S poziva vse občane, da se v čimvečjem J številu udeleže j zbora občanov S v ponedeljek 17.2.1969 ob 18. uri S v dvorani občinske skupščine Kranj. SOBOTA — 15. februarja 9.35 TV v šoli (RTV Zag-greb) — 17.45 Po domače s Koroškim oktetom in ansamblom Dorka škoberneta (RTV Ljubljana) — 18.15 Veli Jože - mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 S kamero po svelu, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Izbor popevke za sodelovanje na tekmovanju Evrovizije (RTV Zagreb) — 22.15 Wo-jeck - serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 Karavana (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 16. februarja 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.30 Daktari - serijski film, 12.20 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.15 Nogometni turnir v Mostarju (RTV Sarajevo) — 16.00 Saga o Forsvtih - serijski film (RTV Ljubljana) — 16.50 Boks »Za Oscarja« (RTV Beograd) — 18.00 Pustovanje na Banjski planeti, 18.20 Moja najljubša plavolaska -ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 G. Minic: Samci - humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Malo za šalo, malo za res, 21.45 Športni pregled in reportaža s smučarskih tekmovanj v Kranjski gori (JRT Ljubljana) — 22.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 17. februarja 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.50 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Priprava hudo poškodovanega ali obolelega za transport (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavna glasba (RTV Beograd) — 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cikcr.k, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Bilo je težko - TV drama, 21.55 Odlomki iz komičnih oper, 22.35 Smučarska FIS tekmovanja v Kranjski gori, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost, 18.50 Zabavna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 TV drama, 22.30 Operna scena, 23.00 TV dnevnik (RTV Beograd) TOREK — 18. februarja 9.35 TV v Sodi, 10.30 Angleščina (Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka, 18.00 Kurir Gregec, 18.20 Po sledeh napredka, 19.05 Kurentovanje na Ptujskem polju, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dokler si zdrav - francoski film, 22.05 Poje Fernan-del, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Tedenska kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Reportaža, 19.45 TV Prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 19. februarja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.45 Risanke (RTV Beograd) — 18.30 Pisani trak, 18.45 Skrivnosti narave, 19.15 Proslava ob 25-letnici zasedanja SNOS-a v Črnomlju, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Niti našega življenja - mladinsko tekmovanje (RTV Ljubljana) — 21.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) —• 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Risanke (RTV Beograd) — 18.30 Poljudno znanstveni film (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.15 Popularna glasba (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 20. februarja 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Pionirski TV dnevnik. 18.15 Komorni zbor RTV Ljubljana (RTV Ljubljana) — 18.45 Humoreska (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Saga o Forsvtih - serijski film, 21.25 Kulturne diagonale, 22.10 Po- ročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) 18.15 Maši zbori (RTV Ljubljana) — 18.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik in Objektiv 350 (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 21. februarja 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.25 Daktari - serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.00 Mednarodna ekonomska obdobja in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Prepovedane igre-francoski film, 22.00,* Ljube-zenske pesmi - Kajuh, 22.20 Športna reportaža, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Mladinska oddaja (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik - Sarajevo, 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV KINO NEURADNO POROČILO o žrebanju 7. kola srečk Jugoslovanske loterije srečke s so zadele končnicami N din 790 50 02850 500 61750 2.000 87010 500 083860 10.0:0 977230 10.000 1 4 95621 504 168841 10.004 52 10 92 10 14242 500 99042 1.000 334732 10.000 43 10 09593 1.000 21143 510 74 20 28564 500 78694 1.000 652144 10.000 799714 10.000 65 10 0975 200 6445 200 57545 500 796 100 8026 200 973506 10.000 47 30 87 20 8367 200 79977 2.000 219897 100.000 577477 10.000 7098 200 29038 500 432768 50.000 875278 10.000 9 4 46559 504 86149 504 ,'143139 10.004 Kranj CENTER 15. februarja amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 16., 18. in 20. uri, premiera mehiš. barv. CS filma VELIKI UPOR ob 22. uri 16. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 9.30, amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 15., 17., in 19 uri, premiera angl. barv. CS filma TRAJEKT ZA HONGKONG ob 21. uri 17. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONGKONG ob 16., 18. in 20. uri 18. februarja mehiš. barv. CS film VELIKI UPOR ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 15. februarja amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERASA ob 16. in 20. uri, amer. barv. film GROFICA IZ HONGKONGA ob 18. uri 16. februarja amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERAŠA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film GROFICA IZ HONGKONGA ob 16. in 20. uri 17. februarja amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERAŠA ob 16. uri, amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 18. uri, amer barv. film GROFICA IZ HONGKONGA ob 20. uri 18. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONGKONG ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 15. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 19. uri 16. februarja angl. barv. CS film TRAJEKT ZA HONGKONG ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 15. februarja angl. film TRG TATOV ob 19. uri Kamnik DOM 16. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 14.20, 17. in 19.40 uri 17. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 17. in 19.40 uri 18. februarja angl.-franc. barv. CS film NOČ GENERALOV ob 17. in 19.40 uri Kamnik DUPLICA 15. februarja sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL ob 19. uri 16. februarja sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL ob 15. in 19. uri Radovljica 15. februarja amer. barv. film POT NA ZAHOD ob 18. uri, nemško-braz. barv. film AVANTURE NA AMAZONKI ob 20. uri 16. februarja amer. barv. film POT NA ZAHOD ob 16. uri, nemško-braz. barv. film AVANTURE NA AMAZONKI ob 18. uri, amer. barv. film SAMA V TEMI ob 20. uri 18. februarja amer. barv. film SAMA V TEMI ob 20. uri škofja Loka SORA 15. februarja amer. italij. barv. film ZA DOLAR VEČ ob 17.30 in 20. uri 16. februarja amer.-itali j. barv. film ZA DOLAR VEČ ob 15., 17.30 in 20. uri 17. februarja amcr.-angl. barv. film SKRIVNOSTI STAREGA MLINA ob 18. uri 18. februarja amer.-angl. barv. film SKRIVNOSTI STAREGA MLINA ob 20. uri Jesenice RADIO 15.—16. februarja amer. barv. CS film MY FAIR LADY 17. februarja amer. barv. CS film TA NORI, NORI SVET 18. februarja italij.-nomški barv. CS film SKRIVNOST TREH DŽUNK Jesenice PLAVŽ 15. —16. februarja italij. nem. barv. CS film SKRIVNOST TREH DŽUNK 17.—18. februarja amer. barv. CS film MY FAIR LA-DY Žirovnica 16. februarja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA? Dovje-Mojsirana 15. februarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA 16. februarja amer. barv. film NEVADA SMITH Kranjska gora 15. februarja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA? 16. februarja franc.-italij. barv. film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 16. februarja, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC — OTROŠKA MA-ŠKARADA, ob 16. uri za IZVEN — I. Cankar: HLAPCI Proclar Poceni prodam zefir PEČ, ŠTEDILNIK gorenje, razno pohištvo, SVINJAKA in drugo. Lesce, Gorenjska c. 34 643 Ugodno prodam motorno ročno KOSILNICO stadler in KONJA, starega 3 leta. Mež-narec, Vrba 27, Žirovnica 644 Prodam VOLIČKA za rejo in lahkega KONJA ali zamenjam za starejšega. Pivka 15, Naklo 645 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in kuhinjsko KREDENCO. Kožic Vida, Dolenčeva 6, Kranj-Orehek 646 Prodam I NOSILCE (tra-verze), 4,2 m doige. Apno 3, Cerklje 647 Prodam PRAŠIČKE od 30-50 kg težke. Pintar, Sv. Duh 7, škofja Loka 618 Prodam PRAŠIČKE. Zg.' Brnik 16, Cerklje 649 Prodam malo rabljeno trodelno kuhinjsko KREDENCO. Ogled pri čehovin, pleskarstvo, Kranj - Prim--«'ovo 650 Graditelji Za vašo hišo, garažo, delavnico, gospodarsko poslopje, vikend dostavljamo na gradbišče ZIDAKE »EFE« za 5,5 navadnih zidakov kvalitetno APNO V KOSIH po industrijski ceni TRGOVSKO PODJETJE KURIVO KRANJ tel.21-192 V zalogi imamo vedno tudi ostali gradbeni material. Prodam eno leto starega BIKCA. Drulovka 6, Kranj 651 Prodam GRABLJE in OBRAČALNIK za seno. Zabni-ca 7 652 Prodam 3 PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Možjanca 5, Preddvor 653 Prodam mizarsko STISKALNICO z železnimi navoji. Cerklje 180 654 Prodam GAŠPERČEK. Gorice 16, Golnik 655 Prodam SEME črne detelje. Plevel j Janez, Velesovo 9, Cerklje 656 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Aljančič, Hudo, Tržič 657 Prodam 2000 kg SENA in OTAVE. Zigana vas 11, Tržič 658 Prodam čevljarski ŠIVALNI STROJ singer. Kranj, C. na Klanec 6 659 Prodam vložene GOBE, LISIČKE in SIVKE. Naslov v oglasnem oddelku 660 Prodam novo »FREZO« 77 cm za traktor pasquali po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 661 Prodam OBRAČALNIK za seno, GRABLJE, plug obračalnik in izruvač za krompir. Visoko 39, Šenčur 662 Prodam 400 kosov OPEKE monta 12. Markič, Sp. Duplje 57 663 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 47, Cerklje 664 Prodam KOBILO, staro 12 let. Žirovnica 57 665 Prodam srednje težkega KONJA ali zamenjam za kravo. Kranj, Škofjeloška c. 25 666 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. — Te lefoni: redakcija 21-835 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10% popusta. Ne plačanih oglasov ne objavljamo. Prodam lepo stilno JEDILNICO po ugodni ceni. Ogled pri Bešter, Selo, Žirovnica 667 Prodam zazidljivo PARCELO s sadnim vrtom 2 minuti od avtobusne postaje. Naslov v oglasnem oddelku 668 Prodam POROLIT 5 (polovice). Luže 44, Šenčur 669 Prodam mlade PRAŠIČKE. Zalog 11, Cerklje 670 Vzamem KRAVO v rejo (vsaj 6 litrov mleka). Cerklje 100 671 Prodam REPO za krmo. Zalog 42, Cerklje 672 Prodam brejo SVINJO. Zg. Brnik 27, Cerklje 673 Prodam PRAŠIČA za zakol. Britof 105, Kranj 674 Prodam delovnega VOLA in vprežni KULTIVATOR. Sp. Brnik 5, Cerklje 675 Prodam KONJA, 5 let starega, brejo KRAVO in TELI-CO. Virmaše 42, Škofja Loka 676 Prodam dva BIKA po 300 kg težka. Ilovka 3, Kranj 677 Prodam KRAVO s teletom. Visoko 5, Šenčur 678 Prodam SPALNICO in tridelno OMARO. Ogled: Čeho-vin, Primskovo 43, Kranj 679 Prodam malo rabljeno OSTREŠJE, primerno za hišo in OPEKO — kekinda. Zg. Brnik 79, Cerklje 680 Prodam mladega BIKA. Voiklo 11, Šenčur 681 Prodam 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Kranj, Jezerska c. 92/a 682 DEKLE iz Cerkelj ali okolice prosim ponovno, da se zglasi v nedeljo, 16. 2. 1969 ali pa pišite. Čop, Britof 180, Kranj 689 Sprejmemo pomožno strežno osebje za sobote in nedelje v hotelu na Krvavcu in v hotelu na šmarjetni gori. Prijave in informacije: Gostinsko podjetje Krvavec Kranj, telefon 21-493 Prodam večjo količino GAJBIC. Ugodna cena. Dolenc Franc, Sp. trg 37, škofja Loka 683 Prodam zdrav semenski KROMPIR igor. Zg. Besnica 74 684 Prodam SENO. Kokra 15, Zg. Jezersko 685 otorna vozila Prodam VW — kombibus 64. in VW variant 1600, letnik 1967 in skoraj nove PREVLEKE skaj za FIAT 750. Ogled možen, Kranj, Staretova 23 (Čirče) 686 Zelo ugodno prodam MOPED T-13, 3000 km, v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 687 Obveščam, da v prostem času MASIRAM in RAZGIBAVAM na domu. Naslov v oglasnem oddelku 688 STROKOVNO POLAGAM VSE VRSTE PLASTIČNIH PODOV IN TAPISOMOV. Ri-har Tine, Ljubljana, Vrhovci c. 11/5 272 Kupim DESKE 25 mm. Luže 44, Šenčur 690 Kupim GRABEŽE za traktor ferguson in prodam avtomobilsko VITLO, primerno za traktor ali dvigalo za gradnjo. Brade 5, škofja Loka 691 PARCELO, naraje na ORE-HKU pri Kranju, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 692 Kupim VOLA za rejo, nad 500 kg težkega, vajenega vožnje. Kozjek Franc, Zg. Besnica 51 693 Kupim rabljen BILJARD — tudi nekomplcten. Naslov v oglasnem oddelku 631 Gostilna »DELFIN« v Kranju pripravlja za pustne dneve vse vrste morskih rib. Obiščite gostilno »DELFIN«. Sit a nov *- *. -j a Za varstvo dveh otrok nudim hrano in stanovanje ali plačam. Ostalo po dogovoru. Lahovec Franc, Valjavčeva 4, Kranj, telefon 21647, Kranj 694 Oddam ogrevano sobo sredi mesta Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 695 Oddam opremljeno ogrevano SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 696 V okolici Kranja kupim nedograjeno HIŠO ali PARCELO z lokacijo. Ponudbe poslati pod »gotovina« 697 Starejša zakonca kupita enosobno STANOVANJE, takoj vseljivo po možnosti v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod gotovina I 698 V Kranju prodam enonad-stropno HIŠO. Ponudbe poslati pod »ugodna prilika« 699 Tradicionalna maškarada v Delavskem domu in restavracjii Park na pustno soboto in torek, dne 15. 2. in 18. 2.1969 ob 20. uri PRIREJA KOLEKTIV RESTAVRACIJE PARK. Zabavali vas bodo Domači fantje in Henčkov trio, pojejo Joža, Vas j a in Toni ažek. Maske zaželene, najbolj izvirne nagrajene. V popustnih dneh od 18. 2. dalje tudi letos restavracija Park pripravlja teden ribjih specialitet. Pridite in poskusite! Vljudno vabljeni! Stanovanje v Kranju ali okolici iščem za dobo enega leta. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod »opremljeno ali ne« 700 Oddam opremljeno SOBO DEKLETU. Naslov v oglasnem oddelku 701 Prodam MEDETAŽNO skoraj vseljivo HIŠO na Kokri-ci ali zamenjam za visoko pritlično v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 634 V nedeljo in torek bo MLADINSKI PUSTNI PLES od 17.