fU}w£ji ftloT«uki toda* » v Združenih driarah. Naročninam NASLOV vt^ifttft li iprBfftilt?i JM 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon; 1048 J ACC1PTANCE FOB MAILIING AT 8PECIAL BATE OP POSTAGE PBOVIDED POR IN SEOTION 1103, ACT OFOCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 39.—No. 39. JOLIET, ILL., 26. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 1923.) Leto IX.—Volume IX. NEMČIJA KAPITULIRALA. Pasivna vojna v Poruhrju končana. Berlin, 24. sept. — Nemčija se j« uklonila Franciji glede poruhrskega vprašanja. Kapitulacija je sledila vsled sklepa izvanredne kabinetne seje, katere se je vdeležilo ved državnih uradnikov, industrijcev, bankirjev, političnih voditeljev in tudi delavskih zastopnikov. Na tej seji se je sestavilo in podpisalo proklamacijo na nemško ljudstvo v zadevi brezpogojne kapitulacije; s tem je pasivna resistanca v Poruhrju končana. Z ozirom na ta neprijetni korak nemška vlada upa, da ji bo-dp Francozi v Por^nju dovolili posebue koncesije; da bodo i-meli aanaprej Nemci dotično pokrajino v svoji oskrbi in da bo Francija Nemcem vrnila vse ujetnike. Nemški uradni list poroča o tem sledeče: "Danes se je vršila konferenca med zastopniki vlade in zastopniki okupiranega ozemlja. Kancler Stre-semann je pri tej priliki pojasnil, da vsled slabega finančnega stanja nemška vlada in ljudstvo ne more več pokrivati stroškov pasivne resistence v Poruhrju. Poleg tega je nemogoče pri sovražni državi (Franciji) izposlovati pomilostitev in zameno nemških vojnih ujetnikov; nemška suvere-niteta v Porenju je bila tudi ogrožena. - Vsled teh razlogov je edini nafčin in pot, da se Nemčija ukloni Francozom s tem, da preneha s pasivno vojno v Poruhrju. Kancler Stresemann je pri tem omenil, da prevzame nemška vlada vso tozadevno odgovornost nase, nakar so -se mu vdali ekoio vsi zborovalci te važne konference. Ko je prišla vest o tej kapitulaciji v javnost, je nastalo med ljudstvom veliko razburjenje in jeza; vse okoliščine kažejo na izbruh ponovne civilne vojne na Nemškem. General Ludendorff je baje omenil, .da bo S 40,000 možmi vdrl proti Berlinu; velike protidemanst-racije so se vršile tudi v Mona-kovem, glavnem mestu Bavarske. London, 24. sept. — Iz Berlina s? semkaj poroča, da bo sedanji nemški kancler Stresemann skoro gotovo odstopil; njegovo resignacijo se pripisuje posledicam poruhrske afere. Kdo bo postal njegov naslednik, še ni anano. Barlln, 34. sept. — Nemška vlada je dognala, da je v nameravani vla4ni preobrat na Nemškem direktno zapletena Rusija, ki hoče s posredovanjem svojih tajnih agentov u-vesti tudi na Nemškem komunizem. Oblasti so prišle na sled boljševiskemu vojaškemu atašeju Petrovu, ki je hotel u-pornim Nemcem razdeliti veliko količino municije v svrho dosege cilja. Ali ni svet v resnici nehvaležen f Največ hvale in priznanja daje komu š# le pri—pogrebu, l*o pokojnik te tvale več n« Suje. . V- PREMOGARSKA ' UNIJA RAZKRINKALA KOMUNISTE. Ohicago, 111.—Največja pre-mogarska unija U. M. W. of A. (United Mine Workers of America), je v listih.* obelodanila že svoj 5. članek, kjer se nahajajo senzačna okritja o delovanju radikalcev v Združenih državah. "Nič manj kot 200 raznih organizacij bi lahko našteli v naši deželi, ki aktivno delujejo pri revolucionarnem gibanju komunistov, ki ž njimi sini-patizirajo, ali so pod kontrolo Komunistične ameriške stranke. Komunistična stranka je bila ustanovljena meseca maja 1. 1921 na vrhu nekega hriba v državi New York. Že tedaj je bilo sklenjeno dobiti pod kontrolo vse članstvo gorioznače-ne premogarske unije (U. M. W. of A.), člapstvo Ameriške Delavske Federacije (A. F. of L.) in tudi ostale večje organizacije, nakar naj bi se vprizo-rilo splošno revolucijo sirom dežele in strmoglavilo našo v-lado. Ta ustanovna seja na prostem je bila tajna. V označenem članku se dalje navaja, da se je te seje udeležil tudi osebni zastopnik Lenina in Trocki-ja, ki naj bi sejo vodil in zapo-čel agitacijo komunistov v Združenih državah. Na tej ustanovni seji so bili izvoljeni razni odbori in pododseki, za katere se je izdelalo posebne na-5rte. Glavni namen komunistov je bil pred vsem streti in zadušiti razne delavske unije. Centralni izvrševalni odbor nove (komunistične) stranke je bil izvoljen iz voditeljev sledečih, že obstoječih organizacij z angleško označbo: "Friends of Soviet Russia"-, "The Russian Medical Relief Societv," The Industrial Lea-gue", "The Farmer Labor Partv," "I. W. W.," "The Private Sokliers and Sailors Legi on," "The World \Var Veterana," "The Workers Party of America" in "The Trade Union Educational League." Kasneje se je v Brooklynu, N. Y. iz teh izcimila še "Delavska stranka" (The Work-ers Party). Opomba uredništva "Glasila": Na veliko sramoto vseh a-meriških Slovencev imamo v Milwaukee, Wis. tudi nekaj takih izdajic, ki pri "D. S." vedno trobijo v rog, komunistov z nekim podkupljenim Chas. F. Novakom na čelu! . UPOR V OKLAHOMI. Oklahoma 0ity, Okla., 24. sept. — Ker so Kukluksovci zadnje dni napeli vse sile, da bi prevzeli vodstvo državne vlade v svoje roke, in ker se je bati splošnega upora (revolucije), je guverner Walton izdal ukaz nastopiti z vsemi močmi, da se zabrani posebno zasedanje zakonodajne zbornice, določeno za prihodnjo sredo. Vto svrho morajo biti z orožjem pripravljeni vsi moški od 21. — 45. leta, da bodo guvernerju pomagali. General adjutant Markham ima svoj ukaz, da naj z vojaštvom brani vhod do državnega kapitola- bodisi kongresnikom, ali senatorjem; tako tudi ne smejo ti zborovati v nobenem drugem mestu države Oklahoma. Ce bi prišlo pri tem morda do kakega nasprotovanja in nemirov, ima vojaštvo popolno pravico sreljati na Kukluk-sovce. Ford kupil celo mesto. Detroit, Mich. 22. sept. — Znani avtomobilski kralj Hen-rv Ford je te dni kupil celo mestece Pequaming v Michiga-nu, kjer se ljudstvo največ ba-vi z lesno industrijo; poleg tega je kupil tudi malo železnico ki vodi iz označenega mesta. Poleg številnih parnih žag, je kupil tudi 40,000 akrov gozda za izsekavanje lesa. Nove Fordove žage bodo proizvajale na leto nad 50 milijonov čevljev izdelanega lesa in desk. Koliko je Ford plačal za vse to, — ni znano. Kitajci umorili katol. misijonarja. Peking, 17. sept.—Nedavno so kitajski banditje ujeli in smrtnonevarno pretepli italijanskega misijonarja Rev.Mel-letta, ki jim je konSno le ušel. Danes je mučeniske smrti u-mrl vsled prizadetih ran.. V« sled tega umora je italijanski minister vložil oster protest pri kitajski vladi, z zahtevo, da naj se morilce občutno kaznuje. Samo dva učenca v ljudski šoli. ' V naselbini Florence, nedaleč od Jolieta imajo ljudsko šolo, kamor letos zahajata samo dva učenca: eden obiskuje I. razred, drugi pa IV. Šolske oblasti so vsled tega jako nezadovoljne, ker morajo radi te dvojice vzdržavati učiteljico in šolo. Plača učiteljice znaša $640 na leto, kurivo in poprava šole pa $60 ali $700. skupaj na leto; stroški za vsakega u-čenca bodo torej znašali $350, ali petkrat toliko, kakor v Jolietu, kjer znašajo $76 povprečno na enega učenca. Trije otroci na prodaj. Coal City, 111. 20. sept.—Tu živečega premogarja Frank Vodaček je tožil nek trgovec iz Chicaga ker mu še ni plačal $32,16 za poslane mu icrevlje. Ko je bil dolžnik poklican na zagovor pred sodnijo se je o-pravičil, da te svoje ne more plačaiti, fcer je brdz denarja; pač je pa pri volji oni tvrdki poslati namesto zahtevane s-vote vse tri svoje že nedorasle otroke, koje ceni po tem računu $10.72 vsakega. Sodnik je to ponudbo odklonil. Posledice stavke tiskarjev. New York, N. Y. 20. sept. — Vsled samovoljno vprizorjene stavke tukajšnjih tiskarjev je predsednik Mednarodne Zveze Tiskarjev iz unije izobčil 2600 članov unijske postaje žt. 25. '' AMERIŠKA-JUGOSLOVANSKA DRUŽBA" U-STANOVLJENA New York, N. Y., 22. sept. — V svrho gojitve dobrih od-nošajev, — političnih, trgovskih in kulturnih,—med Združenimi državami in novo jugoslovansko državo, je bila vC-eraj v New Yorku ustanovljena, An inkorporirana "Ameriška- Jugoslovanska Družba" (The American-Jugoslav-Soci-etv, Inc." Namen ustanovitve te važne družbe njen predsednik, general Tasker H. Bliss, bivši načelnik generalnega štaba armade Združenih držav tolmači iz sledečih razlogov: 1.) Spraviti skupaj v navadno organizacijo in stalno zvezo z Jugoslovani vse Ameri-kance osobito pa one, ki so živeli v Srbiji tekom minule svetovne vojne, ali so bili tam za fa^a rekonstrukcije po sklenjenem premirju. 2.) Raztolmačiti Amerikan-cem dosege in cilje Jugoslovanov, — njih zgodovino, literaturo, umetnost, njih šege, institucije in njih sedanji ekonomski in politični položaj. 