KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P.b.b.
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 40	CELOVEC, DNE 3. OKTOBRA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Koroški Slovenci pri SZDL Slovenije
Takojšnja izpolnitev člena sedem!
V petek, 27. septembra, je v okviru rednih stikov med zastopniki koroških Slovencev ter SZDL Slovenijo sprejel predsedn k republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije delegacijo osrednjih slovenskih organizacij pod vodstvom dr. Joška Tischlerja ter dr. Francija Zvvittra. Narodni svet koroških Slovencev je zastopal nadalje še osrednji tajnik dipl. jur. Filip VVarasch, Zvezo slovenskih organizacij pa dipl. inž. Franci Einspieler.
Osrednja tema teh kontaktnih razgovorov je bila situacija koroških Slovencev, ki se je ravno v zadnjih dneh — po sklepu večinskih strank, izvesti ugotavljanje manjšine — zelo zaostrila. Zastopniki koroških Slovencev so našli pri predsedniku Ribičiču in njegovih sodelavcih polno razumevanje za svoja eksistenčna vprašanja, in jim je v tej zvezi bila zagotovljena še nadaljna pomoč pri težkem boju za dosego elementarnih življenjskih pravic.
Galicija: ordinariat molči k nemškonacionalnemu pritisku!
Predsednik Ribičič je po razpravi izjavil: »Stališča SZDL Jugoslavije in Slovenije so nedvoumna. Sklep avstrijske socialistične, ljudske in svobodnjaške stranke o štetju posebne vrste kot osnovi za izpolnitev varstvenih določil avstrijske državne pogodbe pomeni nesprejemljivo kršitev duha in črke tega mednarodnega dokumenta, ki zahteva precizno določene ukrepe v korist manjšine in izpolnitve nikjer ne pogojuje s številom pripadnikov manjšine. Zato sklepa ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za poskus revizije ADP. V času, ko ves svet išče sodobne humane rešitve položaja manjšin in ga vključuje kot nepogrešljiv element mednarodnega sodelovanja in varnosti, je tak ukrep v nasprotju z deklariranimi stališči Avstrije. Sporazum treh strank, ki je kapitulacija vladajočih krogov pred nemškonacionalističnimi in šovinističnimi elementi, je obenem tudi manipulacija v medstrankarskem boju na račun manjšin. Posledica vsega tega ni samo zapiranje poti za konstruktivno sodelovanje v reševanju odprtih vprašanj in izločanje koroških Slovencev kot lojalnih državljanov avstrijske republike in kot mednarodno zaščitene narodne skupnosti, ki ima vso pravico o soodločanju o svoji usodi, ampak tudi spodbujanje stopnjevanja nacionalističnega pritiska in šovinistične nestrpnosti.
SFRJ in SRS kot doslej v okviru svojih ustavnih in mednarodnih obveznosti do uresničevanja pravic naših narodnih skupnosti v zamejstvu odločno podpirata boj koroških Slovencev za celovito izpolnitev avstrijske državne pogodbe. Če bo avstrijska vlada sprejela sklep treh strank o tako imenovanem »štetju posebne vrste", to ne bo ostalo brez posledic za razvoj avstrijsko-jugoslovanskih odnosov.
SFRJ in SRS ne bosta oklevali ne le zaradi zakonitega interesa za položaj koroških Slovencev, temveč tudi zaradi miru, sodelovanja in varnosti v Evropi, zastaviti svojega vpliva povsod in na vseh ravneh, kjer lahko prispevata k razrešitvi koroškega vprašanja. Prepričani smo, da bosta tako stališče razumeli in podpirali svetovna in tudi avstrijska demokratična javnost.
Želimo si dobrih in plodnih odnosov s sosednjo Avstrijo, toda naše manjšine v Avstriji ne bodo nikoli cena za take odnose."
Kot je že navada, je koroški tisk zarjovel, ko so izvedeli novinarji vest o najnovejšem obisku. Razburjali so se, zakaj vedno „silimo dol“. Prizadetost je bila takšna, kot pri nasilnežu, ki se začudi ob spoznanju, da je njegova žrtev šla pravico iskat.
Zadnji petek je glasilo koroških socialistov Karntner Tageszeitung, na 1. strani naznanilo posebno delikatno temo: v Galiciji so udeleženci neke poroke — vsaj tako je vedela poročati KTZ — iz ..pravične jeze“ vrgli na tla vse kozarce in povrhu še vse steklenice z blagoslovljenim vinom, ki se kot po navadi pije po poroki. Povod za ta izbruh jeze je — po KTZ ■— bilo zadržanje gališkega župnika Valentina Gotthardta, ki ni hotel poleg nemškega poročnega obreda opraviti še nemško mašo.
To poročilo, ki je bilo kakor nalašč za Karntner Tageszeitung — antiklerikalni se je pridružila še antislovenska, kar oboje prinese nove bralce — je bilo podpisano z iz časov tisočletnega raj ha znanimi kraticami -„ss“. Druga napaka na „lepoti“ tega članka je, da skoraj nič vsega tega, kar opisuje, ni res; razen dejstva, da je poroka resnično bila 22. septembra. Ostala dejstva ob tej poroki pa so bila ta:
Ženin Sebastian Tschebull iz Globasnice se je z župnikom Gotthardtom zmenil, da bo poročni obred v obeh jezikih — kot to predvideva sinodalni zakon. Posebno še, ker je bilo pričakovati večino gostov iz Globasnice. Ko je župnik z poročnim parom pil po poroki vino, se v njegovi navzočnosti nihče ni upal, razbiti kozarcev ali steklenice. Če so to potem storili nekateri izmed gostov v lastni režiji, morda ker so bili že „nacukani“ ali pa, da bi na vsak način ostali v ospredju, bodo le-ti že sami vedeli. Župniku Gotthardtu seveda tega dejanja nihče ni skušal utemeljiti.
Prav tako ni res, da župnik Gotthardt uporablja le slovenski farni žig. V resnici ima dvojezičnega, kot bi po doslednjem izpolnjevanju škofijskega zakona o sožitju morali
imeti vsi župnijski uradi na dvojezičnem o-zemlju. Končno naj bi morali tudi vsi formularji in potrdila o krstu, birmi, poroki in drugi postati dvojezični.
Na žalost je s škofijskim zakonom o sožitju še vedno tako: Namesto da bi ordinariat poskrbel za take formularje, poleg tega pa o nujnosti tudi uradne dvojezičnosti župnijskih uradov informiral vernike, se to prepusti iniciativi posameznih župnikov. Župniki stojijo potem pred odločitvijo: Ali pustim vse pri starem, da se duhovi ne bodo razburjali, ali pa resnično konsekventno izpolnjujem zakon o sožitju — in se tako izpostavim pritisku in gonjam tistih mogočnih vernikov, katerih katoličanstvo se navadno zbudi šele tedaj, ko je treba iztrebiti poslednje sledi slovenstva v cerkvi.
Hvaležna naloga bi bila za ordinariat, take mogočnjake naučiti vsaj malo prave krščanske ponižnosti...
