Dopisi. Iz Ptuja. (Okrajni zastop) je dne 12. dec. t. 1. zopet zboroval. 1. Predložil se je okrajni predračun za leto 1882 in bil je bez prigovora soglasno sprejet. V njem so okrajni pribodki navrženi na 69.230 fl. id sicer: Gotovine v blagajuici bilo je ineaeca oktobra, ko je odbor predračua bil sestavljal, 32 fl.; pri davkariji ima okraj za tekoče leto dobiti ae 21.999 fl. in od prejanjih let ae 3581 fl.; za leto 1882 pa 37145 fl., kot 25% od vseh neposrednib dač. Dalje 1845 fl. od deželnega odbora kot podporo za ceate ia to še za tekoče leto. Od v najem danega Borlskega iuosta uajemačiue za poslednjo četrt tekočega leta 836 fl. in za 1882. leto 3316 fl. Mostninake gotovine bilo je v blagajnici 432 fl.; iu izvanrednega priboda utegne biti 12 fl. Stroški pa ao navrženi na 62615 fl., med temi so vračunjena razna plačila ae za poslednje tri mesece tekočega leta v celosti 12533 fl.; na deželni šolski fond gre 10400 fl. za ceste 27375 fl.; ptujskej občiai dava se podpore za gimnazijo 500 fl. za nastavno obrtniško aolo 120 fl.; na dve stipendiji za učiteljake pripravnike ena po 150 fl. ena pa po 100 fl.; dalje 160 fl., kot nagrada za one učitelje na deželi, ki se odlikujejo v sadjoreji in bčelarstvu • stroški za gasitev oguja znaaajo 110 fl., za piaarnične sobe in shrambe 236 fl., za okrajnega inženirja, živinskega zdravnika, tajnika, pisamičuega slugo s piaarničnioii atroški vred 1955 fl.; za nakupljenje bikov 200 fl.; za vracitev okrajnih siromakov 100 fl. za odpravljenje potepubov iu na razne stroake 400 fl.; potni stroški v ceatnib in okrajnih zadevab 400 fl.; za obrambo Dravskih bregov 517 fl. Nazaduje še potroški za Boriski most iu sieer: dače prihodnine in dobodnine 200 fl.; na tem mostu ima še okraj dolga 23050 fl. Od tega bo se v letu 1882 odplačalo glavnice 6000 fl., in ns. obresti s kolki vred alo bo 1159 fl. Po tem takem bo ae ob konci leta 1882 na mostu 17050 fl. dolga ostalo; in če bo vse to tako šlo, kakor je v predračunu navrženo, bode ob konei leta 1882 vsega okrajnega dolga 10435 fl., v kojem pa je že vea dolg na rečenem moatu vrajtau. Po aoglasno sprejetem predraeunu prešlo se je na diugo točko dnevnega reda in predložile so se proanje onib občin, koje potrebujejo nad 20% občinakih priklad. Enim izmed teb dozvolile so ae popolnoma kakor so njih bile želele in sicer aledečim: Bregu, Brestju, Dravcem, Gori, Kicarju, Spuhljam in Selu po 30 %; enim pa ne popolnem in to sledečim: St. Bolfanku dozvolilo se 25 (mesto zaželjenih 30); Hajdini 30 (meato 35); Janžovcam 25 (m. 35); Sv. Janža 30 (35); Sv. Lovrencu na Dravskem polji 35 (38); Najsperka 25 (30); G. Priatavi 30 (35); Ptujn 25 (30); SlovenBki vesi 30 (35); Stopercam 40 (48). Občini PodvinBkej se je dozvolila prosnja: razdeliti si paanike med one poaeatnike, ki imajo na to pravico; tadi ae je potrdil okrajni račun, kojega je pregledal na to izbrani odbor. Naposled stavita ae gg. Koser in Zitek sledeči za meato Ptuj, Šavničko dolino in Mursko polje velevažni predlog: Slavni okrajni zastop naj sklene: da 8e ima okoli dva kilometra dolgi del okrajne ceste čez ,,Grab8iuaki breg" preložiti, in da ae okr. naloži: naj 8e zavoljo pripomoči sporazume z okrajnim zastopom gornjeradgonskim in Ijutoinerskim; in naj ae po razmeri doseženega sporazumljeDJa oglasi pri deželnem ataviteljskem uradu, da ta napravi uacrt in preračuni stroške; pri deželuem foiidu pazaradi postavne podpore, in naj se v bodočej skupačini o uzpebu zadeve poroča. Ta predlog bil je soglasno sprejet. Ravno tako tudi drugi Žitkov predlog: okrajni zastop naj privoli ,,podpornemn družtvu za siromašne pa pridne učence na deželnej gimuaziji v Ptuji" za šolsko leto 1882 izokrajne blagajnice 100 fl. podpore. Nazaduje zapita še Pisk g. naeelnika, zakaj še se pre ni ,,poflaštral" tisti del ceste od Vojskovega rHotela" do Grajenskega moata. Ta pa ga je dobro zavrnil rekoij: Dosta je reči, ki se so bolje potrebne pa ae ne iuorejo vae naenkrat v red sjraviti, ker je v blagajnici pogostem 8usa; na to ae okraj labko čaka in naj se potrpi; vrh tega je dotični del ceste dal dobro navoziti, da si sprehajajoce Ptujčanke nebi prevee zblatile črevljičkov, drnge sile in nevolje pa pri tem tako ni. In s tem je bilo zborovanje pri konci. Iz Murskega polja. (Letina, močni p otepubi). Letino 1881 smeino le k srednjim pristevati. Paeuica iu rž je le slabo plenjala, ječiueu je bil malo na boljšeiu, to pa se reče le aamo o nimskem ječmeuu, ovsa je bilo slabo, turaica sied nja, ajde krompirja zelja in repe je bilo dovolj, najbolje rodovitno pa je bilo proso: pravijo, da, kakor je bilo letos proso, tako bode drngo leto žito (rž), mogoče je, nadejati pa se ne moremo zelo kaj dobrega, ker smo ozimino veSjidel v blato poaejali. Bog nam daj boljše pribodno leto, saj |soio ga potrebni, samo vredni ne. — Naša mladina je močno razuzdana, posebno pa fantje, kteri res mislijo, da jih ne more nikdo več 8trabovati. Pred enim meseucem so nekteri iz Vučje vesi d?a pa iz Hrastja, enemu poaestniku v Vučji vesi gruške odnesli, drugemu grozdje, eni posestnici pa drva, da so si ogenj kurili, čeravno še ni bila taka zima. Tote ptičke so precej vjeli, in sodnija je vse pozaprla. Pa kaj to pomaga! Ko so prisli iz zapora domu, rogovilili so po va8i, da je bilo strab, kričali in kleli, ter se grozili, da si bodo že napekli pa res. Minol je morda že meaenc dni, ko ae zasliši med vaaani, da so vaški paglavci enemu posestniku dvojne šajterge (tolige) v studenec vrgli, dvema pa slaiue notri naphali, ali to še njim ni zadoatovalo; zopet ao prvemu plev in glavin v studenec na8ipali. Tudi zdaj so je sodniji izrocili, ktera naj bi nje prav ostro kaznovala. Iz Šoštanjskega okraja. (Proračun; spomin dr. Bleweis-u.) Dne 12. decembra imel je naš okrajni za8top svojo redno občno sejo, v katerej 8e je proraSun za bodo5e leto obravnaval. Iz tega poanemljemo, da nas vzdržanje cest blizo 6000 fl. 8tane, lep denar, kateri bi lebko po večini v žepib davkoplačevalcev oatal, ako bi ob5ine za vzdržanje ce8t skrbele, kakor se je to preje pred vpeljavo okrajnih zaatopov