3.) Dajati ameriškim trgovcem potrebna pojasnila glede trgovske zveze z Jugoslavijo, in Jugoslovanom glede trgovske zveze z Združenimi državami. Ustanovitelji "Ameriške-Jugoslovanske Družbe" so dosegli sVoj cilj s sodelovanjem diplomatičnih zastopnikov iz glavnih mest obeh držav. Mesto častnih predsednikov so prevzeli: Hon. H. Percival Dodge, ameriški minister v Belgradu; Dr. A. Trešic-Pavi-iSič, jugoslovanski minister v AVasliingtonu; Dr. Slavko Gru-ič, bivši jugoslov. minister v Washingtonu in profesor M. Pupin, častni bivši srbski konzul v New Yorku. Častni podpredsedniki so: Dr. D. P. Karovič, generalni jugoslovanski konzul v New Yorku in Hon. Kenneth S. Patton, ameriški konzul v Belgradu. Drugi izvoljeni jtodpredsed-niki, ki so obljubili sodelovati pri tej družbi so: podadmiral Ph! Andrews; Nichol. Murrav Butler, ravnatelj Columbia u-niverze; Livingston • Farrand, ravnatelj Cornell univerze; Mrs. John W. Frothingliam; Mme. Slavko Gruič; John Grier Hibben, ravnatelj Prin-centon univerze; profesor Do-uglas Johnson; Rt. Rev. Wm. Lawrence; Hon. Frank L. Polk; Dr. Morton Prince; Hon. Eliku Root; O. A. Seve-ranče; Dr. Albert Shaw in George J?^. Wic^ersham. Mr. John A. Kingsbury, 49 Wall št. New York je bil izvoljen za tajnika označene družbe, Mr. Albert H. Wiggin pa za blagajnika. • Izvrševalni odbor te družbe bodo zastopali sledeči gospodje: Hamil-ton Fish Armstrong, Wm. M. Ohadbourne, Hon. Charles Mac Veagl* in Dr. Alber Sljaw. Bolnik ima običajno več zaupanja ^ svojega hišnega zdravnika, kakor pa zdravnik v samega sebe. REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM London, 24. sept. — Revolucionarno gibanje na Bolgarskem se je razvilo v polni meri ŽRTVE NEPREVIDNE VOŽNJE Z AVTOMOBILI V CHICAGU. Chicago, 111. 24. sept.—Vsled neprevidne vožnje z avtomobi- po celi deželi tako, da so priš-li- je bilo .v našem mestu od 1. li uporniki do premdčii. Glavno mesto Sofija je do i cela obdano z blokado; kralj ; Boris je nameraval že odstopiti, toda njegove resignacije se ni sprejelo. januarja t. 1. do včeraj do smrti povoženih 50X oseb; meti tem je največ otrok. Tem povodom jt; chikaški dnevnik "Tribune" na 4. strani obelodanil imena in datum Revolucionarji so prerezali, v8eh teh ponesrečencev. in pokvarili vse brzojavne m j Q umi Med {em[ [m6n[ telefonske naprave da je vla-1 q ^ ^ glovenske | da povserti odsekana glede .q gioer: zveze s svojimi pokrajinami.! Položaj v Sofiji postaja vedno 21- febr- Je b,Ia ol "tincka.» je usta i Povožena 5 letna Jennie Moho-niflštvn i živeča na 2054 Ooulter St. Dne 4. marca je bil n pisati angleški. Za dok^z o pismenosti v angleščini se rabi dvoje metod. V tnalih občinah na deželi, kjer ni osebne registracije volilcev, treba doprinesti dokaz na dan volitve. Za dokaz služi redno šolsko spričevalo šolskih oblasti. V mpstnih občinah, kot je mesto New York, treba doprinesti dokaz o pismenosti na dan registracije. Oni novi volilci, ki so se rodili v tej deželi pli ki so se rodili v inozemstvu, ali so obiskal' šolo tukaj, naj pokažejo svojo šolsko diplomo, Iz katere je razvidno, da so dovršili prvih ' osmih razredov ljudske šole ali enakovredne šole. Drugače je z onimi novimi volilci, ki nimajo takega šole-skega spričevala. Oni morajo predložiti o pismenosti in, ako he morejo pokazati, da so dovršili kak šolski tečaj, enakovreden šestemu razredu ljudske šole, se morajo podvreči izpitu, in to nekoliko dni pred dnevom registracije, ki se v državi New York vrši navadno tneseca oktobra. Izpit se bo vr-^il v mnogih ljudskih šolah po ?sej državi. Novi volilec mora pri tem izpitu pokazati, da zna čitati in da razume, kar jčdta. Prečitati mora na tihem kakih 100 besedi v enostavni angleščini. Na*to mora v lastni pisavi odgovoriti qa kakih osem do deset vprašanj, ki se nanašajo na precitano čtivo. Kakor rečeno, je to čtivo pisano v najbolj enostavni angleščini. Izpit ima le dokazati, da-li volilec zna čitati in pisati angleški in da-li ima radi tega volilno pravico. Vsakemu kandidatu je dana dvojna prilika, da dokaže svojo pismenost. Ako propade pri prvem izpitu, sme se kakega drugega dne zopet podvreči izpitu. Tudi če bi dvakrat propadel pri izpitu, sme prihodnje leto zopet poskusiti. Ako pa dobi enkrat svojo spričevalo o pismenosti (Certificate of Lit-eracy), nihče ga ne more več prisiliti, da bi se zopet podvrgel takemu izpitu. Ako je enkrat volil, sme vedno zopet voliti, ne da bi mu bilo treba novega dokaza o pismenosti, tudi če se preseli iz enega okraja v drugega. Novi zakon se naslanja na spremembo (amendment) h konstituciji države New Vork, sprejeto 1. 1921, v kateri se določa "da nihče ne bo opravičen voliti, ko eloseže polnoletnosti, naturalizacijo ali drugače, razun ako je taka? oseba zmožna čitati in pisati angleški, izvze-mši v slučaju telesne nesposobnosti." Tudi nekatere druge države imajo slične predpise. Prva država, ki je vzakonila tako postavo, je bila država Massa-ehusetts in to že pred 50 ledi. Od tedaj je dvajset držav vža-konilo postave, ki zahtevajo od volilcev, da znajo čitati in pisati angleški. V drugih državah volilec dokazuje da zna čitati angleški, s tem da prečita na glas kak odstavek zvezne ali državne konstitucije. Izpit v pisanju obstaja v tem, da napiše svoje ime ali da prepiše par besed ali da napiše kar se mu narekuje. Nobena druga država ne zahteva, da mora kandidat razumeti, kar je pre-čital. star, pa se mu ni nikdar nič da večkrat (zadnjikrat 1. žalega pripetilo. In zdaj se 1871) prezidana hiša štev. 8 je je pa preselil v večnost, kjer njegov rojstni dom. Dež malo bo z ljubljeno pok. materjo nagaja, postaviva se v spodnji skupaj, kar nas vse -Saka, zato gostilni pod kap da spiševa pa bodimo vedno na smrt pri- nekaj razglednic. Pridruži se pravi jeni, ker ne vemo ne ure, prijazen kmet Virant, ki se so-ne dneva. Vzrok nesreče je podpiše kot "posestnik štev. bil, ko je nekdo svoj avtomo- g ,, Zdrčiva na kolodvor. Po-| bil obračal, drugi je pa prehi- (glejam nazaj. z Bogom prija-tro vozil, da se ni mogel usta-;zni jjudjei z Bogom, Lašče — viti ter je zavozil na "troto- < oiMartu izvedeli, samoobsebi vsiljuje, namreč vprašanja: Ali so na Martu nam slična bitja in našim enake stvari? Na to vprašanje odgovorimo lahko brez strahu: Mart je povsem prava, druga zemlja. Trdo lahko toraj obstajajo na njem enake ali sliene stvari. Da so pa na Martu take stvari, tega nam naravoslovje, ki sloni na opazovanju in izkušnji, ne more dokazati. Marsikako pojasnilo nam nudi inodroslovje. O tem govorim pozneje skupno o vseh premičninah. Vse, kar nam povedo tehtni in verodostojni astronomi, je le mnenje, ugibanje, ni noben dokaz. Kako ugibljajo? Anglež Proctor piše: 44 Jasno se kaže, da je premičnica Mart pjrav izborilo prikladna živim bitjem, kakršna poznamo. Daleč tam se vršijo naravni procesi, ki bi bili brezkoristni in srola potrata naravnih moči, ako bi ne služili, kakor njih sorodniki na zemlji, potrebam organičnih stvari. Če bi na Martu res ne bilo orgatiienih bitij, potem bi bili procesi, ki se ponavljajo letr, in dan, stoletja in stoletja, zares le poraba moči, ki je brez vsakega le mogočega dobička. Ako bi izmed tisoč megel, ki sipljejo dež na Martovo površje, le ena koristila potrebam živih bitij, bi bil njih pomen vsaj umi ji v; jih res-nižCino imele v svojih tresorjih in v upanju, da jih bodo lahko kupile na borzi. Toda, ko so te banke prišle na borzo nakupo-vat te srečke, jih tam ni bilo dobiti, ker jih je prebrisani kupec že nekaj dni sam vse pokupil, kar jih je le dobiti mogel. Kdor je toraj te srečke ho ted kupiti,je moral več ponudi ti za nje—njihov kurz je ras-stel. Posestnik srečk je lahko prodal po višji cen' kot pa jih je bil sam kupil. Kurzi se lah ko menjajo po različnih speku lativnih dejanjih, kakor sled; iz navedenega primera. 'Naj večkrat se to zgodi z navidez ninp nakupi in prodajami. N pr. takole: • Dva borzijanca se domenita, kurz kakšnega vrednostnega popirja 'popraviti* z navidez nim nakupom in prodajo. Re ciftw> delnice z banke veljajo 250 dinarjev. Nekdo, ki pose luje mnogo teh delnic, skušt njihov kurz "regulirat1", t( jc dvigniti. Oba borzijanca si zmeni.ta, da bodi kurz teh ak cij 300 dinarjev in sklenetf medseboj navidezno kupčijo ki med njima ne velja, ampak ko ljudi je moralo že vsled par j® 1® domenjena igra Ker jc dolarjev žrtvovati svoje živ- b'la napravljena na Ijenje na milost cestnih tatov! ^rzi, P^de v borzni kurzm ali hišnih roparjev! — Da govorimo čisto resnico, o tem' je na tisoče slučajev na razpolago iz vsakdanjega življenja. Tretjič je zelo nespametno denar doma skrivati in držati tudi vsled kake elementarne nezgode: ognja, povodnji, potresa itd. Ce imannTv banki $10,000.— obrestonosno naloženih (namesto doma v kleti zakopanih) in, če ti pogori hiša ter vse, — greš lahko drugi dan v banko, pa boš dvignil naloženo svoto in postavil nov dom. Ako ti pa ves gotov denar pri požarju zgori vsled tvoje lastne krivde, pa postaneš čez noč — siromak. Za vsled ognja uničene dolarje ti ne bo dala nobena živa duša vinarja odškodnine. Ta oklic naj osobito velja za naše ameriško slovensko ljudstvo. Preveč težko mora delati za svoj£ krvavo pri-služene novce in vsled tega je naša iskrena želja, da naj bo vsakdo z denarjem zelo previden! Glede. najina nalaganja denarja ritf bomo titkaj dajali po-sebnili Nasvetov.' V vsakem mestii,1 V vsaki naselbini so zanesljivi, sigurni in solidni denarni zavodi (banke in hranil-aice). Ce imaš n. pr. $100.— odveč, nesi jih še danes v banko in nikdar se ne boš kesal, ker s tem boš izrabljal praktično vrednost denarja, kakor smo ti s temi vrsticami na obširno pojasnili. . Ta svota bi ti lahko po 6% na$ ustavi, Potovanje po železnici uči ljudi v njih življenju. Vsakdo zna za svojo postajo, kjer se fist in tako notira danes kurz teh delnic 300 dinarjev, se je toraj povišal za celih 50 dinar jev. In ljudje so lehkoverni. vidijo, da kurz teh delnic raste 11 takoj jih začno nakupovati. Drugi takšni borzni manevri so tudi: nakup delnic v namenu, da njihov kurz pade, ali lakup delnic, da se dobi večino v dotičnem podjetju. Vpliv na kurz ima tudi takozvani kurzn« odbitek, ki se navadno od vrednosti odračuna, ako jc kupon že odtrgan, toraj divi-denda za preteklo leto že izplačana in poklobno. Na borzi se tudi dogodi, da se več borzijancev združi v namenu, da kurz kakšnega vrednostnega popirja umetno dvig nejo ali pa povzroče njegov padec — kakor jim pač kaže zaslužek. Interesanten v tem pogledu je nastopni primer: Meseca svečiana 1.1919. so neki ogrski špekulanti telefonirali iz Budimpešte na dunajsko borzo, da so komunisti v Bu dimpešti borzo razdejali in v se banke oplenili. Na to vest si vsi ogrski vrednostni popir-ji na dunajski borzi silno padli-zakaj vsakdo, ki jih je imel, se jih je hotel znebiti. Špekulanti iz Budimpešte, ki so imeli svoje zaveznike na Dunaju, so pa te popirje po ceni kupili. Ko se je izkazalo, da je bila alarmna vest popolnoma zlagana so bili popirji že— v tujih rokah. Isto se je zgodilo meseca oktobra istega leta, ko je an tanta kupila na dunajski borzi nekaj avstrijskih popirjev. To je izzvalo silen naval občin st va, ki je potem malovredne avstrijske državne popirje plačevalo po visokih cenah. Takšnega navala dunajska borza ni doživela ne prej ne pozneje. Borze so po raznih krajih različno organizovane. Imamo efektne >n blagovne borze. Tudi so različne po času, v katerem poslujejo: dopoldanske, popoldanske, opoldanske in večerne borze. Borza ima svoj statut, ki ureja poslovanje posredovalcev — sen zalo v — in njihov zaslužek, ki se imenuje navadno kurtaža. Eni senzali i-majo nekak svoj jezik, rabijo izraze za kurzno vrednost, ki so nenavadni, n# pr: parket, culisa, šranka itd. Razpoloženje na borzi — glede kupčij — imenujejo "čvrsto", "razbur-jivo", "tiho", 'brez veselja', 'živahno" "padajoče", ::na-predujoče". Kupčije se imenujejo: "denar", "aranžma", 'dobavne", "časovne"," ter-ninske", "realne", "špekula-tivne" itd. Kakor že omenjeno, se delajo kurzi posameznih vrednost-lih papirjev po bilanci dotič-lega podjetja, poslovnem po-ožaju, višine dividend, vendar se pri tem upošteva tudi takozvana borzna tehnika. To ;o tisti faktorji, ki uplivajo na loločitev kurza posameznih lelnic ali srečlk. Borzno tehnično stoji "popir" ugodno, ako ^a je le malo naprodaj, ako ga ahko kupiš, kadar in kolikor aoSeš. Na primer: "delnice tr-joveljske premogokopne družbe se težko dobi, ker jih vsak-lo, ki jih ima hrani. Zato stoje v kurzu visoko, višje, kakor. pa to odgovarjajo diviulendi, fi se na nje dobijo. "Avtonomist." KANIBALIZEM V CENTRALNI AFRIKI. Ameriški misijonar Rev. folin Roscoe je izdal nedavno ) svojem delovanju v Central-li Afriki primerno brošurico, cjer opisuje šege in navade ta-nošnjih domačinov, ozir. div-akov živečih na gori Elgon v ztočni pokrajini Ugande. Označbi misijonar navaja ued drugim tudi grozne sluča-e, kanibalizma med divjaki 3agesu plemena, živečega v Jgandi. Ce ondi umre kak domačin, >dnesejo - njegovo truplo zve-ier na kak samoten prostor; oda ne v svrho pokopa ali sežiga, temveč da je použijejo. rekom sprevoda se sliši v bli-žini čudne glasove, podobne akalom (zveri); ti glasovi pa liso pristni, temveč jih na tro-)ente proizvaja oddelek po-jrebcev, da bi ljudstvo prest-ašili naj ostane doma v hi-;ah, kajti drugače jih bo duh nrtvega napadel. Ko prinesejo mrtveca na do-očeni prostor, se pripravijo stare žene h groznemu delu, la njegovo truplo razrožejo v primerne kose; sorodniki pokojnika morajo pa mrtvecevo meso skuhati iu med žalovanjem použiti. Bagesu divjaki se pečajo s poljedelstvom, vendar so bolj siromašni in zelo degenerirani. Dokler ne dorastejo, da so na dovesen način sprejeti kot pravi člani tega plemena, morajo hoditi okoli povsem nagi. Ta rod divjakov živi med sp-boj v trajnem sovraštvu; samo enkrat na leto (v jeseni) se zberejo vsi skupaj, kjer obhajajo pri tej slovesnosti začasno premirje. Bagesu deklica že začne misliti na možitev ko doseže 10. leto starosti. Kot nevesta se mora najprvo po prsih in na čelu tetovirati s tem, da si na koži naredi z veliko iglo okraske in znamenja v raznih barvah. Junak je moški, ki se hoče do konca prepirati z ženskami, kajti nikdar ne bo dospel do zadnje besede. Jednota GLASILO K. S. nil, — "morda da pridem čez i>oT" Brž sem hišo, oprtal svoj K. 1923. poar mi t oko ot šel nazaj M nahrbtnik ter vprašal gospodinjo, katera pot vodi do reke in kako da- t>_:•_____x___ ' ^ifc.-" L^j5* »53!.»mST- rt avmt „n.r, driavi I1Iinoi*- ^e 12. januarja. 189» GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST. JOLIET ILL Telefon 10« SOLVENTNOST K S. K. J. ZNAŠA 1MJ6% Od ustanovitve do 1. avgusta L 1923 znaša skupna isplačana podpora $2,234,129.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickor/ St. Joliet, IIL I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: john Mravint*. 1022 East Ohio St, N. S. Pittaburgh. Pa. GUvni tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St, Joliet IU Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St, Joliet IIL Blagajnik: Joh* Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—lOth St, Waukegan, *1L Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60) Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka. st. 26 Tenth St, North Chicago, UL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. • Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet UL POROTNI ODBOR: ' Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, UL > ' I Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa i ' i 2SE: John' Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU. •"■•Mm PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, UL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet UL Telefon 104«. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote nai si pošiljata ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Jolie'*, Ul, oopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino ?a ua "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote. UGODNA PRILIKA ZA PRISTOP V CENTRAL. BOLNIŠKI ODDELEK. V smislu sklepa odobrenega pri minuli konvenciji, je prosta pristopnina za vsa ona društva, ki nameravajo pristopiti v* centralni bolniški oddelek do 1. januarja 1924. Člani in članice takih društev, ne rabijo zdravniške preiskave. Zato se opozarja vsa cenjena društva, ki nameravajo pristopiti v centralni bolniški oddelek, da se ugodnosti im prilike, ki jim je sedaj dana, poslužijo, ter se za pristop v centralizacijo v najkrajšem < asu odločijo. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, gl. tajnik. leč! kazala pot ter rekla, do reke dospem v 15 minutah. Prijazna žena mi je poda lahko na_________, ipo*e- una. Baš je vršil ob j tednov tafo; v tem bo- i leseni most čez = ros ju je &rt ve Don uničen. Ko sem to čul, sem bil še bolj potrt. Kaj naj napra- ko kruta ii z menoj t — Zbrani iftoiaki na seji, ko so videli mojo potrtost in žalost so mi zatem rekli, da nimajo nič Kakor bi trenil sem jo zatem vim se<$aj? — Ojj usoda! Ka- ubral proti reki Don, da eem celo pozabil zahvaliti se oni gospodinji za prenočišč©. Ko sem prišel na konec vasi, ter zavil- nizdol po klanou, za-čujem za seboj vpitje nekega moža,ki je neznansko za menoj tekel, v rokah vihteč debelo palico. "Kam greš?" je klical. — "Takoj nazaj P' Sprva sem mislil, da bi se spustil v tek in mu ušel; toda to mi ni kazalo, ker je bil oni dedec že preblizu mene. Da bi me užugal, se sicer nisem bal; bal sem se pač, da bi mož ne pričel kričati in priklicati sosede, da me vjamejb; potem bi se mi gotovo slaba godila. Obstal sem torej na cesti mirno, ter vprašal mužika, kaj da je, da tako kriči nad menoj! Na njegovo vprašanje, kam sem namenjen, sem odgovoril; da hočem iti čez Don. Nat 1me 3® tako> zil sem se na kozake, ker so ovadl' d? 8em Tu*,™ , ravno ta čas in celo ponoči de- eez reko' kar Je f boljsevikov lali ondi sitnosti, grozeči z bo-prepovedano, nakar so me zajem; toda baš to je bilo ravnoj f^ali, kdo sem, kam grem? prav za mene, čteravno tedaj še ltd/ ^P™ sen\ 31111 poka- znal, da mi bo ta sitnost . 8V03® llstme> Potem pa 7? še koristila. pojasnil da se vračam iz 4 let- -r7 . . . , . « nega vojnega ujetništva v sta- Vrvenje po vasi je trajalo; r06domJ0vi°0. RazIožil sem kakih 20 minut, da so boljše-j jjm tudi, koliko gorja sem že viki vse zbobnali pokonci, za-; prestal v teh letih in da imam tem so se pa odpeljali s kmeč- težkoče na potovanju, kimi konji na Žuravko. ! Nato ee ogiagi župan rekoč: Jaz sem se že resno bal, da j "Mi ti vse verjamemo, toda mogoče prično frčati kozaške čez. reko Don ne moreš, ker so granate v ono vas, ter mesari- nam boljševiki ukazali, da ne ti ljudi; mogoče zažgo tudi se- smemo tja nikogar pustiti." lo? — Toda iz vsega tega stra- Ves potrt sem jih pričlel zatem ni bilo nič! Ko so vojaki prositi, naj me vendar puste variši, pripravite se; kozaki t odšli iz vasi Podkolodno, je čez reko in moja prošnja ni bi-nas bodo napadli; umakniti se nastala zunaj kmalu zopet ti- la zastonj. — Med navzočimi moramo od tukaj proti Žurav- šina kot v grobu; niti enega zborovalci je sedel poleg župa-ki. Le hitro!" To je pov- strela ni bilo čuti od sovražni- ; na tudi mož, (menda zelo vpli-zročilo pravcato zmedo med kove strani. Čemu neki, in vna oseba) ki se oglasi: "Mo-njimi. Smeh pri vojakih je utihnil, nakar so karte poba-sali v žepe, ter se z veliko naglico pripravili na odhod; zbežali so iz hiše, kakor bi gorelo za njimi. Nato je prišel v hišo nek podčastnik, velevši gospodarju, da mora takoj napre- ravlja službo stražiika, ter da 8klenU' vmiti 86 na2aj' 7 ne sme nikogar pustiti do reke,!8mrtli0 ^varnost podati se je pred kom so se boljševiki uma- je mnenje je pa, da se tega knili od tu? Stvar sem kma- človeka vseeno spusti čez reko lu izvedel od naše gospodinje, Don. Pomislite! 4 leta biti ki je bila ves čas onega vrve- v ujetništvu, to ni malenkost nja zunaj, ko je pa vse utihni- ^ tako dolgo potovanje, koli-lo, se je pa zopet v hišo vrnila, ^of truda in gorja ima ta fant' Pripovedovala je, da so bolj- tem." ševiške straže videle nekaj je- mu je župan ugovarjal Cii konje,' da bo peljal" vojake' zdecev, ki so se nenadoma po- kaj j^o boljševiki rekli, če na Žuravko. Gospodar se je javili ter prerezali telefonsko me spusti čez reko, se je moj sprva branil, da je bolan in^' žico, ki je vezala iz Podkoldne zagovornik zopet oglasil: konj pa da je hrom; toda vse to ni nič pomagalo; vojak mu je zapretil s puško v roki, nakar je še le prisilil onega mu na Žuravko, ter nato izginili v temno ndS. Boljševiške straže niso mogle nikogar izslediti, še manj pa ujeti; vsled tega________ žika,"da se je"udal vojakovemu' je bila vsa vas alarmirana J mu ^ 8iedilo dolgotrajno (podčastnikovem) povelju. Boljševiki so iz tega sklepali,, hno debatiranje radi i * 1 m 1 _____^ .1 -T U/vnnlri .__. t 11 * __i . 4«Prav nič. Saj jim ni treba povedati; sploh pa ne vemo, kdaj se vrnejo nazaj, ker so onstran reke baje kozaki?' Te-~ " " " živa- radi mene. Vsa vas je bila vsled tega a-larmirana; vse je bilo pokonci na nogah; vojaki so zbegani tekalv po cesti, ter priganjali mužike, da čim preje napreže-jo konje; vmes se je pa čulo klice: "Hitimo, da nas ne zasačijo kozaki!" Jaz sem pri tem prizoru v-stal ter gledal skozi okno veliko vrvenje na cesti; tudi me je skrbelo, kaj bo? — Če pridejo kozaki, se bo razvil krvavi boj z velikimi posledicami, ali številnimi žrtvami. Kajpada, pri tem tudi lahko mene potiplje kaka svinčenka. V da jih gotovo mislijo kozaki Eni so bili zato, da naj se mi zavratno napasti, kakor so jih i prehod dovoli; drugi pa nas-že dostikrat prej, in da so pre- pro^o: koncem konca so rezali žico vsled tega da ne bi mogli boljševiki takoj poklicati vojaštva iz Žuravke na pomoč; bil je torej iz tega"vzroka tak alarm, da so se lahko u-maknili na Žuravko; to se je vršilo ob 3. uri zjutraj; jaz za-t«mi vseeno nisem mogel spati vsled skrbi, kako bo zjutraj ? Komaj se je zdanilo, že sem tekel na cesto pogledat, če je kaj vojakov; pa ni bilo nič videti. — "Hvala Bogu, mogoče res ni nobenega," sem vzklik- zedinili, da lahko pptujem cez reko. Pri tem je šla glavna zasluga onemu mojemu zagovorniku, sedečemu poleg župana, ker se je tako krepko zame potegoval. Po konlčam debati pa se oglasi še eden izmed navzočih, ter pravi, da je pre- je razložil vso svojo zalo hod čez reko zelo nevaren, ker se bodo blizu reke morda že v kratem nespametno. Ker so mi možje dovolili, da lahko prekoračim reko če mi ljubo, — sem se jim za to pri jaznost lepo zahvalil ter odšel iz ob>čiinske hiše na cesto. ~ Torej, kaj naj storim? Stal sem sredi ceste ter ugibal, ali naj grem naprej čez reko, ali nazaj k Mihajloviču? Odločil sem se za slednje, ter otožno in z negotovimi koraki stopal po snežni cesti nazaj, od koder sem prišel.-- Ni preteklo deset minut, ko srečam onega ubogega Ukrajinca, ki je svojo zgubljeno družino zaman iskal po Donu, ter se žalostno vračal domov, sam. Nisem ga takoj opazil, tako sem bil zatopljen v žalostne misli; šele ko me je nagovoril ter vprašal, kam grem, — sem se zavedel, ter mu povedal to, kar sem imel na srcu. "Torej, ti greš nazaj?" me je vprašal. — "Ali si res ne tipaš čez reko Don?" "Ne. Položaj ondi je prenevaren!" — Svaril sem tudi njega, da naj ne hodi naprej, če mu je lastno življenje dra- Nesrečni Ukrajinec mi je pričel nato žalosten tožiti: "Jaz ^rem naprej, tudi člez reko; naj me stane kar hoče, — čeprav življenje; saj sem vse zgubil: ženo> otroke in očeta. Kaj mi še preostaja? Sama žalost in trpljenje. — Ako zgubim življenje, bom vsaj rešen nadaljnega gorja!. Sicer pa mogoče ob Donu ni tako nevarno T Poskusiti je treba. Korajža velja! Te besede Ukrajinca so tudi mene ojunačile, da sem se od-ločiil potovati naprej, ne pa nazaj. Smrt, ali življenje! Suženjstvo, ali svoboeta! Pri tem sem se obrnil nazaj in šel z Ukrajincem po cesti v smeri proti reki. Ko sva prehodila nekoliko ceste, naju zopdt ustavi par možakov, ter vpraša, kam sva namenjena? Ko sva jima na-jiin načrt razložila, so naju u-stavili, češ, da ne srneva prekoračiti reko Don. Pri tem bi bile gotovo ponovne sitnosti, da ni prišlo nekaj onih mož, (občinskih svetovalcev), pri katerih sem bil jaz že zaslišan sa seji. Med njimi je stal tudi oni moj zagovornik. Vaš-cani so nekaj izpraševali mojega sopotnika (Ukrajinca), ki _trC/\ svnin žfllo- krajinec ni mogel dohajati. Ko sem mimogrede ogledoval okolico, sem zapazil strelske jarke, kjer so še nedavno taborili boljševiki, da zabrani- mel pa še mnogo posla, predno si ga docela ne podjarmi. — Take misli so me navdajale na sredi mosta zgodovinsko znanega Dona. Med tem je tudi oni Ukrajinec prikorakal do mene; ves zamišljen je hitel naprej. Kaj mu je bila mar reka Don T Mi- jo kozakom prehod čez reko slil je samo na svojo izgub- Don. Zopet bi bilo lahko prišlo do kakega spopada, da jo ni- ljeno družino. Tudi jaz, ki sem začasno že so to ndči boljševiki iz strahu pozabil, kje se nahajam in na pred kozaki popihali iz Podko-' kako nevarnem kraju, sem jo lodne v Žuravko. V slučaju zatem urno ubral za Ukrajin-zopetnega boja, bi jaz sedaj go- cem naprej po mostu, da ga tovo ne stal zdrav tik lesenega mostu. Ni trajalo dolgo, ko sem ves čimprej prekoračim. Dos-pevši na konec, sem se še enkrat ozrl nazaj, če morda kdo zasopel prihitel na leseni (za- nama» ~ Pa k sreči časni( most; igari je bil namreč vsled boja podrt. Do-spevši do sredine mosta, sem se ustavil, ter se ozrl nazaj, če li morda kdo ne hiti za nama?, pa ni bilo nikogar; ubogi U-krajinec je precej zaostal za menoj. Tukaj sem se nekoliko oddahnil, zroč gor in dol po veliki reki Tihi Don.