Program DVP
V sredo je koroška OVP začela s predstavo svojega volilnega programa volilni boj za deželnozborske volitve 2. marca 1975. V okviru tiskovne konference so predstavili namestnik deželnega glavarja Herbert Sacher, deželni svetnik Stefan Knafl, klubski načelnik Alojs Paulitsch ter predsednik trgovske zbornice Baurecht. Težišča volilnega programa:
Tako hočejo pod geslom „Koroška mora zmanjšati zamudo" prikazati dosedanje zamude vladajoče stranke v deželi SPO.
Kot so dobro informirani krogi že pričakovali, se OVP noče preveč eksponirati glede manjšinskega vprašanja. Težišča programa vsekakor ne vsebujejo nobene besede o manjšinskem programu. Na tozadevno vprašanje zastopnika NT je partijski predsednik Herbert Bacher odgovoril le bolj nebulozno, da je pač Koroška enota in da nobena stranka ne bo mogla mimo najvažnejšega koroš-
(Dalje na 8. strani)
Slovenski osrednji organizaciji sta imeli s svojo abstinenco prav
Komisija ni za mir na Koroškem
Vsi na protestni zbor!
Že 5. marca 1973 je sporočil predsednik študijske komisije za probleme slovenske narodne skupnosti na Koroškem, dr. Edwin '-oebenstein zbranim članom komisije prve sklepe ekspertov glede pravnih možnosti Ugotavljanja, oz. preštevanja Slovencev na koroškem. Od tega časa naprej so bili to-rei seznanjeni vsi člani komisije o načrtih jeznega kanclerja, da izvede na Koroškem judsko štetje posebne vrste. To nevarnost le opazil gotovo tudi dr. Inzko sam, ki je £a isti seji ugotovil, da so natančno znani kraii, kjer živijo Slovenci, ujemajo se namreč s Področjem, na katerem je veljal leta 1945 °ct,ok o obveznem dvojezičnem šolstvu.
Kljub vednosti za dejansko stanje se je *astopnik slovenskih vernikov dr. Inz-f°> do danes udeleževal vseh sej študijske k°msiije. Kot izhaja iz zapisnikov urada
zveznega kanclerja, je Inzko bil sicer vedno načelnega mnenja, da ugotavljanje manjšine ni način, s katerim bi se mogla reševati avstrijska državna pogodba, pač pa je kljub temu sodeloval v razgovorih o izvaja-n j u takega štetja. Tako zabeležimo ponudbo, naj bi se postavili dvojezični napisi na podlagi ljudskega štetja iz leta 1951 in pa predlog, naj bi vprašali pri morebitnem štetju po družinskem jeziku.
Na seji komisije, dne 24. septembra 1973, so se razgovarjali na Dunaju o teritoriju, kjer bi se moralo izvršiti tako štetje. Večinsko so določili, naj bi šteli na celem Koroškem. Valentin Inzko se je izrekel tudi na tej seji proti posebnemu štetju, toda ni tajil, da je komisija pomagala s svojim delom, da se je na Koroškem premagala »kritična (Nadaljevanje na 8. strani)
Diktatu, s katerim nam hočejo v parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopane stranke in zvezna vlada vsiliti ugotavljanje manjšine, to se pravi nov plebiscit, koroški Slovenci ne bomo klonili.
Ves dosedanji potek, kako izvesti od nacionalističnih sil zahtevano ugotavljanje, kaže, da zagovornikom tega načina reševanja v bistvu gre za zožitev v državni pogodbi zajamčenih pravic ali sploh za neizpolnitev obveznosti iz državne pogodbe v korist slovenske narodne skupnosti.
Gre torej za naše pravice, gre za nadaljnjo usodo našega ljudstva na Koroškem.
V tem resnem trenutku Narodni svet ko-
roških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sklicujeta za nedeljo, 6. oktobra 1974, ob 14.30 v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu
protestni zbor
odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev.
Zaradi izredne važnosti pričakujemo, da boste prišli na zborovanje vsi, da podprete naše narodne zahteve in tozadevno prizadevanje obeh osrednjih organizacij.
Narodni svet koroških Slovencev Zveza slov. organizacij na Koroškem
Gorica: dejanska prestolnica narodov srednje Evrope
V slavnostni dvorani palače Attems na go-riškem trgu Kom se je od 28. septembra do 1. oktobra vršilo po vrsti že 9. srednjeevropsko srečanje na temo: ..Filozofija v srednji Evropi".
Srečanja so se udeležili zastopniki iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, Madžarske, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije, Poljske in Romunije.
Vse obravnave in posegi na srečanju so bili istočasno prevajani v italijanščino, slovenščino, nemščino in francoščino, torej ni-kakega vrednotenja o bolj ali manj „po-membnih" ali celo manjvrednih jezikih, kot smo ga vajeni na Koroškem.
Svoje častno zastopstvo na srečanju so zagotovili:	predsednik italijanske vlade,
predsednik dežele Furlanije-Primorska, vladni komisar, goriški nadškof, veleposlaniki Avstrije, Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Češkoslovaške, rektor tržaške univerze, župani in predsedniki pokrajin Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona...
Pozdravni nagovor je imel predsednik Srednjeevropskih srečanj, prof. Michele Martina ter goriški podžupan, osrednje predavanje pa univ. prof. Rudolf Haller iz Grad-
Precej je vznemirila prejšnji teden vest, da namerava Jugoslavija pobirati na vseh svojih cestah neke vrste prometni davek. Od tega cestnega zakona naj bi bili prizadeti vsi avtomobilisti, ki imajo tujo, to je, nejugo-slovansko registracijo. To vest je razširjal predvsem Jugoslaviji nenaklonjeni večinski tisk.
„Naš tednik11 se je v zvezi s to vestjo pozanimal pri sekretariatu za informacije pri Izvršnem svetu Slovenije. Odgovor je bil:
ca na temo „Sto let filozofije v Avstriji" ter univ. prof. iz Genove o goriškem filozofu Karlu Michelstaedterju ..Ekspresionizem in filozofija oporekanja pri Karlu Michelstaedterju".
Sodelovali so in posegli v razpravo univ. profesorji in časnikarji iz Gorice, Trsta, Ur-bina, Bukarešte, Budimpešte, Milana, Beograda, Zagreba, Dunaja, Skopja (o filozofskem vidiku makedonske književnosti; M. Djurcinov), Frankfurta, Prage, Mainza, Zu-richa, Varšave, Benetk, Padove, Turina, Sol-nograda, Celovca (M. Polemis o „Avstro-marksizmu"), iz Kopra, Nove Gorice...
Na primeru Gorice, mesta ob meji, v katerem živijo Italijani in Slovenci, in ki ima še iz časov stare Avstrije bogato zgodovin-sko-kulturno zapuščino, lahko vidimo, kako je iz meddeželnega lahko mogoče poseči v mednarodno dogajanje prav ob upoštevanju krajevnih in deželnih danosti — to je kulturnih in zgodovinskih posebnosti, narodnostnih in zemljepisnih prednosti.
Gorica se tega zaveda in zna izrabiti. Trst npr. še ni bil prebolel izgube gospodarskega in kulturnega zaledja in do danes ni še znal poiskati nove mednarodne vloge. Med-
„Vse to je mistifikacija, nič na tem ni res, da bi morali Avstrijci plačevati takšen davek!11
Avstrija ima namreč z Jugoslavijo posebno bilateralno pogodbo o cestnem prometu.