godilo. Za povzdigo živinoreje dovolilo se je400fl. in sieer: 300 fl. za nakup lepih plemenskib bikov, 100 fl. pa za darila pri razstavi goveje živine, katera se ima bodoče leto za naae živinorejce prirediti v  njih spodbujo. Celi proračun znaaa okolo 9500 fl.  za katerih pokritje se je 26% priklade naložilo. Pri občinskih proračunih se je zapazilo, da nekatere občine prevelike priklade imajo — do 400/o — in ni se tedaj čuditi, ako se v teh slabih časih črez prevelike davke toži. Konecno se je gosp. Ivan Vošnjak umrlega g. dr. Bleiweis-a v gorkih beaedah dostojno spominjal, njegov« zaaluge, ki jih ima za ves slovenski svet, povdarjal, ter predlagal: okrajni zaztop naj spomin prvega buditelja Slovencev stem časti, da se vsi navzoči udje od avojih sedežev vzdignejo — kar se zgodi — dalje naj se pa blagej Bleiweiaovej vdovi v imenu celega okraja naj globokeje sočutje izrazi, kar se tudi z živabno zadovoljnoatjo sprejme. S.  Iz št. Jakobske fare v Rožu na Koroškem.  Dne 7. t. m. umrl je tukajšnji g. nadučitelj Rudolf Vucela se le v 39. letu starosti svoje in po do.goletnem bolehanji. Pokojni zaslužil si je po neumornem 8vojera delovanji bvaležuoat obširne fare in velike občine naše. Podučeval je našo mladino z aeprestano gorečnostjo in izvrstniio I uapehom in amenio ga postaviti kot uzor učiteljeni aašim. Akoravno skozi pet dolgih let bolehen, svojih dolŽBoati aikdar zanemarjal ai; komaj je lezel, a v šoli je bil vedao krepkega in veselega duba, pravi zadovoljai ia srečai oča sredi velike svoje šolske družine. Njegove velike zasluge pa je vedela tudi ceaiti cela aaša občiaa; spostovaa bil je vse8traaaki, v politiko oi ae nmešaval in našim narodaim podvzetjem ni bil tako odločen Basprotaik, kakor je velika večiaa nčiteljev našib ; bil je tih in mirea človek. Hvaležaih src aašel je obilo, to je pričal velikanski pogreb, kakoršnih je aaša fara le malo videla. Kdor je le mogel, prihitel je blagerau možn izkazati zadajo čast. Tudi tovariši njegovi, ki ao ga jako čislali, došli so od bliza ia daleč v mnogobrojnem številu k pogreba izboraega svojega tovariša. S tužaim srcem izročili amo truplo predragega raajkega materi zemlji in solze polile 80 aas, ko bo aaš častiti g. župaik Fr. Barborič v milem, do srca aegajočem govoru omeajali ajegovih križev ia težav, n.jegovih čedaosti in posledDJih treautkov. Koačali so svoj govor tako le: rUmrl si kakor pravi kriatijaa, zato tudi trdao upam, da ai dosegel veaec večaega življeaja. Gospod te je čez veliko postavil, ker si mu bil v malem zvest, vzel Te je iz doliae solz v večao veaelje." Ni ga bilo videti očesa, ki bi se ae bilo solzilo, ko 80 govoioik v iraeau vseb aavzočib vzeli od vrlega moža slovo — za vaelej. Bodi ti lehka zemljica doaiača vrli mož! Slednjič pa so mu tovariši — nčitelji zapeli aagrobaico — nemški, kar aas je jako izoenadilo. V8e molitve ia aagrobai govor vraile so se v naaem domačem jezika slovenskem. toraj je bilo pričakovati, da bodo aaši ucitelji vsaj premistili te okolaosti ia svojo staro mržajo do sloveaskega jezika pustili zuaaj pokopalisča, ter da bode sledilo aa sloveaski govor tudi hIovea8ko petje. Odkritosrčao rečeao, Bi8mo pričakovali od atraai aaiih uSiteljev takoaaje ia tolike breztaktnosti. Sicer se tnkaj splob govori, da je pri pogrebu naTzoči J. V ačiteljem od- ločao zapovedal, da se mora le aemški peti ia učitelji 80 se mu vdali. V obče pa omeajeai . ..  