— Res, koliko neprilik sem imel, predno sem dospel semkaj! Pri tem sem že malodane obupal. Kolikokrat prej, ko sem čital v ruski zgodovini, sem si želel videti to reko! — In zdaj pa stojim na njej! ^ 1 sa^sssaaoiBata^mamtimsam Reka Don ie zgodovinskega 5aitave' bandere' regalij® Kefca Don je zgodovinskega gjg^ znake za društva ter člana S. 8. K. J. izdeluje < PRISELJEVANJE IZ 8TARB-GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. Ce oseba ne pride povrnem denar. Ne odlaiajte da ne bo kvota soPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar sa Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsborgh, Pa. pomena, ter je poleg reke Dnjepr in Volge najbolj zna-; menita; izvira, ozir. izliva se iz Ivanjega jezera v guberniji Tula, na južni strani Moskve, nekaj časa teče naravnost v južni smeri, pri BoguC-arju pa___ zavije svoj tok proti izhodu do faaaraMSMSSJSMfSMSMSMS^ Kačilioskaje; nakar se zopet EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, UL obrne v južni zapadni smeri i;er se pri Azovu izliva v azov- .sko morje, ki meji na Črno mo-rje. Don se pretaka čez sledeče gubernije: Tula, Ria-san, Tambov, Orlov, Voroneš, in čez pokrajino donskih koza-cov; skupna dolžina Dona znaša 1325 milj. Na južnih bregovih te rake so se naselili junaki, ki so si nadeli ime te reke: "donski kozaki"; tako so to ozemlje tudi nazivali donsko pokraji- Pozor! Pozor! Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je u moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3.—, srednja steklenica $2.—, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jacob Wahčič 1434 E. 92. Str. . CLEVELAND, OHIO. . stajo usodo; končno,se je pa se legitimiral s potnimi listinami, boljševiki in kozaki' To je pomagalo, da so naju pu-spoprijeli v sn^eri od Žuravke stili naprej proti reki; narav-Bogučafju: , \3je,;živ: f0, da 8va * jima za to pnjaz^ ljenje je torej v nevarnosti, da nost lepo zahvalila. Jaz sem no (oblst). Tu okoli' so se _ donski kozaki večkrat borili i proti grozovitim Mongolcem == in Tatarjem (divji narodi iz A- SVOJI K SVOJIM! zije) ki so ropali po Rusiji;i Podpisani toplo priporočam pridrveli so včasih celo na Po- rojakom Slovencem in bratom ljsko in Češko. Bog zna, kam Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo bi ti divjaki še' naprej prodrli, trgovino z obleko za moška in da jih niso hrabri kozaki pri i otroke; v zalogi imam tudi ve-Donu ustavili.- Dne 8. sept. j liko izbero čevljev za ženske; 1380. se je pri tej reki vršila j sprejmem tudi naročila za nova najbolj krvava bitka med ko-1 moške obleke po meri zaki in krutimi Azijati. Po JOHM GERM. sporočilu zgodovinarjev je bi- Slovenski trgovec, la ta reka tedaj deset kilomet- rov daleč rdeča od krvi, M se 817 Eart O. St Ptttblo, Oolo. je prelila v onem boju. Po, - tej reki je 'čiesto vozaril s svo- F. M. OPEKA jimi tovariši v čolnih najslav- Prodaja zemljišč. (Real nejši med donskimi kozaki že Estate.) enkrat imenovani Jermak Ti-1 1711 Sheridan Ed. North . mafejevič, njih vodja; s svojo malo četo je večkrat premagal Chicago, DI. Zavarovanje (Insurance). sibirske Tatarje in s tem pri- Pfoti ognju, streli, nevihti, ci- - klonu ui tornadu. Jaz sem za- dobil Rusiji Veliko Sibirijo, stopnik dveh največjih zava- V , , • 91U|IU1& utru naj kakor sem o tem ze bolj na roValninskih družb na svetu, obširno spočetka pisal. Moje stalno in vedno geslo je Reka Don tudi sedaj gleda1 bik): Dobra postrežba. žalostne in krvave priaore na. Zavarovanje vseh vrst_ svojih bregovih, kjer se bije bratomorni boj med donskimi kozaki in boljševiškim vojaštvom. Oba govorita eden in isti jezik; oba sta ene vere in narodnosti; toda, kako sovraštvo vlada med njima, da se koljeta kot divjaka. Pač žalostna, jima ruska majka! V tem bratomornem boju ob Donu bo tudi odvisna usoda donskega prebivalstva.^ Spomnil Tivoli Studio Edini poljiko-alovenski fotografiičeo atelje v Jolietu, IlL JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St J°liet' I1L TELEFON Ml7 Najbolj moderni "studio" » "«4ttt- Slike jemljemo vsak ču čez dan ia tudi zvečer. /iruiin- Izdelujemo posamezne >-'*'J>emo ske slike, .poročne itd. razne »like vseh kombm«cq- sem se pri tej priliki, stoječ naigj imamo tudi lepe cL-virje- | VESTI IZ JUGOSLAVIJE t X Učitelj Franc Schiffrer f. V sob«.to 1. sept. je umrl v garni-zijski bolnici, v nedeljo popol-dne smo ga spremili na zadnji poti k Sv. Križu. Dasi ni posegal v javno življenje — bil je ljudskošolski učitelj vendar zasluži, da mu zapišemo v spomin par vrstic. Rodil se je v Ljubljani 1. 1864. Po dokončanih študijah se je posvetil učiteljski službi. Kot učitelj je deloval najprej 6 let v Starem trgu pri Ložu, nato 4 leta na Rudniku pri Ljubljani in kon čno 29 let v Ljubljani. Tu je poučeval na mestni nemški šoli, ki se je po prevratu pretvorila v slovensko. V. mestno deško šolo. V šolskem letu 1921— 1922 je tako opešal, da si ie moral izprositi daljši dopust, minulo šolsko leto pa je mera' v stalni pokoj, ki pa ga je ko maj pol leta užival. Rajni j j bil vzoren učitelj. Bil je temeljito izobražen in imel je fini nastop. Svojo službo je smatral za življenski, od Boea mu odločen poklic. V šoli je bil tečen, vesten, resen, a obenem ljubezniv. Dosegal je prav izredno dobre uspehe in uživr1 pri učencih veliko spoštovanje. Bil pa je učencem ne sam u/itelj, ampak tudi vzgojitelj. Prepričan katoličan je verske dolžnosti natančno izDolnjeva1 in tako učencem dajal lep v zgled. R. I. P. Umrla je na Bledu dne 28 avgusta, zadeta od kapi dvor na gospa Danica Hrističeva Truplo so prepeljali v Belgra'1 Pokojnica je bila zelo plemeni ta žena. Smrtna kosa. — Dne 3. sent je umrla na Vrhniki ga. Mariji Oblak, roj. Janša, stara 43 let soproga tamošnjega gostilni čar j a in posestnika. — Fmr" je v Kranju dr. Vladisla\ Stempihar v starosti 30. let N". v. m. p. Požar na Vrhniki. Dne 29 avgusta ob pol treh zjutraj je izbruhnil v kozolcu posestnik.' Franca Jurce na Vrhniki po žar, ki se je hitro razširil na bližnji skedenj in na skladišče trgovca Rudolfa Rntnerja. \ skladišču je bilo več sodov bencina, petroleja in stroj ne olja. Jurca in Rutner sta hote la to rešiti iz že gorečega skladišča. Naenkrat pa je na ob*> padel z goreče strehe velik tram in ju težko poškodoval Oba so prepeljali v ljubljanski bolnico. K požaru je takoj pri hitelo vrhniško gasilno društ vo. Škoda znaša nad pol mili jona kron. Sumijo,,da je bih zažgano. Stavka v delavnicah južne železnice. Maribor, 31. avgus ta. Dva dni trajajoča pasiviir resistenca delavstva v delav nicah južne železnice Ve je da nes razvila v popolno stavke Vzrok stavke je obupno stanje delastva ter vpeljano oezur-no delo, ker so nekateri delav ci zaslužili mesečno okoli 12, 000 kron, drugi -ki niso delali «ez uro in ki so očetje mnogo-brojen družine, pa samo 4000 do 5000 kron. Danes sta odpQ tovala dva delegata delavstv? k ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da predložita za hteve delavstva, ki so sledeče 1. Takojšnje izplačilo nabavnega pripevka po 1000 Din. 2 Odprava čezurnega dela. 3 Odprava militarizacije. Delavstvo je mirno. Doslej ni prišlo še do nobenega incidenta. De lavnice, ki vse do zadnjega ob jekta počivajo, je zasedlo vojaštvo. Rudarska stavka. Trboveljska premogokopna družba de v- in od drugod ter jih proti sem pravilom varnosti postavlja na nevarna mesta. Osemur-ni delavni čas ne drži več. Na dnevnem kopu na Dobrni imajo delavci po 18—24 šihtov na teden. Kje je tu pristojna oblast? Družba deložira samske delavce, da nastavlja Prck-murce in Hrvate. Podjetje Du-kič jemlje delavce v delo brez zdravniške pomoči. Družba objavlja, da je stavka končana, razni ravnatelji pa hodijo po jamah gledat, v kako slabem stanu se nahajajo. Orožniški stražmojster v Rajhenburgu Košar, ki je svojedobno preganjal podpisovalce majniške deklaracije, preganja sedaj delavce. Okrajno glavarstvo v Celju prepoveduje v interesu siromašne trboveljske družbe vse shode. Nekaj delavcev, so pozaprli, toda nobenega direk-torija, ki povzročajo stavke. Poslanec dr. Korošec in dr. ^ulovec sta se obrnila telegra-fično na ministrstvo za šume in rude z zhatevo, da se takoj prično pogajanja. Razmejitvena dela med Jugoslavijo in Italijo v triglavskem pogorju bodo v kratkem končana, ker je sporazum v glavnem že dosežen. Odorto jc Stucinom se je kralj delj Saša razgovarjal. Izrazil je svoje veselje, da je slovenska obrt, industrija in umestnost v zadnjih letih tako vzorno napredovala. Razgledovanje razstave