Tako Avstrijcem kot tudi sezonskim delavcem, ki imajo avtomobile z avstrijsko registracijo, tega davka ni treba plačati. Pač pa bodo morali plačati vozniki iz tistih držav, ki z Jugoslavijo nimajo omenjenega bilateralnega sporazuma, od 1. novembra naprej dnevno cestnino.
tem ko Koroška do danes ni uspela prerasti romantično-nacionalnega kalupa in začeti svojega poslanstva — evropske vloge posrednika kulturnih in gospodarskih dobrin med slovenskim in nemškim svetom.
Lepo in ganljivo je, ako v Celovcu biva „Dante Alighieri“-Gesellschaft, mislimo pa, da bi recimo enake vrste ustanova z imenom „France Prešeren11 ne bila za Koroško nič manjšega pomena. Tega se poročevalci celovškega radia ali KTZ, KZ ali VZ gotovo ne bodo zavedeli, ko bodo poročali iz Gorice o srednjeevropskem srečanju, kar je gotovo tudi do neke mere značilno.
Menje drugih:
Popolna
kapitulacija
Čeprav so si vodilne avstrijske stranke — ljudska, narodna in svobodnjaška — te dni z očitki precej v laseh zaradi volitev v delavske zbornice zadnjo nedeljo in ponedeljek, pa ne bi mogli trditi, da se ne morejo pohvaliti tudi z dejanji, ki vendarle pričajo o enotnosti mnenj in nazorov. Še več. Doživeli smo celo nekakšen simboličen dokaz sredi samega glavnega mesta. Na torkovo sejo vodilnih predstavnikov njihovih zveznih forumov ter deželnega zbora na Koroškem, ki ga je sklical kancler dr. Kreisky v zvezi z manjšinskim problemom, so se koroški deželni glavar socialist VVagner, predsednik ljudske stranke in namestnik deželnega glavarja dr. Bacher ter predsednik svobodnjaške stranke Huber pripeljali v enem avtomobilu!
Najbrže ne zaradi varčevanja bencina, pač pa v dokaz, da socialisti na Koroškem ne žele nikoli več samostojno voditi manjšinsko politiko, temveč se vedno pomeniti
„Eine Erklarung dafiir mag sein, daB wir kein „ferngelenktes“ Blatt hier in Karnten erscheinen lassen, sondern ein eigenstandiges, hier geschriebe-nes, gesetztes und gedrucktes. Keines im Wiener Spezijargons, aber auch kein grau-grunes im Steirerjanker, sondern eines im Karntner MaBanzug11. (Glavni urednik „Kleine Zeitung" dr. Fritz Csoklich o vzrokih uspeha malega formata na Koroškem. Da ima „Karntner Anzug" v nasprotju s štajerskim izrazito rjavo barvo, pa je dr. Csoklich galantno izpustil.)
„Solange der Zentralverband ein anerkanntes Anhangsel der SP und der Rat der Karntner Slowenen eines der "GVP war, solange waren die bei-den Organisationen reprasentative Vertreter der slovvenischen Bevolke-rung. Wer soli nun die Slowenen ver-treten, etwa ihre Gegner in der SP oder GVP? Das ist etwa so, als wenn man den Fuchs zum Gansehirten machen wollte.“ („Volkswille“ o vprašanju legitimnih zastopnikov koroških Slovencev.)
„Wollt ihr die totale Nostalgie?11
(Ernst Stankovski v svoji parodiji na nostalgijo, ob kateri je postal tudi Adolf Hitler zopet „modern“.)
V_________________________________________
z obema opozicijskima partnerjema. Ni dvoma, da je taka vožnja nudila tudi priložnost usklajevanja mnenj.
(Srečko Panič v „Sedem dni11 o troedinosti GVP, SPG in FPO glede manjšine.)
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku
Cestnina v Jugoslaviji ne velja za avstrijske avtomobile
gospodarski komentar
Kmetje v gospodarskih škripcih
Kakšen bo izhod iz sedanje gospodarskopolitične zagate?
Znamenja obsežne mednarodne gospodarske krize postajajo očitna na čedalje številnejših področjih. Začela se je z devalvacijo dolarja, katerega mednarodna kupna moč pada in pada podobno kot kupna moč od njega odvisnih valut. Lani je devalvacijam dolarja in drugih valut sledila energetska kriza, skoraj istočasno pa kriza na trgu beljakovin za živalsko prehrano. Kmalu za tem je postalo očitno, da Evropa nima premalo mesa — kot se je prej zatrjevalo — marveč da ga ima preveč. Številne v kmetijstvu na prirejo govejega mesa usmerjene dežele svojih izvoznih viškov na trgu ne morejo več vnovčiti.
Zadnje čase se nekaj podobnega kot v gornjih primerih pojavlja na mednarodnem trgu z lesom. Njegova vrednost pada podobno kot pada vrednost valut številnih držav in mednarodne cene mesa, čeprav drugače cene najvažnejših življenjskih in gospodarskih potrebščin skokovito naraščajo.
Posledice takega razvoja najbolj občutijo kmetje, med njim posebno tisti avstrijski kmetje, ki so se v glavnem specializirali na prirejo mleka in mesa in katerim je gozd osnovna gospodarska hrbtenica. Cene pitanih goved so zaradi skrajno labilnih gospodarskih razmer v Italiji in zaradi — po malem nerazumljivih restriktivnih ukrepov EGS — padle za 4 do 5 šilingov na 16 do 18 šilingov za kilogram žive teže. Čeprav je medtem vlada prepovedala uvoz zmrznjenega mesa za predelavo in čeprav poskuša s pomembnimi sredstvi zboljšati sedanje odkupne cene klavne živine, je pričakovati, da
bodo le-te še naprej padale. Koristi tega razvoja si delijo prekupčevalci z živino in mesna industrija. Cene na trgu z mesom so namreč tudi sedaj enake kot so bile pred letom dni in prej, ko so klavna goveda stala 21 do 23, pa tudi več šilingov za kilogram žive teže.
Ob tej škodi, ki jo čedalje bolj občutijo, trpijo kmetje še na posledicah razvoja na mednarodnem trgu z lesom. Na tem trgu povpraševanje za lesom čedalje bolj upada, njegove zaloge po skladiščih pa od tedna do tedna naraščajo. Vzrok za ta razvoj je v bistvu samo eden: negotovost, v kakšno smer se bo razvila mednarodna monetarna kriza.
Avstrijsko, posebej pa še koroško in štajersko gozdno gospodarstvo sta od tega razvoja posebno prizadeta. Tekom leta dni je povpraševanje za lesom s strani izvoznikov in industrije lesnih izdelkov močno popustilo. Cene hlodovine so v tem času padle za 30 do 40 odstotkov. Letos avgusta je avstrijsko lesno gospodarstvo izvozilo le še 128.300 kubičnih metrov lesa. To pa je manj, kot ga je izvozilo februarja 1950, ko je po letu 1945 doslej izvozilo najmanj lesa.