—20. ure v DOMU PARTIZAN STRA- ŽIŠČE. Najboljše maske bado nagrajene. Igrali bodo ILIONI. V Kranju kupim dvosobno STANOVANJE — vseljivo. Ponudbe poslati pod »plačljivo tudi v devizah« 702 Sprejmem SOSTANOVALKO. Naslov v oglasnem oddelku 703 Prireditve Turistično društvo POSAVC vas vabi v nedeljo, 16. 2. 1969, ob 18. uri na veselo PUSTNO MAŠKARADO, ki bo v domu Partizana Ljubno. Igrali bodo VESELI GODCI »KATERMAN«. Najboljše maske bodo nagrajene 704 GOSTIŠČE DOBRČA, Brezje priredi VESELO PU ŠTOVANJE v soboto, 15. 2. 1969. Igrajo »TRIO METODA«. Vabljeni! 705 GOSTILNA GORJANC Ho-temože priredi v nedeljo, 16. 2. 1969, in na pustni torek, 18. 2. 1969, ZABAVO S PLESOM. Vabljeni! 706 Vabimo vas na slavnostno pokopavanje pusta dne 19. 2. 1969 v Bistrici pri Tržiču Restavracija Deteljica pri bencinski črpalki. Veselo pustovanje bo v torek, 18. 2. 1969. Vabljeni! GOSTILNA ZARJA TRBO-JE vabi v nedeljo na VESELO PUSTOVANJE. Za ples in razvedrilo bo igral TRIO METODA. Vabljeni! 707 GOSTILNA BOHINC MILJE pri Šenčurju priredi na pustno soboto ZABAVO s plesom. Igrajo »PRIJATELJI«. Vabljeni! 708 ZapbsliiVe Sprejmem dva ZIDARSKA VAJENCA. Kokelj Darko zidarstvo, Lesce, telefon 70-332 709 Iščemo SLOVENSKA DEKLETA, stara do 25 let, ki imajo veselje do gostinstva v tujini. Zaželeno nekaj znanja nemščine (ni obvezno). Informacije dobite: Park restavracija Kranj, 15. 2. in 16. 2. 1969 od 15. —17. ure 714 Preklici Podpisana Korošec Julija-na, Zgoša 50 pri Begunjah izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Korošec Staneta, Zgoša 50. Obenem nima pravice odtujitve premičnin in nepremičnin, last moje družine. Ta prepoved velja od dneva objave. 710 Ženitve Iščem resno dekle staro do 35 let z lastnim stanovanjem ali hišo. Star sem 28 let in bi se rad poročil. Ponudbe poslati pod »resna« 711 Gledalci televizije! Vsa strokovna popravila na televizorjih in radioaparatih vam kvalitetno popravlja RADIO-TV SERVIS, Alojz Oseli, Koroška cesta 33, Kranj, telefon 22-843. Delovni čas od 7.—12. in od 14.—18. ure Bitencu Vinku in Porenta Nadi na novi življenjski poti želijo veliko sreče in skupnega zadovoljstva, enako tudi Mici in Vinku VVeithauser-ju za 13. obletnico poroke ter Mojci za 13. rojstni dan. Mama, ata in ostali domači 713 ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI DELAVSKE UNIVERZE »TOMO BREJC« KRANJ razpisuje na podlagi 82. in 83. člena Statuta delovno mesto STROKOVNEGA DELAVCA v oddelku za družbeno izobraževanje. Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti najmanj srednjo izobrazbo in ustrezno prakso ter uspsobljenost za delo na področju družbenega izo braževanja. Prijave sprejema tajništvo Delavske univerze do vključno 1. marca 1969. Butarice so se vnele Po mnenju komisije, ki si je ogledala kraj požara na Delavski cesti 39 v Kranju, ko je do tal pogorela baraka Franca Kon jediča, je požar nastal, ker je iz peči padla žerjavica na butarice pred pečjo. Od tu pa se je požar razširil po vsej baraki, škode je za pkoli 25.000 N din. Baraka je bila zavarovana. Spet vlom v kiosk V noči od 10. na 11. februar je neznanec vlomil v prodajalno Tobaka last ljubljanske Tobačne tovarne, na Cesti železarjev na Jesenicah. V notranjost je prišel tako, da je razbil steklo na pomičnem okencu. Vael je več škatlic cigaret in nekaj galanterije, škode je za okoli 520 N din. V nekaj stavkih ŽELEZNA KAPLA — V soboto bodo z Jezerskega odpotovali v Železno Kaplo člani smučarskega kluba Jezersko na tradicionalno prijateljsko smučarsko tekmovanje v Železni Kapli, ki bo v soboto in nedeljo nad Železno Kaplo. Na tem tradicionalnem veleslalomu bodo nastopili člani, mladinci in mladinke, pionirji ter pionirke. Kakor prejšnja leta bodo tudi letos smučarji Železne Kaple vrnili obsk na Jezersko, kjer bo povratno tekmovanje pod Kočno ali za Češko kočo. JEZERSKO — V nedeljo popoldan bo na Jezerskem tradicionalni smuk starih jezerskih korenin, na katerem vsako leto nastopi do 00 jezerskih smučarjev in smučark. Moški nastopajo v starosti od 30 let naprej, ženske pa od 25. leta dalje. Proga bo vodila od Makove Podkočne do Mlinarja in je dolga nekaj nad 1500 metrov. — an CERKLJE — Avto-moto društvo Cerklje bo v nedeljo, 16. februarja, popoldne priredilo zanimivo že tradicionalno prireditev »avto-moto skikjdring« s ciljem in startom v bližini nove šole v Cerkljah. Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo mopedistov, motoristov ter avtomobilistov in smučarjev. k— an Trstenik — Na Trsteniku, Povijah, Babnem vrtu, Panger-Sici, Zabijah in čadovljah so šele konec tega tedna usposobili svoje ceste ln pota za normalni promet. Krajevna skupnost je sicer takoj poskrbela za pluženje, vendar pa je hud snežni metež sproti zasipal cesto. Tako da so morali kasneje ceste čistili celo z lopatami. Pri tem delu je sodelovalo 63 ljudi, ki so delali prostovolnjo 442 ur. —an Cerklje — V sredo je bil v Cerkljah zelo dobro obiskan zbor občanov. Na njem so pregledali delo sveta krajevne skupnosti in KO SZDL ter predlagali kandidate za bližnje volitve. Izvolili so tudi novo vodstvo krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL. Na zboru so tudi javno pohvalili dek> svojega odbornika v skupščini občine Kranj Antona Germana. Zbor je izrekel priznanje za delo tudi svetu krajevne skupnosti in KO SZDL. —an Trstenik — Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Trstenik je zelo dobro uspel. V preteklem letu so precej izboljšali svojo dejavnost in pa požarno varnost ne samo na Trsteniku pač pa tudi v okoliških krajih. Zadnja nočna vaja jm je pokazala, da bo treba še marsikaj storiti, da bo premoženje občanov še bolj varno pred požari. Odločili so se, da bodo za vas Povije preuredili staro vodno zajetje, saj dosedanja količina vode ob požaru ne bi zadostovala. Nič bolje kot v Povijah ni v vasi čadovlje, zato bodo tudi tamkajšnji vaški vodnjak preuredili v rezervoar vode za primer požara. —an Velesovo — Na zboru občanov v Veiesovem so po predlogu kandidatov za bližnje volitve razpravljali šc o nekaterih krajevnih problemih. Prav sedaj uspešno poteka prostovoljna nabiralna akcija za modernizacijo ceste Trata—Adergas. Cerklje — Na torkovem občnem rboru strelske družine se je pokazalo, da je za to vrsto športa med mladimi kot tudi starejšimi kar precej zanimanja. To so potrdila tudi nekatera MuVnja tekmovanja. Na občnem zboru so ustanovili tudi dve 3»Vi sekciji, eno na Sp. Brniku in eno na osnovni šoli Cerk-e. V novi odbor so izvolili večinoma mlade ljudi. —an Rateče — Na zadnji seji turističnega društva v Ratečah so sklenili dati društvu prijateljev mladine enkratno pomoč $ višini 500 N din. —B. B. Tatvina v avtobusu V četrtek zvečer je iz avtobusa, ki vozi na relaciji Kranjska gora-Ljub-ljana, Anica Rajhard iz Žirovnice vzela par smučarskih čevljev, moške hlače in toaletni pribor. Vrednost predmetov je okoli 400 N din, oškodovanec pa je doma z Reke. Iz garaže ukradel avtomobil Neznanec je v noči od 12. na 13. februar vlomil v garažo last Franca Ber-nika na Gorenjski cesti v Lescah. Vlomilec je odpeljal iz garaže osebni avtomobil zastava 750 KR 156-17. O tatvini je bil razpisan republiški razglas o iskanju. Vlom v Bohinjski Bistrici V obrat družbene prehrane LIO v Bohinjski Bistrici je v noči na 12. februar vlomil neznani storilec. V jedilni prostor je prišel potem, ko je razbil okno. V kuhinji je odprl več predalov in si prisvojil 330 N din. S ključem, ki ga je našel v predalu, je odprl tudi shrambo in od tam odnesel 90 N din. Nato je shrambo spet zaklenil in vrnil ključ v predal. Preiskava je v teku. Uvedena proti na V sredo je prci kovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju podpisal dokument, s katerim se je uradno pričeta preiskava v zvezi z napadom na delavca milice Gv'da Bcrro v gostilni Krištof v Pre-dosljah 24. januarja letos. Takrat so štirje mladi fantje, nekoliko vinjeni in razgreti napadli Ber-ro, ki je po službeni dolžnosti prišel v gostilno. Čeprav jih je večkrat opozori!, da je miličnik in da je v službi ter, da bo uporabil pištolo, če se ne umaknejo, so fantje vseeno rinili vanj. Berra je v samoobrambi izstrelil več strelov. Ranjena sta bila Janez Jauh in Niko Drinovec, ki se še sedaj zdravita v bolnišnici. Franc Gros in Branko Markun sta bila v zvezi s tem dogodkom že zaslišana. Preiskava bo mora- preiskava padalcem Ia ugotoviti, koliko je bil vsak od teh štirih fantov udeležen pri napadu in kdo je tolkel s težkim steklenim pepelnikom Berro po glavi, tako da mu je zdravnik zašil rano z dvajsetimi šivi. Javni tožilec okrožnega sodišča zahteva preiskavo v smeri kaznivega dejanja poskusa uboja po členu 135 KZ v zvezi s členom 16 KZ. Zadnjo besedo bo seveda imelo sodišče, ki bo sodilo po teži dejanja. Kajti dejanje samo je brez dvoma težko, čeprav napadi na miličnika niso tako redki. Končajo se tako ali drugače, z večjimi ali manjšimi posledicami. Kako pa bi se vse skupaj končalo, če bi Berra ne uporabil pištole, najbrž ne bi mogel odgovoriti nihče. L. M. Trčenfe na smučišču V torek popoldne sta na smučiščih pod Mežakljo trčila smučar Vlado Bolte z Jesenic in pa Milan Jezdič, star sedem let, prav tako z Jesenic. Trčenje je bilo tako hudo, da so Milana odpeljali v bolnišnico, kjer je njegovo stanje še vedno kritično. Za vedno nas je zapustila ljubljena žena, mama, stara mama in sestra Emilija Trilar rojena Štrbenk Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 15.2.1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Kranju. Žalujoči: mož Valentin, otroci: Vilko, Tine, Janez, Sonja in Tončka, brat Mirko, sestri Pavla in Anka, vnuki: Stanko, Franci, Andrejka, Vasilka in Damjan ter drugo sorodstvo. Kranj, dne 13. februarja 1969 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega ata, starega ata, pradeda, brala in strica Franca Hafnerja Križnarjevega ata ki nas je zapustil v 92. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh žalostnih dneh stali ob strani in nam izrekli sožalje ter mu darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se dr. Bračkovi, č. duhovščini, tov. čemažarju za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilcem iz Zabnice, ZB Sv Duh - Virmaše, pevcem in godbi. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. žalujoči: sin Francelj z družino; hčerke: Mara, Rozinka in Milica z družinami, brat in sestri. Sv. Duh, Duplje, žahnica, Cleveland, dne 13. februarja 1969 Planica 69 V dneh od 21.—23. marca bo v Planici otvoritev nove 160-metrske skakalnice — velikanke. Na posebno prošnjo organizacijskega komiteja Planice je prevzel pokroviteljstvo nad to največjo letošnjo smučarsko prireditvijo predsednik SFRJ Josip Broz - Tito. Nova velikanka je prevlečena z biotokretom, ki daje celotni skakalnici elastičnost. Posebna skupina pod vodstvom Janeza Kerštajna že vso zimo pripravlja novo velikanko za veliko tekmovanje v marcu. V tem mesecu pa bodo ob skakalnici postavili še sodniški stolp. Visok bo 12 metrov, širok pa 8 m. Vsa ostala dela so na skakalnici že končana. Tudi posebna komisija FIS je pregledala skakalnico ln jo tudi homologirala. Vodja tekmovanja na letošnij planiški prireditvi bo znani smučarski delavec dr. Tone Dečman, njegov pomočnik pa Jože Košir iz Mojstrane. Sekretar tekmovalnega odbora bo Slavan Berlisk, šef skakalnice ing. Lado Gorišek s pomočnikom Rudijem Finžgarjem. Vodstvo organizacijskega komiteja Planice je povabilo na otvoritev nove smučarske velikanke skakalce iz Avstrije, DR Nemčije, ZRN Nemčije, Švice, Francije, Italije, CSSR, Poljske, ZSSR, Norveške, švedske, Finske, Madžarske. Nastopili pa bodo seveda tudi skakalci iz Jugoslavije. Sekretar organizacijskega komiteja Planica dr. Franjo Pavlin, ki je bil vodja naših skakalcev na letošnji jubilejni švicarski skakalni turneji, pa je navezal stike tudi z japonskimi in ameriškimi skakalci. Vse kaže, da so pogovori uspeli in, da bodo v Planici skakali tudi Japonci in Američani. Na vabila sta doslej odgovorili že ČSSR in ZSSR in javili, da bo skakalo v Planici 12 skakalcev iz ČSSR in 6 skakalcev iz Sovjetske zveze. Novo velikanko bodo pred tem velikim tekmovanjem seveda preizkusili naši skakalci. Ta preizkušnja bo konec februarja. Na osnovi te preizkušnje bodo dokončno začeli s pripravami skakalnice tako, da bo prireditev čim bolje uspela. Planiški komite je za čim boljšo organizacijo te največje skakalne prireditve na svetu v letošnji zimi imenoval tudi posamezne komisije. Vodja komisije za promet bo Franc Žvan (predsednik SO Jesenice.) V posameznih podkomisijah pa bodo vodje naslednji: vodja podkomisije za prometni režim in transport: Heri Kai-ser (Kompas, Ljubljana), vodja podkomisije za ureditev parkirnih površin: ing. Štefan Nemec, podpredsednik skupščine občine Jesenice, vodje podkomisije za ureditev cestnih površin: Danijel Lepin, glavni direktor RPI, vodja podkomisije za prometni režim in kontrolo ter urejanje prometa: Vinko Krevh, inšpektor UJV Kranj. Videz je, da bo organizacijski komite Planica storil vse, da bi vsi obiskovalci teh velikih skakalnih tekem lahko nemoteno potovali v Planico in, da bi lahko tudi v vsem poskrbeli za parkiranje avtomobilov. Tudi za prehrano vseh obiskovalcev bo urejeno. Naša največja trgovska podjetja bodo postavila v planiški dolini svoje prodajalne, ki bodo dobro založene z jestvinami in pijačami. Vsi tekmovalci bodo letos stanovali v Grand hotelu Toplice na Bledu, funkcionarji v Grand hotelu Toplice in Park hotelu na Bledu, predstavniki tiska, RTV in fotoreporter j i pa v Garni hotelu Kompas na Bledu. Za to prireditev bo organizacijski komite Planica izdal posebni znak, katerega načrt je pripravil bivši skakalec, sedaj ing. arh. Marjan Gašperšič, plakat pa bo delo znanega karikaturista Marjana Bregarja. Gospodarski odbor komiteja Planice je tudi že določil cene za obisk prireditve. Cene bodo naslednje: dijaki 2,50 dinarjev, odrasli 10 dinarjev. Vstopnice bodo pravočasno v prodaji pri vseh turističnih agencijah, generalno zastopstvo pa ima avtobusno in turistično podjetje Kompas v Ljubljani. J. Javornik Sankači tekmujefo Na 1600 metrov dolgi progi je sindikalna podružnica tovarne usnja Runo Tržič pred dnevi priredila Pod Storžičem sankaško tekmovanje. Nastopilo je 33 tekmovalk in tekmovalcev. REZULTATI: ženske: 1. Lovrenčak, 2. Bizjak, 3* Špendal. Moški do 40 let: 1. Radon, 