je trajalo nad 2 uri. Nato je kralj odšel v razstavno kavarno na okrepilo. Nekaj minut po '5. uri se je kralj z avtomobilom zopet odpeljal preko O^lja in Ljubljane na Bled. Ljudstvo je kralja tudi pri odhodu viharno pozdravljalo. Razpust novomeškega občinskega odboVa. Ljubljanski "Uradni list" prinaša razglas o razpustu mestnega občinskega odbora v Novem mestu. Za gerenta je.imetnovan dr. Viktor Gre^orič, za namestnika pa Josip Ogorevc. V Radečah pri Zidanem mostu je bil pri volitvah občinskega starešinstva soglasno izvoljen za župana gospod An- Vesten policijski načelnik. Nedavno je newyorški policijski komisar razposlal raznim policijskim oblastim širom države slike nekega zloglasnega vlomilca v šestih raznih pozicijah. Kmau zatem kolici naznanjava, da sva od oblečeni civilno in oboroženi z }rla novo revolverji in palicami v Zgor- la s polno paro, da zlomi štrajk Slovencev. S kiparjem Iva-rndarjev. Tako dobiva po svo- nom Sojičem, prof. Gvajcem jih agentih ljudi iz Prekmurja in zastopnikom "Kristala" njo Bistrico, da bi ugrabili u-bežnika. Krump in Sevar sta stala pri skednju posestnice Ane Kreslin, Podstražnik pa je plezal po lestvi na skedenj, kjer bi imel spati Palažič. Komaj se orožniki postavijo tako na stražo, jih naenkrat zahrbtno napade skoro polovica vasi ter jih prične prete-pavati s koli in raznim ostrim orodjem. Orožniki so v hipu obli ti od krvi onesveščeni popadali. Toda živinskim vaš-čanom še ni bilo dovolj, ampak so ležeče orožnike še dalje pretepavali, kričeč nad njimi: "Ubijte pritepence, ubij-te prišleke! Sedaj bomo pa mi zandarji!" Eden je kričal: "Ta je mene aretiral!", drugi zopet: "Ta je meme v zapor gnal" itd. Okoli 5. zjutraj so prignali orožnike k županu. Ta jih je spoznal in jih dal privezati k vozu, kjer so ,fili domačini zopet dalje pretepavali. Nato so jih zvezali, oblivali z vodo in na županov ukaz kot aretirane žan-darje gnali v Dolnjo Lendavo, češ: "Sedaj pa mi žan-darje peljemo!" Kričali so divje nad njim: "Ubijfce prišleke, pritepence!" itd., Ko so jih pripeljali v Lendavo, jih je tam orožništvo seveda osvobodilo iu vseli 8 spremljevalcev osvobodilo. Orožnik Poctru-žnik je umrl, ko so ga pripeljali v Lendavo, Sevar se bori s smrtjo, Krump pa je nekoliko manj ranjen. Je pa malo u-parnja, da bi oba okrevala. — Vse to je bilo od domačinov organizirano. "Prišleki pomenijo v prekmurskem • govoru Slovence, ki so prišli v Prek-murje. - trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo, čim blagom. Prodajava bi s go po najnižjih cenah. Po trežba točna. N Se Vam toplo pri poroča v« Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 455-^ Joliet, 111 IMPORTIRANA KNAJPOVA ŽITNA KAVA: po 35c funt s poštnino. DRUGE STVARI KI JIH PRI MENI DOBITE: Kaša (izluče-no proso), ajdova moka, — brinjeve jagode — suho grozdje — ameriško in importirano — importirani štajerski hmelj — importirani cigaretni papirčki in hilze — importiran tobak za cigarete in pipe — impor-tirane lončene in porcelanaste piPe (fajfe) z dolgimi cevkami. Pišite mi po nadaljna pojasnila o teh stvareh. Vsa pisma.in denarne pošiljatve naslovite na: Joseph Vogrič Box 8, Station D :: NEW YORK C1TY rsr«'« «* * i®«^^«; % H Anton Zbašnik Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti -sodnije) S3 pripore ča rojakojn v vseh /otarskih poslih. Registrirar pri jugoslovanskem general nem konzulatu. Pišite ali pri dite osebno. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam jedilne dišave,; Knajpovo ječmenovo kavo m importirana domača zdravila,; kater.\ priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite pp brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Pristni starokrajski ribežni za repo z dvema nožema-----$1.1C Motike, domačega kranjskega izdelka ------------------------------ f"-90 Na zalogi imam suho grozdje, fige in bri-njeve jagode. Pišite za ceno. Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju hi Express vračunjen. t MATH. P E Z D I R Box 772, City Hali, Sta. New York, N. Y. Važno! STAROKRAJSKE BANKE, N. PRIMER: Slavenska banka D. D. Zagreb. Prva Hrvatska stedicnica, Zagreb. Francosko Srbska banka, Beograd. plačujejo na terminiraue vloge do 5% obresti na leto. Ajko nameravate denar na ulogo poslati, pošljite mi dolarje, in jaz bom svoto preračunal v dinarje ter odposlal v stari kraj. vložno knti2ico Vam bom preskrbel v najkrajšem času. doprema rojakov iz kraja, potniški oddelek, pišite za pojasnila. EMIL KISS :: BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK C1TY. g HRANJEVANJE vstvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj pravega napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite Vaše prihranke pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT". Sigurnost zajamčena,--4% obresti na leto. Vaše vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava. Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. (Črtica. Spisal —n.) Nedavno smo se po večerji v družinskem krogu, doma pogovarjali o domačih živalih. Tolika družina in tolika hiša, — pa nobenega domačega živalskega repa! t Pri tej debati je bilo dosti predlogov zanimive in različne vsebine. Pred vsem sem se jaz poganjal za dobrega pevca kanariHka; moja žena si je želela najmanj en ducat kokoši, rac, ali gosk. Mislite si vedno na razpolagna jajca, fino pečenko, poleg tega pa še gor-ko pernico na poattelji. E-den izmed sinov je rekel: "Dobimo psa". — Drugi: Mačko". — Tretji: "Papigo". — Četrti: "Kozo". — Peti: "Oslička". — Šesti, najmlajši pa: "Malega konjička (ponnija). Hči je pa že koncem debate priporočala, koštrunčka. Z vsakim predlogom bi se bilo morda naredilo kompromis, izvzemši želje najmlajših sinov, ki sta rekla, da kupimo živega oslička ali konjička, da ju bosta jahala — S čim in kako naj pa take živali krmimo? S peskom, kamenjem in papirjem. Kje naj pa spita! Na cesti t Na jardu? Pod streho ali v kleti? Pri sklepčnem glasovanju je zmagal — pes. Dobili smo ga zastonj ravno za moj rojstni dan. Imena ima kar dva: "Šport" in "Spot," Zato je tudi tako poreden. Pri oni debati sem popolnoma pozabil omeniti, da imamo že neko vrsto domačih živali, ki delajo osobito po noči svoje "koncerte" v raznih kotih shrambe in celo spalnice. To so male miške. — Miš je sicer malenkostna domača žival, toda — strašna, osobito za ženske. Vsled tega smo jim napovedali" ultimatum." Vse mišnice in vsi raznolični strupi niso nič pomagali. Mišje zalege ni bilo mogoče na noben naičin odpraviti. Baš tedaj mi je padla srečna misel v glavo, da bi si kje izposodili kakega mišjega sovražnika, pa bo domovina rešena. Ker je bil v naši bližini najbolj znan sosedov "Tiger" sem se odločil, da pojdem gospodarja prosit naj nam ga posodi za en večer. Nikar pa ne mislite, da je bil sosedov *' Tiger" doma iz afrikanskih džunglev, iz kakega cirkusa a-li pa muzeja; to je bil v naši naselbini rojen, izrejen in dre-siran sosedov maček "Tiger" po imenu. Kako so ga za "tigra" krstili, še danes ne vem, ker ni bil niti za pičico tigru podoben; barve je lepe bele s črnimi lisami po hrbtu; res takih tigrov še nisem videl; a vseeno je veljal za najboljšega krotilca miši in podgan v našem bloku. Tako je bilo sklenjeno in storjeno. Nekega večera o-krog 7. ure sem se odpravil k sosedu na težavno pot, prosit mačka na posodo. Ravno po-vecerjali so tam. Zatem je nad vse prijazna gospodinja likala perilo za domačo družino; ravno tako prijazen gospodar Jože je pa prikorakal po stopnicah iz kleti s primer-mo posodo domačega bezgove-ga vina v roki. Posodi je sledila še ena posoda, tako da sem že končno pozabil čemu sem prišel k sosedu v vas?. "Veste kaj," sem po popre-teku 3 ur omenil. — "Nekaj sem vas prišel prosit na posodo. Pa ne denarja, ne te stvari ali one, ampak — "I kaj bi pa vepdar to bilo?" se oglasi gospodinja. "Posodimo in damo vam vse, kar želite, samo če je stvar pri hiši." "Gotovo. Tamle za pečjo leži. Posodite nam za nocoj vašega "Tigra", da bo pri nag miši polovil. Jutri zjutraj vam ga vrnemo celega, živega in nepoškodovanega."