Naraščajoče upadanje možnosti izvoza lesa bo imelo nadaljno nazadovanje cen hlodovine za posledico. Že prvih osem mesecev tekočega leta je avstrijsko lesno gospodarstvo z 2,1 milijona kubičnih metrov izvozilo za 5 odstotkov manj lesa kot v istem času preteklega leta. Po tem izgleda, da bo letos avstrijski izvoz lesa za okroglo deset
odstotkov nižji kot je bil lani. Zaradi restriktivnih ukrepov na področju gradbene dejavnosti istočasno tudi na domačem trgu povpraševanje za lesom popušča.
Italija velja od nekdaj za barometer razvoja avstrijskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Od avstrijskega izvoza lesa gre okroglo 70 odstotkov v Italijo. Letos je do avgusta Italija kupila za 2 odstotka manj avstrijskega lesa kot ga je kupila lani do avgusta. Istočasno je izvoz v Zvezno republiko Nemčijo nazadoval za 60 odstotkov; na Holandsko je nazadoval za 33 odstotkov, v Libijo pa za 30 odstotkov. Vidno in sicer za 13 odstotkov je nazadoval tudi izvoz lesa v
Ne pustimo se preštevati na lastni zemlji! Zato vsi angažirani slovenski kmetje na
protestni zbor
v nedeljo, ob pol treh popoldne, v koncertni dvorani v Celovcu!
Švico. Le Jugoslavija je letos kupila za 200 odstotkov več avstrijskega lesa kot lani. Toda ta porast izvoza lesa je malo pomemben in nastale krize v avstrijskem kmetijstvu in lesnem gospodarstvu ne more ublažiti.
Novih tržišč za svoj les avstrijsko lesno
gospodarstvo skoraj ne more pridobiti. To preprečuje sedanja regionalna struktura izvoza lesa. Od okroglo 8,5 milijona kubičnih metrov lesa, ki ga v Avstriji posekajo za predelavo, ga gre v zadnjih letih letno okoli
3.1	do 3,3 milijona kubičnih metrov v izvoz. 76 do 83 odstotkov tega lesa so doslej pokupile dežele EGS, v glavnem Italija, Zvezna republika Nemčija in Holandska. 3,7 od
4.1	odstotka so ga pokupile dežele EFTA, medtem ko so ga dežele COMECON pokupile le 0,2 odstotka. Preostalih 13 do 20 odstotkov so pokupile v glavnem dežele Bližnjega vzhoda. Tudi če bi te dežele in pa Jugoslavija v prihodnje uvoz avstrijskega lesa podvojile, bi to nastalih razmer v avstrijskem lesnem gospodarstvu in v kmetijstvu bistveno ne spremenilo.
Po vsem tem je mogoče reči, da bodo prihodnji meseci — verjetno celo prihodnji dve leti — za avstrijsko lesno gospodarstvo, zlasti pa za kmete, ki so odvisni od donosa živine in lesa, vse prej kot rožnati. Računati morajo z recesijo na trgu z lesom, pri čemer bo sedanja stagnacija na trgu z mesom in mlekom, ki je na meji recesije, njihov položaj še zaostrila. V takih razmerah je eno gotovo: v nove investicije se avstrijski kmetje v prihodnjih letih ne bodo smeli spustiti, kajti medtem so se tudi krediti podražili za 30 do 40 odstotkov. Mizerni položaj kmetijstva in gozdarstva na eni in turističnega gospodarstva na drugi strani pa b° imel svoje negativne posledice v celokup' nem avstrijskem gospodarstvu.	(bO
Nach
wie vor:
Unrecht in Karnten
r
Pod tem naslovom je znani novinar Georg Nowotny napisal v svoji kolumni „Anders ge-sehen" v „Kronen-Zeitung“, dne 25. septembra, naslednji komentar k manjšinskemu vprašanju. Njegov prispevek objavljamo v celoti.
Es ist nicht immer schdn, recht zu be-halten. Und so bedruckt es mich auch, daB meine dustere Prognose uber die Entvvick-lung in Karnten, die ich Anfang Mai unter dem Titel „Unrecht in Karnten" gemacht habe, leider vollinhaltlich eingetroffen, sind. Unrecht geschieht nach wie vor: Das Orts-tafelgesetz wird nicht exekutiert. Mittlervvei-le aber haben beide Seiten radikalere Standpunkte eingenommen, ja es sind sogar Sprengstoffpakete exp!odiert. Wird also Karnten zu einem Sudtirol im eigenen Land?
Leider gibt es Indizien dafur, daB es tat-sachlich zu einer vveiteren Verscharfung kommen wird: Die Slowenenvertreter haben sich gevveigert, zusammen mit den militanten Vertretern der deutschsprachigen Mehrheit an einen Tisch zu sitzen, der 10. Oktober, Erinnerung an die Karntner Volks-abstimmung, ruckt heran, und schlieBlich finden im Marž 1975 Landtagsvvahlen statt. Und dafur vverden bereits jetzt von OVP und FPO Emotionen gevveckt, auf die wohl auch die SPO nicht ganz verzichten kann.
Toleranz war nie eine besondere Starke der Osterreicher. In Karnten aber entsteht der Eindruck, daB viele, die sich zur „deut-schen Volks- und Kulturgemeinschaft" zah-len (und das sind keinesvvegs nur Freiheit-liche), es bereits als Provokation empfinden,
Koroška stvarnost —
testieren. Ich mochte nicht wissen, vvelchen Sturm der Emporung es bei national den-kenden Gruppen in Osterreich gabe, wenn es die Italiener vvagen vvurden, ein im Siid-tirolpaket vorgesehenes und bereits be-schlossenes Gesetz einfach nicht zu exe-kutieren.
Angst vor der VVahlniederlage in Karnten, aber naturlich auch die Kompliziert-heit der Materie, haben die Sozialisten bis-her davon abgehalten, das heikle Ortstafel-gesetz zu novelliren und der Realitat anzu-passen. Man vvartet lieber ab. Auch die Min-derheitenzahlung besonderer Art, die jetzt herumgeistert, wird wohl kaum vor den Lantagsvvahlen stattfinden. In diesem juri-stischen und politischen Schvvebezustand aber findet der Extremismus beider Seiten einen uppigen Nahrboden.
Letztlich kann man die ganze blamable Minderheitensituation in Karnten auf ein Grundproblem zuriickfithren: Die Deutsch-
Na Kostanjah smo Slovenci še posebno izpostavljeni nemško nacionalnemu pritisku. Kjub temu pa smo v zadnjih letih pokazali, da smo še tu in to jim je trn v peti. Obnovili smo naše Slovensko prosvetno drštvo „Dra-bosnjak", ki zdaj šteje lepo število članov. Od zadnjega občnega zbora smo imeli že nekaj prireditev.