2. Končina, 3. Meglic, moški nad 40 let: 1. Tišler, 2. Slapar, 3. Zad-nikar. — dh Selška dolina dobila avtomatsko dvostezno kegljišče Pred dnevi so v gostilni Košmelj »Pri Meru« v Železnikih odprli novo zgrajeno dvostezno avtomatsko kegljišče. Pred vojno je bilo v Selški dolini 12 kegljišč, kar je dokaz, da je bila ta športna panoga takrat zelo razgibana. Kegljišče »Pri Meru« je služilo namenu 42 let in je bilo poleg kegljišča »Pri Turku« na Češnjici vedno dobro obiskano. Zahteve, ki jih narekuje današnji čas v zvezi z ureditvijo takih objektov, pa so bile povod, da se je lastnik odločil za gradnjo novega avtomatskega kegljišča ter obenem tudi z ureditvijo sodobno urejenih in opremljenih gostinskih prostorov, katerih na področju Selške doline zelo primanjkuje in je s tem razvoj turizma tudi onemogočen. Opremo za ureditev avtomatskega kegljišča je nabavil pri firmi Vollmar iz Zahodne Nemčije, dela pri montaži avtomatov pa je izvedlo podjetje LIP Bled, katero sodeluje v kooperaciji z nemško firmo. Zainteresiranih za to priljubljeno športno panogo na tem področju Gorenjske vsekakor ne primanjkuje. To je bilo videti zlasti v nedeljo, 2. februarja, ko so organizirali prvo tekmovanje v kegljanju. Udeležba je bila pol-noštevilna, tekmovanje pa je bilo izvedeno v glavnem med domačimi ekipami. Prvo mesto je dosegel Janez Koblar iz Železnikov, drugo Franc Eržen iz češnjice ter tretje mesto Stane Gartnar iz češ- Jeseničanom pokal V nedeljo je bilo na strminah nad Blejsko Dobravo letošnje republiško taborniško prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanju je nastopilo več kot 120 tekmovalcev. Najštevilnejšo ekipo so imeli do mačini -— jeseniški jeklarji — skoraj 60 nastopajočih. Bili pa so tudi najuspešnejši, saj so osvojili v petih skupinah prvo mesto in tako tudi prehodni pokal zveze tabornikov Slovenije, za katerega so letos prvič tekmovali. Najbolje plasirani iz republiškega prvenstva pa se bodo udeležili še zveznega taborniškega prvenstva v veleslalomu, ki bo na Popovi Šapki v Makedoniji. Zmagovalci v posameznih razredih so bili: ženske do 14 let — 1. Aleš (Jesenice) od 14—18 let —• 1. Prevc (Jesenice), nad 18 let — 1. Grilc (Jesenice); moški do 14 let — 1. Bolčina (Jesenice), od 14—18 let — 1. Andlovič (Maribor), nad 18 let — 1. čop (Jesenice); ekipni vrstni red: 1. Jesenice, 2. Križe, 3. Maribor, 4. Tržič, 5. Žirovnica. V. Barabaš njice. Mod tekmovalce je bilo razdeljenih 14 nagrad, katere so prspevala tudi podjetja iz Železnikov. Med najbolj vnetimi keg-ljači v Železnikih, pa so že v teku razgovori za organizirano dolo. Ustanovili bodo svoj kegljaški klub. če govorimo o perspektivah oz. razvoju športno tu- ristične dejavnosti v mestu Železniki, bo ta na novo zgrajeni objekt nedvomno veliko pripomogel k popularizaciji kraja, posebno Še v današnjem času, ko je urejena tudi cesta. Zato gre investitorju vse priznanje v zvezi s poživitvijo turistično-športne dejavnosti. A. Sedej Šahovski klub tudi v V novem mladinskem klubu v Tržiču so se pred dnevi na ustanovnem občnem zboru zbrali privrženci šahovske ige in ustanovili šahovski klub. Po občnem zboru je bil prirejen brzoturnir, na kate- rem je sodelovalo 23 ša-histov. Zmagal je Peter Mali pred Štefanom Brezav-ščkom (Radio Tržič) in Marjanom Gašperlinom. — dh Zanimivo predavanje v Tržiču Znani športni novinar februarja v mladinskem DELA Jože Dekieva, eden redkih slovenskih novinarjev, ki so poročali z lanskoletne zimske olimpiade v Grenoblu ln letn3 v Mehiki, bo v torek, 18. klubu v Tržiču predaval o letni olimpiadi v Mehiki. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. — dh Šahovski brzoturnir v Loki Vodstvo šahovskega kluba na Trati — škofja Loka se je odločilo, da bo vsako prvo nedeljo v mesecu organiziralo brzoturnir za ljubitelje šaha v Škofji Loki. Prvi tak turnir je bil izveden v nedeljo, 2. februarja, v prostorih kluba. Po triurni borbi na črno belih poljih je od desetih nastopajočih igralcev zmagal Miha šmid, ki je nabral 9 Hokej na ledu Cene Valen-tar — trener Tržičanov Cene Valentar, nekdanji dolgoletni igralec hokejskega kluba Jesenice in državni reprezentant, sedaj zvezni hokejski sodnik, bo odslej vodil treninge mladih tržiških hokejistov. Le-ti se marljivo pripravljajo za nastop na letošnjem republiškem prvenstvu, ki bo v drugi polovici februarja v Celju. Zanimivo je, da je Cene Valentar nastopil za državno repezentanco že leta 1953. -dh točk. Drugi je bil Jože Ramovš, tretji Hafner Marko, četrti Kalan Karol itd. V. R. V sredo, 5. februarja, smo v številki 10 na dvajseti s* rani objavili prispevek Več poudarka splošni telesni vzgoji. Zaradi netočnih informacij sta zadnja dva odstavka sestavljena nejasno, in sicer: naloge sedanjega sindikalnega društva ne bo prevzel