— Tako sem jim govoril. Splošen smeh in razočaranje. Gospodar je na ta račun prinesel še eno posodico zdravilne kapljice tako, da sem zatem videl kar več mačkov pred seboj. Pozno je bilo že, fco smo jo korakali Čez cesto z onim slavnim sosedovim mačkom pod pazduho v spremstvu mojega moraličnega mačka sled prevelikega "likofa" na izposojenega "Tigra". "Živela domovina! Mačka imamo pri hiši za nocoj. Zdaj pa le vsi skupaj! Vse shrambe, omare itd. odprite, kajti krotilec miši se bo nocoj pri nas produciral, "sem govoril domov prišedši. "Tigru" se sprva pri nas ni nič posebno dopadalo. Čeravno je tehtal ravno deset funtov, sem si mislil — da je morda lačen? — Dali smo mu celo skledo mleka, nekaj ostalih praženih jetrc, in več kosov salame. Vse je s slastjo použil. Kmalu zatem je pa pričel karati svojo nezadovoljnost, ker je v drugi hiši. Skakal je o-koli, mijavkal in plezal da bi ušel domov. "Kdaj se pa prične lov na miši?" smo se radovedno iz-praševali? Morda o polno-i?" "Tiger," ker je bil že sit kot boben, se ni dosti zmenil za svoj poklic ali namen, ampak jo je kmalu po polnoči smuknil čez odprto okno — naravnost domov, vesel in. zadovoljen, da mu ni bilo treba loviti tujih miši. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Gosja glava. Nekaj podobnega kakor beremo v 1. zvezku Zgodovinskih anekdot na strani 138 — o Bambetti—, bere-no tudi o nekem ameriškem i-^ralcu, prvem tenorju. Ravno ;e pel, ko prileti gosja glava na oder. Pobral jo je, stopil naprej in rekel: "Gospodje, vidim, da je eden od vas zgubil svojo glavo; a nikar naj se ne boji zanjo. Ko bo predstava končana mu jo bom dal nazaj.' Predstavila sta se. Veliki 'dirigent in pianist Hans Bulow (1830—1894) je dirjal po stopnicah v hotelu in se zadel v gospoda, prihajajočega mu nasproti. 4Osel!', se je gospod sr dito zadri nad Bulowom. Bu !ow se mu odkrije, se vljudno prikloni in reče: ^Me zelo veseli. Jaz sem Bulow." S tem je seveda povedal, da se je oni predstavil za osla. K&pitol. Rimski kapitol so rešile gosi, ko so začele ponoči gagati in so zbudile posadko. Pri neki pevski skušnji so pevke neprestano klepetale in dirigent Hans Bulow jim je rekel: "Gospodične, opozorim Vas, da je kapitol že rešen." Lessing in sv. Luka. Nekateri ljudje imajo grdo navado, da nam gledajo pod pero, kaj pišemo; to je seveda brezobriz-nost prve vrste. Ko je Lessing nekaj pisal in mu je nek-lo pogledal čez ramo na papir, mu je rekel Lessing: "Pustite me pri miru, jaz sem Lessing in ne sv. Luka." Kakor vemo, gloda sv. Luki na sliki vol čez ramo. O joj! Maks Reger jc bil e-den največjih komponistov sedanjega časa (1873 do 1916.) Stanoval je nekoč v večjem mestu v hotelu. Neki kritik se mu je predstavil, a Reger se ni dosti zmenil zanj. Da bi obrnil Regerjovo pozornost nase, mu pravi kritik, da je šel za pogrebom Riharda Wagnerja —umrl 1883.— Reger mu je civrnil: "Wagner je bil pač mrtev, se ni mogel več braniti >> .-'-i • .t i' barioo k Regerju s temle poročilom: "Lepo pozdravljam gospoda Regerja in če bi gospod blagovoli umreti, ne bom šel za njegovim pogrebom." Nakar je Reger neomajno rekel: "Pozdravite gospoda in mu recite, da bi jaz prav rad šel za njegovim pogrebom." Mesec in zvezde. Kralj Albert Saški (1873—1902) je sprejel v avdijenci nekega komercialnega svetnika, zelo zaslužnega, še starejšega gospoda. Ko se mu je bil ta zahvalil za red, nedavno šele mu podeljen, ga vpraša kralj: "Kakor se mi zdi, je to Vaše prvo odlikovanje." —•" Komercialni svetnik pogleda na samotno z-vezdo na fraku, si pogladi plešo in reče: "Da, Veličanstvo; pri nas civilisti pridejo zvezde šele takrat, ko je luna že vz-šla." Mislil je na plešo. Aleksander in Aristoteles. Profesor graja učenca in mu reče: "Aleksander je bil v vaših letih že slaven." -r- "Pa je imel tudi Aristotela za učitelja." je hitri odgovor. Tolstoj in stražnik. O velikem Levu Tolstoju pripovedujejo sledečo ljubko dogodbico. Nekoč je šel po moskovskih ulicah in je videl, kako so se ljudje nabrali okoli nekega stražnika. Ta je tiral pijanca pred seboj in ni bil preveč prijazen z njim. Tolstoj je nekaj Časa gledal, potem je pa stopil k stražniku in mu rekel, držeč kazalec kvišku:" Ali znaš čitati?" "Znam," je odgovoril stražnik. "Dobro! Pojdi domov in beri zapoved, ki ti pravi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" Stražnik je izprva malo začudeno gledal, potem je pa dvignil kazalec in je vprašal: "Ali pa znaš ti brati?" "Gotovo znam." "Ali imaš doma kakšno na vodilo za stražnike?" "Je nimam." "No, potem jo pa kupi in beri, kaj pravi paragraf osemnajst o naši nalogi glede pi jancev!" je mirno odgovoribin je nadaljeval z aretirancem s-vojo pot do bližnje stražnice. Človekoljub. Slavni ameriš pesnik Longfellow (1807 — 1882 se je sprehajal nekoč z ja ko varčnim znancem po cesti Regent v Londonu. Prišla sta mimo slepca, ki je imel stai klobuk v roki in je prosil za milodare. Znanec Longfello-wa se je ustavil in izvlekel iz iepa več srbrnih novcev; iskal je med njimi, našel nazadnje majhen bakren novec in ga vrgel slepftu v klobuk. Srebrne novce je spravil zopet nazaj v žep in si počasi zapenjal suk njo. Longfellow, jezen vsled •akanja, mu je zaklical: "Poj-li vendar!". Človekoljub ga je ostro pogledal in mu počasi ter prev-darno rekel: "Ljubi prijatelj to je pač moja navada, slepcem vselej kaj dam. "Imate pač prav, da ste si ravno slepce izbrali," reče Kritik je šel ogorčep jz sobe;' In je kmalu potem -poslal so- Longfellow, "vsaj ne vidijo, kako malo daste.'' Dober dokaz. Pesnik Seh vvammthaler je napadel ravna celja Lessingovega gledališča ;a privezal na stol in mu brez xlmora prebral svoj nov roko-ois. 4 Nabopolazaršost aktov. 3rozna muka. Ravnatelj je lovil sapo in je vprašal. "In komu razen mene ste se $o žc >rebrali t'' 44Še nikomur, Vi Bte prvi." 44 Ne verjamem; Vaše leve ice je še&isto oteklo!" Poreden citat. Svojedobno :elo slavnega italijanskega u-;itelja petja in vodjo izborne ^vske JtJgi^^a^jM gA h: • Smehljaje se odvrne veliki mojster: 44Brez dvoma je iz-borno podkovan v svetem pismu, kajti njegova levica resnično ne ve, kaj dela desnica." Imam jo! Avstrijski ministrski svet je imel pod predsedstvom cesarja Franca I. (1792— 1835) sejo v kateri je razpravljal o novih mejah v Evropi. Vse je napeto poslušalo vodilnega ministra Metternicha: zahteval je na podlagi kart ležečih pred zborovalci, dežele nazaj, ki jih je bil dal Napoleon raznim novim kraljestvom. Cesar je imel poseben atlant pred seboj in je navidez kaj pazno sledil ministrovim izvajanjem. Naenkrat je atlant prav glasno zaprl in za vpil:4 4 Imam jo!" Bila je majhna muha, sedeča ob robu lista, ki jo je bil cesar dolgo časa opazoval in jo je nazadnje srečno ujel in ubil. Ta se je pa res zanimal! Protidok&z. 6. junija 1. 1854 je imel znani ameriški politik Sherman v mestu Milwaukee ?ovor in je prorokoval, da bo 1. avgusta - istega leta brezpogojno konec sveta. Vsi so se u-strašili, eden pa ne, mlad mož je bil. Prosi za besedo in reče: ; 4 Ljubi prijatelji, prepričan sem, da ni tako, kakor je moj predgovornik pravkar trdil: sveta 1. vagusta še ne bo konec!'? Nastane velik hrušč in nemir, Sherman sam se oglasi in pravi da bo dokazal. Nasprotnik se pa ne da ugnati in glasno zakliče: 4 4Lahko dokažem, da Sherman sam tega ne verjame, kar govori. Ljubim namreč njegovo hčer in 2. avgusta bi se rada poročila. Sherman se pa tej poroki proti vi na vso moč, kajti jaz mu nisem dosti bogat. Ce torej ve, da bo 1. avgusta konec sveta, zakaj je pa proti poroki, ki naj se i-na vršiti še le 2. avgusta!" Kočljivo prasanje. Francos-ri marša} Saint-Arnaud je imel selo boječo hčerko. Hotel jo je odvaditi in jo je opominjal,naj /endar ne bo tako neumna in ia se ne boji vsake malenkosti. :4Ali se ti krave nič ne bojiš?" vpraša otrošiček. — 44Nič." — 'Tudi psa ne?" —"Bog obva-ri. čisto nič,"— 44Kaj pa ose, di so te bojiš?" — "Ne," — 4Ce pa grmi, takrat S2 py ven-lar bojiš?" — 44Tudi takrat ie." — 4 4 Potem pa, ljubi a tej, 5e pa res nobenega drugega no bojiš kakor mame?" Suvorov in sluga. Neki rus-'u knez se je povzel po milosti vladarja od hlapca do visokih Sasti, dal je pa kot vsak tak tudi vsem čutiti, da je knez. leneral Suvorov, eden najslavnejših ruskih vojskovodij in z res prestare plemiške rodove, ga ni mogel trpeti. Imej je pa Suvorov slugo, Petruško, ki je zelo rad pil. Ko pride Petruška enkrat v generalovo sobo, je navzoč tudi oni knez. Suvorov reče: 44Vidiš Petruška, kakor si netimen, iz tebe ne bo nikoli nič, preveč pijes. Poglej, tale gospod tukaj je bi} čudi enkrat hlapec, a ker ni pil, je sedaj knez." Zadoščenje. Rihard Wagner je bil pri skušnjah zelo surov; saj so drugi tudi. Nekoč so se pripravljali za Parcivala, prisoten je bil tudi plesni mojster nekega majhnega gledališča. Ves je bil zatopljen v krasno igro in ni dosti pazil na Wag-jerja. Ta ga napade: 44Kaj pa 3tojite tukaj in gledate v nebo, osel neumni! Zgubite se proč, saj tako nič ne razumete!" Kot j mokro cunjo obrisan se spla-;i grešnik proč, spremljan om smo videli,z? kakšno ceno smo si kupili z mago. Hunter je ležal pole? svoje strelne line v nezavesti Joyce je bil ustreljen skoz glavo in se ni ganil, ravno ^ sreeli pa je sodnik podpiral ka pitana, in eden je bil bolj ble< kot elrugi. "Kapitan je ranjen." je re kel gospod Trelawne*v. "Ali so zbežali?" je vpraša gospod Smolett. "Kolikor so jih le pete nes le bodite prepričani," je odgo voril zdravnik, "toda pet jil ne bo več teklo." "Pet", je vzkliknil kapitan "No, to je bolje. Pet proti nan trem ostanemo še štirje prot devetim. Sedaj je bolje raz merje, kakor smo ga imeli > začetku. Tedaj nas je bilo se dem proti devetnajstim, al smo mislili, da jim je bilo na vsezadnje vseeno.') Uporni kov je bilo kmalu samo osem kajti oni, ki ga je ustrelil go- Prebrisan slikar. Slikar (tujcu): "Ta oljnata slika je med brati vredna $10,000.00. Tujec: " Tako!? — Jaz som davčni uradnik; torej boste morali plačevati od 10,000.00 privatnega premoženja še posebni davek. Slikar: "Oprostite gospod. Stvar je povsem drugačna. Slika sama na sebi ni toliko vredna. Za platno sem dal $2.