Na željo številnih članov društva smo tudi letos spet priredili izlet v Slovenijo. To je bil hkrati uvod v jesensko delo društva. V zgodnjih jutranjih urah 8. septembra se je na povabilo društva zbralo za poln avtobus udeležencev, kar je že v začetku bil povod
karntner, die ja die iibervviegende Mehrheit stellen, sind nicht tolerant genug, den paar Tausend Slovvenen zu ermoglichen, in 36 Gemeinden zvveisprachige Ortstafeln aufzu-stellen. Wem tut das im Grund genommen weh, wenn der Ortsname auch noch slovve-nisch angegeben ist? In VVahrheit geht es vielen Karntner Politikern (in allen drei Par-teien) auch gar nicht um dieses Problem. Aber die Minderheitenfrage ist vvillkomme-ner AnlaB, Emotionen zu schuren und um zu den roten, schvvarzen oder blauen Fahnen zu rufen. Nicht ohne Grund sind Karntner Politiker von Scrinzi uber VVagner bis Schleinzer, stehts am rechten Flugel ihrer Parteien zu finden. Die Prognosen fur den Karntner Politiker, von Scrinzi uber gesamt nur vveiterhin diister stellen. Wo kiihle Ver-nunft und Toleranz fehlen, ist allemal mit politischen Gevvittern zu rechnen, die frei-lich leztlich niemandem helfen, aber Osterreich gevvaltig schaden.
za veselo razpoloženje. Pot nas je tokrat vodila na Gorenjsko. Najprej smo se ustavili na Brezjah, znani božji poti Slovencev. Lep sončen dan nas je spremljal vso pot. V Radovljici smo obiskali znano gostišče pri Kunstlju, kjer smo se okrepčali za nadaljnjo pot proti Bledu. Čudovit razgled na Triglav in vse Julijske alpe je bilo enkratno doživetje. Posebno lepe vtise pa smo odnesli z Blejskega gradu od koder se vidijo prelepi kraji okrog Blejskega jezera. Da, Gorenjska je res lepa in zato se ne čutimo, da Nemcem ne gre v račun, da tu živi slovenski na-
-------------------------------\
Kulturni delavci, ne pozabite!
Vsi kulturni delavci na protestni zbor proti preštevanju koroških Slovencev, v nedeljo, 6. oktobra 1974, ob pol treh popoldne v koncertni dvorani v Celovcu!
V____________________________________J
rod in da so Hitlerjevi krvniki skušali iztrebiti naš slovenski rod.
Nazaj grede smo se še ustavili v Dragi nad Begunjami. Tam smo videli koliko žrtev je tam pokopanih in kako zverinsko je bilo početje okupatorja. Ko smo šli še na ogled muzeja talcev v Begunjah smo bili vsi tihi, tako so nas prevzeli dokumenti o nedolžnih žrtvah, ki jih imajo na vesti rablji nemškega rajha. Spoznali pa smo tudi kako so ti ljudje, ki so dali življenje za svoj narod in domovino, ljubili svojo slovensko zemljo. Slovenski narod je v času fašizma dokazal, da je na svoji zemlji sam gospodar. V tem spoznanju smo se vračali proti domu. Bili smo ponosni na svojo slovensko besedo in videli, da z njo nismo tako sami in da je ne bomo pustili poniževati.
Domov grede smo se še ustavili v gostilni Vospernik v Podravljah. Tam smo se zadržali še v prijetni družabnosti, ob slovenski pesmi. Ko smo se po izletu razhajali na svoje domove, smo sklenili, da bomo prihodnje leto spet priredili sličen izlet, saj je tudi taka oblika prosvetnega dela koristna za krepitev naše narodne zavesti. Posebno spoznavanje ljudi in krajev v matični domovini je za našega človeka še posebno potrebno, ker se lahko vsak posameznik prepriča o kulturni in gospodarski stopnji Slovencev onstran meje.
SPD „Drabosnjak“ v Sloveniji
v NAŠEM TEDNIKU
Das Los eines editen Kamtners
daB es osterreichische Staatsburger gibt, die nicht Deutsch sprechen. Was in der Schvveiz reibungslos funktioniert — das Ne-beneinanderleben von italienisch-, franzč-sisch- und deutsch- sprechenden Eidge-nossen, die sich allersamt als Schvveizer fuhlen —, ist in Osterreich ein unbevvaltigtes Problem.
Die durch die einschlagige Presse ge-schurte Meinung, die Jugoslavven wiirden die Volkstumsfrage kraftig anheizen, hat zwei Aspekte. GevviB sehen die Nachbarn nicht tatenlos zu, was jenseits der Grenze Passiert. Aber Osterreich gibt ja den Tito-Kommunisten, die freilich derzeit ganz ande-re Sorgen haben, auch allen Grund gegen die Behandlung der Austroslowenen zu pro-
z---------------------------------^
ORF: spremembe tudi pri slovenskih oddajah!
Od 6. oktobra naprej bo lokalni program celovškega študija ORF vseboval nekaj sprememb. Tudi slovenske oddaje: voščila bodo odslej vsako soboto od 9.45 do 10.30. Zato bo trajala slovenska oddaja vsak četrtek eno uro (od 13.45 do 14.45), prav tako vsak 4. petek.
OSTALE SPREMEMBE:
Nove oddaje:
Das Karntner Gesprach: vsak peti teden od 6. oktobra naprej od 18.15 do 18.30. V tej oddaji bodo predstavili osebnosti na Koroškem.
Hunger hat viele Namen — reportaže Humberta Finka vsako nedeljo od 19.30 do 20.00.
Kultur Avantgarde namesto dosedanje oddaje „Die Szene".
Radio Regenbogen — otroci delajo program za otroke.
Uvesti nameravajo še več drugih mladinskih oddaj, nekaj oddaj bo ostalo istih, samo pod drugim imenom, razni „zlajrani“ programi pa bodo utihnili. V bistvu se vsekakor ne bo nič spremenilo, le bolj prilagojene bodo poslušalcem.
v_________________________________v
„Das gegenseitige Verstandnis fur die Be-lange der einzelnen Bevolkerungsgruppen muB ebenso vorhanden sein, wie es in sehr anerkennensvverter Weise in ali den letz-ten Jahren zvvischen den Sozialpartnern herrscht. Wie in einem Betrieb seitens der Unternehmensleitung ein Arbeitsklima ge-schaffen vverden muB, das Arbeitsvvillen und Vertrauen hervorruft, muB die offentliche Stelle ein Klima schaffen, das einen guten Nahrboden zur unternehmerischen Tatig-keit und zur produktiven Leistung jedes einzelnen bildet. Wie jeder Arbeitgeber bemiiht sein muB, gute und treue Mitarbeiter zu er-halten und zufriedenstellen, so miissen auch offentliche Korperschaften ein ebensolches Klima zu den Betrieben anstreben."
Dies ist ein Auszug aus dem vvirtschafts-politischen Zeitungsartikel uber die „Ent-vvicklung und die Zukunft Klagenfurts", er-schienen in der sozialistischen „Karntner Tageszeitung" (am?). Artikelschreiber: Dr. Christoph Neuner, Eigentiimer der bekann-ten Klagenfurter Schuhfabrik „9-er“ (VVerbe-emblem).