TVD Partizan, ampak je treba delo TVD Partizana l< poživiti, niti se sekcije S::D ne bodo priključile občinski zvezi za telesno kulturo. Svet osnovne šole STANE ŽAGAR KRANJ raz isuje delovno mesto učitelja matematike. Pogoj: PU ail P l Razpis velja do zasedle delovnega mesta. Pismene prijave z dokazili o sposobnosti sprejema tajništvo šole. C LAS SOBOTA - 15. februarja 1969 Velik porast varčevalcev " >-r- ■■ i- :■■ ■:■ ■ ... : Pri Gorenjski kreditni banki oziroma njenih poslovnih enotah na Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škofji Loki in Tržiču je dan*« 66.275 varčevalcev. Vrednost njihovih vlog znaša 13 milijard 350 milijonov starih dinarjev. Zanimivo je, da je število varčevalcev v minulem letu naraslo za 6815, hranilne vloge pa so se povečale za prek 3 milijarde 600 milijonov starih dinarjev. To pa pomeni, da danes že vsak 4. prebivalec Gorenjske varčuje pri Gorenjski kreditni banki, Razen tega pa moramo še povedati, da je med varčevalci dobršen del takšnih, ki hranilne vloge vežejo na določen čas. , Vsak varčevalec je zavarovan Za varčevalce, ki vežejo hranilne vloge na določen čas in za lastnike deviznih računov, je Gorenjska kreditna banka lani pripravila dve veliki nagradni žrebanji. Sicer pa tovrstna žrebanja niso njena edina značilnost. Sleherni varčevalec, ki ima pri GKB ali njenih poslovnih enotah vloženih na vpogled ali odpovedni rok 100 tisoč starih dinarjev, je tudi zavarovan: o za 100 tisoč starih dinarjev ob nezgodni smrti (če ima vloženih 100 tisoč starih dinarjev na vpogled) in 9) za HX) tisoč starih dinarjev ob nezgodni smrti in za 200 tisoč starih dinarjev v primeru trajne invalidnosti (če ima vloženih na odpovedni rok nad eno leto vsaj 100 tisoč starih dinarjev). Prebivalci lahko danes pri vseh poštah na Gorenjskem odpirajo nove hranilne knjižice GKB. In ker je na Gorenjskem 40 poŠt ter 5 poslovnih enot GKB, to pomeni, da vsakdo lahko kadar koli odpre hranilno knjižico na 45 mestih na Gorenjskem. Razen tega pa vse pošte v Sloveniji in vse kreditne banke in hranilnice v Jugoslaviji sprejemajo in izplačujejo vloge na hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke. 1254 občanov varčuje za stanovanja Posebna oblika varčevanja pri Gorenjski kreditni banki je tudi stanovanjsko varčevanje. Danes varčuje na Gorenjskem že 1254 občanov za pridobitev stanovanja. Ti so do sedaj privarčevali že prek milijardo starih dinarjev. V to obliko varčevanja pa se vse bolj vključujejo tudi gorenjske delovne in druge organizacije. Te imajo trenutno pri Gorenjski kreditni banki sklenjenih 228 pogodb za pridobitev stanovanj« v vrednosti ene milijarde 275 milijonov starih dinarjev. In tudi za stanovanjske varčevalce so pri GKB pripravili nagradno žrebanje. Včeraj so v škofji Loki izžrebali 10 denarnih nagrad za nakup gradbenega materiala in opreme po izbiri. Še "žrebanja in nagrade Tudi v prihodnje bodo pri Gorenjski kreditni banki pripravili polletna žrebanja za vlagatelje vezanih hranilnih vlog, vezanih deviznih sredstev in za stanovanjske varčevalce. Naslednje takšno žrebanje bo že avgusta letos. Med varčevalec bodo takrat razdelili 100 lepih nagrad. Prva nagrada pa bo osebni avtomobil Fiat 850. zagotovilo za varno naložen denar Star pregovor pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Zato premislite! Ce imate že prihranjen denar, nikar ga ne hranite doma. Lahko se vam zgodi nesreča. V Gorenjski kreditni banki p« bo varno shranjen in še lepo se vam bo obrestoval. Da je to res, so ugotovili že mnogi pred vami. V dokaz pa tak pucin tek: 1968. leta so varčevalci pri Gorenjski kreditni banki Mtrorna vseh njenih poslovnih enotah dobili ca pri varčevani denar še 770,813.952 starih dinarjev obresti. Veliko žrebanje GKB v škofji Loki je vodila posebna komisija. — Foto: F. Perdan POGLEJMO, KATERE ŠTEVILKE HRANILNIH KNJIŽIC SO BILE IZŽREBANE: PODRUŽNICA JESENICE: nalivno pero (12348, 12736, 11687, 247/D), jedilni pribor (30976, 12517), odeja (30444, 12731), ura Darvvit (30964, 12493, 12371, 30287, 30966, 9989, 12587, 12364), brivnik »Braun Iskra Sixtant« (12491, 12750), kolo »Pony« (12761). OSREDNJA ENOTA KRANJ: nalivno pero (št. 50891, 26207, 26137), jedilni pribor (1348, 3216/ 1-1485, 8402, 21394), odeja (50081, 18235, 14030), ura Da-rvvil (19454, 227, 50449, 24965, 19273, 24281, 6397, 13261, 28250, 28384. 9033, 20807, 22899, 28246, 12183, 28131, 8627, 51502, 10521, 26242, 13457, 139), brivnik »Braun Iskra Sixtant« (50130, 21613, 26954 , 21233 . 27960), koJo »Ponve (19880, 27S38, 9411, 28366, 28226). PODRUŽNICA RADOVLJICA: nalivno pero (21175. 21530), jedilni pribor (21619, 2136 BL), odeja (5650 , 7186). ura Darvvil (1283, 3216-62, 20008 , 4024 , 20803 , 2310 BL, 7326, 1102 BL), brivnik »Braun Iskra Sixtant