ni prijatelj aasej slovenskej obciai ia na- rodu 8lovea8kernu splob. Ni li tako ravnanje breztaktno? V kratkem bo5emo o tem Valeatiaiči in njegorih velikaaskib duaevaib zmožaoHtib aekoliko več izpregovoriti, da bodejo čestiti bralci nSlov. Gospodarja" tega moža bolje izpozaali. Narodajak. Iz Gornje Savinjske doline. (Odgovor.)Zadaja atevilka ,,Slovea8kega Go8podarja" pri- aeala je v rRaznih stvareh" vest, da — aodaijo preataviti aameravajo iz Vraaskega v Brašlovče in iz Gorajega grada v Mozirje. — To je vpra- šaaje, aa koje odgovoriti, zdi se nani potrebno, io to aamreč, kar se druge premembe tiče. Ca- atiti čitatelji nSloveaskega Gospodarja", kterim je Gdrajegradski okraj zaaa, bodo gotovo v prvem hipu razsodili, da bi se po takej prestavi aodaije veSini prebivalcev okraja velika aeprilika godila, ter se jim na tak način pot do sodnije zdatao, da, nekterim občiaam celo od 7—9 nr podaljšala, kar bi bilo gotovo aapačao. Pri prestavi aodaije aaj bi se gledalo na blagor vseh prebivalcev okraja, kar se le zgodi, 6e »e poatavi sodaija okraju aa središče, ktero pa je — Ljubno. Zategadelj odločao odgovarjamo aa vpraŠaaje ,,Sloven8kega Gospodarja" — Ali to res kaže? — da aikakor ne! Častite sloveaake poslaace pa nnjao prosimo, aaj bi v slučaji prestare sodnije iz Gornjega grada ne za Mozirje, ampak za Ljnbao se pri dotičnih krogih zanimati blagovolili. Opomaja. Uredništro se ne odloči v tej reči na aobeao straa, ampak daje prostora vsem, ki ae za ovo vprašaaje zaaimajo; kajti rnneaja ia težaja so različaa, iu dragače tudi biti ne more. Iz Ljutomera. (Gospodarska podrnžaica) ima sejo aa Janževo 27. t. m. ob pol 9. uri predpoldae v realki, ter vabi vse gospodarje ljutomerskega okraja, da se te seje obilno ndeležijo. Načrt: 1. Prebranje zadajega zapisaika ia nazaaaitev dopisov. 2. Poročilo o letoSnji razstavi za goveje živiae. 3. Račun za 1. 1881 in volitev pregledovalcev taistega. 4. Volitev dveh zastopnikov k 58. občnemu zborn gosp. družbe v Gradci dae 19. in 20. januarja 1882. 5. Eristop aovih udov in razai aa8veti. — Po seji itna viaorejsko društvo svoje zborovaaje, v katerem se reai vpraianje, na koliko odsekov se imajo gorice naaega okraja razdeliti, in ob eaem se bode vršila volitev nadgledaikov za posamezae odaeke zastraa trtae uai. Glede na važnost stvari, zadevajoče viao- ia koajerejo, pozivljejo ae posebao se vsi goap. župaai aašega okraja, da pristopijo kot udje v aaio podruŽBico. Po8ebao opozorujem vao goapodarje na aevaraoat trtae uši, ki aam žuga od aosedaih okrajev; moramo biti res jako previdui ia pazljivi, da 86 ogoemo aesreče, kajti dvakrat nesrečeo, kogar aesreča iz neaada oaleti! - J. K.