Der fur die „Erhaltung treuer und guter Mitarbeiter" pladierende Karntner Schuh-fabrikant vvollte am 31. 6. 1974 von seinen vvirtschaftspolitischen Grundsatzen auf ein-mal nichts mehr vvissen: Gottfried Guttler aus Klagenfurt, 58 Jahre alt und somit noch keinesvvegs pensionsreif, vvurde nach vier-jahriger Mitarbeit als Lager- und Versands-leiter seitens des ervvahnten Firmenhaupt-lings gekundigt. Und dies, obvvohl ihm im vom „9-er“ ausgestellten Zeugnis „wertvolle Dienste" bescheinigt vverden und dem die Firmenleitung ihn „mit gutem Gevvissen jedem zukunftigen Dienstgeber vvarmstens empfehlen kann".
Im Mai 1970 ging der damalige Lager- so-wie Versandleiter Fradenek in Pension und es folgte ihm ein anderer. Die Zustande im Lager- und Versandhaus vvaren verheerend: Das Herrenschuhlager war in Unordnung und es gab standigen unkontrollierten Ab-gang von Schuhen. Der Versand funktionier-te ebenso schlecht, was fur eine Firma, die ihre Schuhe nicht nur in die engere Heimat, sondern nach zahlreichen anderen europai-schen Landern verschickt, nicht unbedingt vorteilhaft ist. Die Firmenleitung vvuBte dies auch und vvarb deshalb durch Zeitungen einen fahigen Lager- und Versandleiter, von dem sie sich eine Beseitigung der ervvahnten MiBstande erhoffte.
Und fand ihn in der Person des Herrn G., der den anderen abloste. VVortvvortlich heiBt es im bereits anfangs zitierten Zeugnis: „Herrn G. gelang es in kurzer Zeit, sich in die Lagervervvaltung einzuarbeiten und das ihm anvertraute Schuhlager zu unserer Zu-friedenheit zu leiten. Bald nach seinem Dienstantritt brachte er das Herrenschuhlager in Ordnung und sorgte vor allem dafur, daB kein unkontrollierter Abgang von Schuhen mehr erfolgen konnte. Auch der Versand klappte gut, obvvohl vvir unsere Schuhe nicht nur in Osterreich, sondern nach zahlreichen anderen Landern laufend verschik-ken.“
Fur wahr galt G. G. innerhalb kurzester Zeit bei der Firmenleitung, aber auch bei den Arbeitskollegen als auBerst geschatzter Mitarbeiter. Denn G. G. ist der ehrlichen Uberzeugung, daB man gevvissenhaft und fleiBig arbeiten musse, um eine „produktive Leistung", vvie sie Dr. Neuner in der Karntner Tageszeitung fordert, zu erbringen. Die Eigentumer und neunersche „Betriebsfuh-rungsspitze" sah in G. G., dem man zwei Jahre vor der Pensionierung kurzum gekundigt hatte, als einen „vorbildlichen“ und „ordnungsliebenden Mitarbeiter" (Miteigen-tumerin Frau Neuner Gusti sen. zu ihren Angestellten, denen Ordnung fremd ist: „Gehts zum Lagerleiter und ihr vverdet Ordnung kennenlernenl"), den Arbeitern, die ihm untergeordnet vvaren, aber vvar er ein „toller Kumpel". Trotzdem ist der ordnungs-liebende Kumpel seit 30. Juni dieses Jahres arbeitslos. „Offizieller Grund der Entlas-sung": Einschrankung der Schuhproduktion, vor allem auf dem Herrenschuhsektor, er-zvvang eine Zusammenlegung der Schuhlager fur Damen, Herren und Kinder unter einer Leitung. G. G., der fur den Herrenschuhsektor zustandig vvar, hat uberdies eine kurzere Dienstzeit als sein Konkurrent aufzuvveisen; aus diesem Grund muB die Fa. Neuner ihr Dienstverhaltnis mit ihm auflo-sen.“
Jedoch hatte G. G. auch folgende „Feh-ler":
g G. G. ist gegen Politikerprivilegien und sammelte dagegen Unterschriften;
H G. G. opponierte als uberzeugter Karntner gegen den antislovvenischen Ortstafel-sturm und forderte aus diesem Grund seine Kollegen, vor allem aber die sozialistischen Betriebsrate auf, fur Sima zu demonstrieren. Wie ervvartet, vergeblich. (Nebenbei sei er-
vvahnt, daB Dr. Neuner von 1954—1957 als FPO-Gemeinderat von Klagenfurt fungierte.)
jg Da vveiters der Lagerleiter feststellen muBte, vvie sehr die (sozialistischen) Betriebsrate ihre Aufgabe vernachlassigten, zog er daraus die Konseguenzen: Auf eige-ne Initiative setzte er sich bei der Firmenleitung immer vvieder fur (wenn auch klei-nere) Lohnerhohungen ein. Meistens mit Er-folg. Dies vvar fur die Betriebsrate ein Dorn im Auge. Selbst in puncto Lohnerhohungen vveniger erfolgreich, sahen sie in G. G. einen vermeintlichen Konkurrenten.
Sie akzeptierten die Kundigung. Was in anderen Betrieben vvenigstens ein kleineres „Betriebsrategemurmel“ hervorruft, vvurde von den 9-er-Betriebsraten absolut vvider-spruchslos hingenommen.
Franz Baumann, der fur die Kundigung mitverantvvortlich ist, vvurde im Fruhjahr 1974 Direktor. Bis 1974 exportierte die Fa. Neuner ca 20 Prozent der Produktion in die Oststaaten. Im Jahre 1974 vvurden die Ost-Exporte ganzlich gestoppt: Es stel It sich die Frage, vvarum es gerade unter Dir. Baumann vvahrend des Krieges Unterfiihrer der hitlerischen vormilitarischen Organisation „Reichsarbeitsdienst“, nach dem Krieg jah-relang Vertreter der Fa. Semperit, keinen Osthandel gibt.
Zumal Handelsminister Staribacher, der im Fruhjahr d, J. mit einer Handelsdelega-tion in Moskau vveilte, u. a. den osterreichi-schen Schuhfirmen eine verstarkte Inten-sivierung des Osthandels in Aussicht stellte. Mit anderen VVorten: Es gibt keinen AnlaB zu Einschrankungen der Schuhproduktion. Vielmehr gibt es Firmen (vvie z. B. GABOR in Spittal, ADIDAS in Klagenfurt oder ARA in Feldkirchen), die laut Zeitungsinseraten standig neue Mitarbeiter suchen — vvahrend die Fa. Neuner ihre fahigen Mitarbeiter ruck-sichtslos entlaBt...
Die Bemuhungen des Dir. Baumann er-strecken sich hingegen auf: g die Erneuerung des Briefkopfes („9-er“);
die Erneuerung der Schuhschachteln; g die Vermietung eines Drittels der Fabriks-anlage in der EbenthalerstraBe ab 1. 12. 1974 an die Fa. Phillips;
H sovvie auf die Reduzierung des Mitarbei-terstabes.
VVahrend die sozialistischen Gevverk-schaftler vor den Arbeiterkammervvahlen be-
(Dalje na 8. strani)
Pa&ho. fcatca:
Dopis »Našemu tedniku
1974-09-17
»
r---------------------------
Še je čas za prijavo!