— za barvo pa GOc; torej naredite ceno $2.60. Izdala ga je. Vedeževalka na cerkvenem bazarju mladi gospodični: "Iz vaše dlani posnemam, da se boste kmalu poročila." Gospodična: "To je krasno!" Vedeževalka: "Vi ste zaročena z Mr. Wilkinsom." Gospodična: "Kako to veste; saj ni na dlani zapisano?" Vedeževalka: '' Tega ne; sodim pa po prstanu, katerega nosite na roki; ta zaročni prstan sem jaz Mr. Wilkinsu pred tremi tedni vrnila." Povsem naravno in umevno. Policaj: "Ko ste onega moža iz vode potegnili in rešili, kaj je potem ta nesrečnež storil?" Rešitelj: "TJakoj zatem, ko ;em 'se obrnil v stran in malo xldahiiil,se je na bližnjem drevesu — obesil." Policaj: "Čemu pa niste takoj vrvi prerezali?" Rešitelj: "Iz povsem nava-Inega in umevnega vzroka ne. Mislil sem, ela se hoče na onem irevesu malo osušiti." pa pomešane s krušnimi drobci ter orno-čene z govednim sokom. PožireV mleka. Piškot prepečenca ali otrob ali pa star kruh in surovo maslo. Ob 3 uri popoldne.—Janječja, ko košja ali goveja juha z rižem ali drobci starega kruha, pomešanim z ju ho. Custard ali navaden rižev puding, kuhane češplje, pečeno jabolkc ali pa kuhana jabolka. * Ot» 6. zvečer.—Pšeničnt zdrob, kuhan dve uri. Dajte eno do treh veli^ kih žfic z mlekom. Prepečenec ali star kruh s surovim maslom. Od 18. do 24. meseca. — Štirje obedi na dan. Ob 7. zjutraj.—Koruzni, ovseni ali pšenični zdrob, (kot zgoraj navedeno). Servirajte z mlekom ali pa s surovim maslom in dijo. Po eno mehko kuhano jajie vsaka dva ali tri dni. Včasih razsekano kokošje meso na kruhu. Cašo mleka. Otrobni piškoti n surovo maslo, ali pa star kruh in surovo maslo. Ob 9. zjutraj.—Sok ene oranže. Ob 11. zjutraj.—Suho goveje meso zdrobljeno ali pa nastrgano. Srce ja-jiječje, zarebmice, fino razsekano. Kokoš, špinača, glavico, špargljev— precejen paradižniki dobro kuhano korenje, zmečkana karfijoln. Pečeno jabolko ali kuhana jabolka. Suh kruh in surovo maslo. Po 21. mesecu pečen krompir in dobro skuhan stročji fižol. Ob popoldne.—Kokošja, goveja aH janječja juha z rižem ali starim kruhom, zdrobljenim v juho. Puding iz koruznega š/kroba ali navadnega riža ter kuhane češplje. Piškoti z o-trebov ttr usrovo maslo ali pa star kruh s surovini maslom. Pripomba. Otrok sme dobiti tekom prvih sedem let svoje starosti le malo mesa. Razentega se sme dati otroku mesno dijeto le po enkrat na dan in sicer zelo malo. Se vključuje dijeta bogato hrano, ki vsebuje dosti protenov. kot jih im-ajo naprimer jajca, grah ali ribe, se lahko meso izloči, razen če vam zdravnik priporoči. Doraščujoča doba v življenju dok-lice je čas, k dela vsaki materi velke skrb?. To je najbolj nevarna doba v življenju deklice. To je čas, ko jc njeno duševno stanje prav posebno in ki tvori tudi temelj za duševno krrzo. To je čas, ko je tudi njeno zdravje bistvene važnosti. Zdravje deklice v tej dob je *rav poseben problem za mater Vsaka mati se mora pečati s tem. Zgradit mora zdravje svojo hčere tre ojayiti njene telesne sile, da jo varno prevede skozi to težavno dobo. Se ima deklica dosti pravilne hrane, se ne more njen sistem uspešno tt-stavljati zahtevafn narave v tej dobi. Taki otroci bi morali imeti po dvakrat na dan Kagle mleko poleg redne hrane. Razredčite dve vtliki žlici Eagle Mleka s -)i čaše mrzle vode. številni ga imajo rajši z ginser-ale-om, grozdnim sokom ali stepenim jajcem. Rabi se ga tudi pri raznh kuhanih jedilih. J Sitajte te članke vsak teden skrbno . čitajte te članke vsak teden skrbno tfcr jih ohranite za poznejšo uporabo. ČLANEK XXVIII. Nadalji Seznam dijete 4jo odgovar-al vsem potrebam normalnih zdra-avih otrok. N namenjen materam skrajno delikatnih otrok, ki trpe na •croničnih prebavnih motenjih. Taki dučaji so posamezni in nenormalni er zahtevajo zdravniško pozornost. 3d 15. do 18. mesecev — štirje obedi na dan. Ob 7. zjutraj.—Zdrobljen oves, pro-io ali zdrobljena koruza. Vsako je reba kuhati po tri ure en dan pred jporabo. K je živilo dokuhano, mora biti tako gosto kot redek lep. Precediti ga je treba in kakor hitro se 'hladil bo stvori maso, slično jelly-u. Dajte 2 ali 3 velike žlice z melkorrt i-10 unč kot pijačo. Ob 9. zjutraj.—Sok ene oranže. Ob 11. zjutraj—Mehko kuhano jaj- %jbdz> 'BjO&unajts revmatične hitroolaisafe, če rabife 5EVERAS cothaRDOL Zanesljivi llnlmenf Isfofako vporaben je za izvinjenje, otekline, za otrpnelosf, in ohromelost bolnih mišic ter udov. CENA JO tf* 60 CENTOV VpraMj-fe V lekarnah« W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Zopet se bliža čas PRESANJA GROZDJA I In zopet je dospela velika zaloga krasnih, raznovrstnih liternih steklenic iz stare domovine. Razpošiljamo jih dobro "zapoka-ne" po pošti na vse kraje. Cene so: . ' Yi litra________________ 40c y2 litra-----------90c 1 liter ____________________$1.50 2 litra (Štefan) ----------- 1.90 Manj kot tri-steklenice ne pošiljamo. Importirane barigelcc drže po 5 in 6 litrov veljajo ^ ^ ^ Hrastovi sodi iz boljšega lesa 10 gal.--------------------.....$3.00 Po 15 galon ----------------------------------------------------$ 4 25 Po 30 galon ...........—--------------------------------------------$ 5.00 Po 50 galon ..........—----------------------------------------------------S 6.00 Starokrajski plenkači po $3.00 večji po $6.50 Importinane puške iz Nemčije 22 in 32 kaliber $8D0 Z naročnino vred pošiljite denar ali poštno nakaznico. Naslov napišite samo: Stephen Stonich, Chisholm, Minn. Največja zaloga krasnih in svetovnoznanih Lubasovih harmonik. Raznovrstnega pohištva in železnine. Razpošiljamo na vsf kraje tudi vsakovrstne bakrene kotle. — Na prodaj imamo tudi najboljše kalifornijsko grozdje. » v ^ - -----1 - - - - —-vaMCnjBT' VAŠI PRIHRANKI ' i -j ; r _ vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naš>ih držav, in vendar ste lahko uložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. M-i plačujemo po 3 odsto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Na« kapital in reaervni sklad v vsoti več kot $740,000, je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi naj-uljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naKlonjeno^t. J O LIF T NATIONAL BANK CH1CAOO ANI) CLINTON STS. JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Cha6. G. Pearcc, kasir. Joseph Dimda, pomož. kasir. i Vse društvene tiskovine ANCHOR Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko? 6426 Jugoslovanov bo letos prišlo v to deželo, Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo naravnost do parnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tednu kak parnik Cunardove paro-brodne družbe. Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta. CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St Chicago, 111. — u 1 s kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi slov. list v Ameriki; $2 na leto Joliet, Illinois. 1006 N. Chicago St. M ne » —^»V Established 1857 BANKA, KJEB SE LJUDSTVO SMEJE. Poslovainje s kakimi bankami je podobno slufe&ju, kakor bi človek denar v kako grobnico naložil. Taka stvar je hladnokrvna in resna. Pri taki priliki bi moral človek misliti, da Vam banka dela kako uelu-go, ce prevzame vaš denar. Ni pa tako s to banko.- Pri nas se Uhko počutite kot doma. Spoznali boste, da imate posle z ljudmi, ki so vam podobna. In Čemu? — Saj se celo radi smejejo. Ce si izbirate prijazno banko, se bo vam naša banka gotovo dopadla. Cemu torej ne otvorite pri nas še danes svojega računa, kar bo v vašo lastno korist. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00 ni MHHS-T HMlif