(/& co&u povedaM:
Petdesetletnica ORF
Pod naslovom „lo mi chiamo Ferrari" je Jože VVakounig objavil izvrsten traktat o Koroškem vsevedu dr. Mariu Ferrari-Brunnen-feldu. Svoje vprašanje („lch heiBe Tischler, du heiBt Tischler — warum bist du kein Deutscher") v Karntner Nachrichten, je prevzel dr. F. B. z lepaka „l haB Kolarič, du haBt Kolarič, warum sogns’s zu dir Tschusch?", ki so ga tujskim delavcem naklonjeni lepili po Dunaju, da bi opozorili na dejstvo, da so le-ti tudi polnovredni ljudje in ne manjvredna drhal, t. j. Čuši. Kot vedno, je tudi tokrat Koroška stvarnost spremenila pozitivno izpoved za „ Kolariča" v negativno.
Ferrari in njegovi pristaši bi se morali vprašati: „! haB Tischler, Du haBt Tischler, warum sog i zu Dir Tschusch" ali pa še za stopnjo bolj premišljeno: „I haB Muchar, Du haBt Mihor, vvarum sog i zu Dir Tschusch?"
meni kafra z Rožeka.
PS: Scrinzi za taka globoka razglabljanja najbrž ne bo imel dovolj časa, ko deluje z „mračno strastjo" kot dopisnik nemško-na-cionalne ..Deutsche Soldatenzeitung", kar je ugotovil Hans Mahr v Kronenzeitung.
Dokaj novic se je nabralo od zadnjega dopisa do danes in naj vam nanizamo najvažnejše:
POSVETITEV FARNE CERKVE
Griček nad Podgradom spet krasi novozgrajena cerkev, ki jo je pred dvemi leti uničil požar. Farani so doslej žrtvovali za obnovo 1,300.000 šil., skupno je bilo stroškov okroglo 3 milijone in še nekritega dolga je 300.000 šil. Mojster inž. Palmisano se je s svojimi delavci dobro potrudil, tudi drugi profesionalci so storili svoje. Pogled z za-padne strani na cerkev z lopco, ladjo in stolpom je edinstven, ladja je razširjena in kor obsežnejši, med ladjo in prezbiterijem je oltarna miza, na levi ambo-oder. Ko se pridružijo še orgle na koru in zvonovi v stolpu, pa bo cerkev praznovala svojo osemstoletnico.
Posvetitev je bila zelo svečana. Obrede je opravil prevzv. nadpastir dr. K o s t n e r, ki je v svoji dvojezični pridigi naglašal, da je farna cerkev dom molitve, miru in bratstva in da se ob njenem oltarju zbira farna družina kot domača družina ob ognjišču. Po-svetitvene obrede je razlagal dekan dr. Hornbock. Svečanostim je prisostvovalo nad dvajset duhovnikov, vernikov pa smo cenili okoli tisoč.
Največ zaslug za dogotovitev gradbenih del in največje breme nosi g. župnik Andrej Karicelj. V zahvalo in priznanje mu je nadpastir pri skupni duhovniški večerji izročil dekret imenovanja za duhovnega svetnika, predstojnik civilne občine, ravnatelj Janez G r e s s I, pa je med pozdravnimi besedami škofu izrazil v imenu prisotnih občinskih odbornikov tudi svoje veselje, da našo občino spet krasi cerkev vrh podgrajskega griča.
NOVEGA KAPLANA IMAMO
Za kaplanom Jernejem imamo sedaj za kaplana g. Toneta O p e t n i k a , letošnjega novomašnika. S svojim priljudnim, prijetnim značajem, si je namah osvojil naša srca in bo našel posebno med mladino dovolj prijateljev in sodelavcev za obnovo farnega življenja.
ŠE KAJ IZ GOSPODARSTVA
Z letino smo kar zadovoljni. Kljub slabemu vremenu, smo spravili krmo in žito, tudi s krompirjem in koruzo smo kar zadovoljni. V veliko pomoč so nam moderni stroji, bodisi v režiji občine ali večjih posestnikov, ko primanjkuje tudi pri nas poljskih delavcev. Neprilike živinskega trga — nizke cene in pomanjkanje povpraševanja za govedom, pa nas močno tepejo.
CELOVEC
Danes, v četrtek, 3. oktobra, bodo ob 20. uri v »Galeriji Hildebrand“ (Wiesbadener Str. 3) odprli razstavo pod naslovom »PLAKATI RUSKE REVOLUCIJE". Uvodne besede bo govoril dr. Krištof Subik iz Celovca.
Ravnateljstvo Kmetijske strokovne šole za fante v Podravljah obvešča kmetovalce, da je še čas za prijave učencev k obisku šole v šolskem letu 1974/75.
Pogoj za vpis v prvi letnik je zaključeno deveto šolsko leto, v drugi letnik pa se lahko prijavijo učenci, ki so uspešno končali prvi letnik katerekoli kmetijske strokovne šole.
Kakor znano ima Kmetijska strokovna šola za fante v Podravljah od leta 1971 naprej status javne ustanove. To pomeni, da ji pripadajo iste pravice kakor ostalim kmetijskim šolam v Avstriji. To tako v pogledu na priznanje strokovne kvalifikacije učencev, kakor tudi glede na podelitev šolske in internatske podpore, brezplačnih šolskih knjig in povrnitve voznih stroškov na poti šola-dom.
Kmetovalci, lastne izkušnje vas učijo, da je v današnjem času težko gospodariti brez vsestranske strokovne izobrazbe. V jutrišnjem svetu, v času, ko bodo gospo-
V____________________________________________
Jože j Koren, pd. Motazov oče je umrl
»Davorina" iz Miklove Zale v režiji šentjakobskega „Roža“ se mnogi spominjajo. Je to vloga Rožana, ki ostane Zali zvest do konca in svari Serajnikovega Mirka pred ženitvijo z Almiro. Tega Rožana je izmed vseh šentjakobskih igralcev na odru najbolj podajal rajni Motazov oče iz Podgrada, kate-
GORNJE BOROVLJE:
Novo šolsko leto
Iz naše prejšnje občine Ledince, sedanje bekštanjske, obiskuje precejšnje število glavno šolo v Maloščah. S šolo so učenci zadovoljni, samo pri prevozu se je zataknilo. Avtobus odpelje iz Ledine, prve postaje, čeprav je v Zgornjih Borovljah tudi devet učencev; tako morajo nositi šolske torbe en kilometer in še več do postaje. Avtobus pa stoji pet minut. Mislim, da stroški ne bi bili tako veliki, če bi avtobusno progo potegnili za en kilometer.
Otroci morajo vstajati, vzemimo povprečno ob pol šestih zjutraj, v zimskem času še prej. Petnajst minut čez šest odpelje avtobus iz Ledine, ob pol sedmih so v šoli, ob
■	ŽELEZNA KAPLA. — V petek, 27. Bi septembra, so v navzočnosti številnih g visokih osebnosti odprli novo cesto
■	od Železne Kaple na Jezersko sedlo,
■	s tem pa so tudi izboljšali zvezo z
■	našo sosedo Jugoslavijo.
Pri otvoritvi je prvi povzel besedo župan in deželni poslanec Josef Lubas, ki je najprej pozdravil nekaj odličnih osebnosti in vobče vse, ki so to cesto gradili. Nova zvezna cesta na Jezersko sedlo pelje povečini po stari cesti, ki so jo razširili na šest metrov. Cesto so začeli graditi v novembru 1965, »torej smo čakali devet let, da so jo dogradili. Ob tej priložnosti bi imel še željo na pristojne oblasti, da bi dobila Železna Kapla obvozno cesto, s tem bi pridobil tudi turizem na veljavi. Na koncu se je župan zahvalil vsem, ki so količkaj pripomogli h gradnji te ceste, zlasti gre zahvala inž. Tautschnigu z vsemi njegovimi sodelavci in delavci."
Cestni referent Štefan K n a f I je v svojem govoru dejal, da je vsaka otvori-
V______________________________________________
darili vaši sinovi, pa bo o gospodarskem uspehu, o biti ali ne biti vaših kmetij, v odločilni meri vplival dejavnik strokovno znanje.
Zato omogočite vašim sinovom, jutrišnjim gospodarjem, da si osvojijo vsestransko strokovno znanje! Vedite, da je strokovna usposobljenost poleg kmečkih posesti, ki jih boste nekoč zaupali vašim potomcem, najdragocenejša dota za njihovo poznejše gospodarsko uveljavljanje, ki pa vas bremeni edinole z odsotnostjo vaših sinov v poznih jesenskih in zimskih mesecih.
Poslužujte se Kmetijske strokovne šole za fante v Podravljah, ki vam daje jamstvo, da bo vašim sinovom posredovala kompleksno strokovno znanje s področja naše ožje kmetijske proizvodnje, da bo poglobila njihovo veselje do kmečkega dela in poklica in da jih bo vzgajala v zavestne in aktivne člane naše narodne celote.
_______________________________________J
rega smo minulo nedeljo pokopali. Bil je zvest ne samo v igri, marveč tudi v življenju. Ljubil je svoj materin jezik, ostajal je zvest svojemu narodu in Bogu. Za to njegovo zvestobo sta se mu v poslovilnih besedah zahvalila g. župnik Karicelj, ki je opravil pogrebne obrede ob asistenci dr. J. Kolariča, in tajnik prosvetnega društva „Rož“ ter vodja cerkvenega pevskega zbora, Janko Zvvitter s Teši nje. Rajni oče je bil nad vse marljiv delavec in gospodar, priljubljen med nami po svoji prijaznosti in vedrem humorju. Na zadnji poti ga je spremila številna množica, pevci so mu zapeli v slovo v cerkvi in na grobu. Motazovi družini izrekamo naše iskreno sožalje, rajnemu očetu pa naj je domača zemljica lahka!
— novi problemi
pol osmih se začne pouk. če se konča pouk pred dvanajsto uro, se pripeljejo ob pol enih domov. Na žalost se pa zgodi, da je avtobus prepoln, morajo pa še dve uri čakati na naslednjega. Ali res ni nobenega avtobusa več na razpolago za šolarje?
Tako se vrnejo ob pol treh domov. Utrujenost jim bereš z obrazov. Ni se treba čuditi, če vaš šolar zabriše torbo za mizo v kot in sam omahne zraven nje, saj je za njim že devet ur napora. Kje so še domače naloge? Kje učenje? Kakšne uspehe lahko pričakujemo?
Vprašajmo se, ali res dovolj skrbimo za našo mladino, ki je naša prihodnost, da
tev nove ceste združena z nekim posebnim veseljem, tako tudi tukaj, saj smo dobili na ta način eno izmed najlepših gorskih cest na Koroškem. Dolžina ceste je 14,7 km, stroški so znašali 62 milijonov šilingov. Da je cesta res izredno lepo zgrajena, gre zahvala njegovemu sodelavcu dipl. inž. Schleicherju.
V nadaljevanju svojega govora je cestni referent dejal, da je glavno težišče na spodnjem Koroškem nadaljevanje cestnih del in smo ravno pred zaključkom projektiranja na tem območju. Drugo težišče bi bila izgradnja Ziljske ceste, tako imenovane Tržaške ceste. Na tem mestu pa moram žal razočarati župana Lubasa, da s cesto okoli Železne Kaple (obvozom) ne bo nič, kajti tega v petletnem cestnem načrtu niti ni.
Zanimive pa so bile končne besede Štefana Knafla. Rekel je: »Ko sem se vozil z avtom iz Celovca tu dol skozi spodnjo Koroško, sem videl krasote spodnje Koroške, hkrati mi je prišla v zavest misel, kako lepo bi bilo, če bi se tukaj ljudje obeh deželnih jezikov v tem pre-
Dne 2. septembra je ORF praznoval petdesetletnico svojega obstoja. Med drugim s celodnevnim live-programom o življenju avstrijskega človeka. Live — to je direktno — naj bi sprva po želji vodstva ORF prinesli tudi sliko z dvojezičnega ozemlja — pevsko vajo nekega zbora, ki poje v obeh deželnih jezikih.
Ta programska točka pa je padla v vodo. Odgovorni oddelki niso našli po celem Koroškem takšnega zbora, ki bi bil tega zmožen, se je reklo. Celovška Volkszeitung pa je v svoji naivnosti še vedela poročati, da so iskali trojezični zbor: Kot tretji jezik naj bi bil predviden „windisch“.
Da bi kdo tistih, ki naj bi morali iskati slo-vensko-nemški zbor, zavrtel telefonsko številko katere od osrednjih kulturnih organizacij, ne, to bi bilo preveč.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELOVCU
Za začetek gledališke sezone so pretekli četrtek v celovškem Mestnem gledališču uprizorili prvič Bellinijevo opero »Beatrice di Tenda“.
Za današnji četrtek pa so igralci celovške Tatije pripravili dramo „Liliom“ madžarskega dramatika Franza Molnarja, njegovo najboljše delo. Predstavo bodo ponovili v soboto, 5. oktobra.
V petek, 4. in 9. oktobra, je zopet na sporedu Bellinijeva opera »Beatrice di Tenda“.
Vse predstave se prično ob 19.30.
bo telesno zdrava, umsko razvita in delovna, da bo v korist državi ne pa v breme. Kaj se otroci v tistih urah čakanja naučijo, mislim da ni treba navajati. Vsakdo bi gotovo raje plačal iz svojega žepa, da bi bil prevoz času primeren.
Nočem dvigati nobenega prahu, ampak zbuditi misel, da se čimprej začne pogajanje za izboljšanje sedanjega stanja.
Kje so občinski možje, ali ne bi bilo tudi to vredno premisleka? Navedli bi lahko veliko primerov iz sosednje Slovenije. Mogoče bo rekel ta ali oni, kaj me briga, kaj se godi na oni strani meje. (Je že tako, da resnica bode v oči.)
Poskusimo premostiti take težave, ne vlagajmo denarja samo v tiste gospodarske panoge, od katerih že jutri pričakujemo izkupiček, pač pa v tiste, ki se bodo v poznejših letih bogato obrestovale.
Poglejmo, kako skrbimo za turiste; do zadnjega groša bi vtaknili v turizem, samo da bi se »tuj« človek pri nas dobro počutil in za malo denarja mu nudimo vse možnosti, na domače pa pozabljamo in stiskamo, kjer je mogoče.	-nik-
----------------------------------- >\
lepem svetu med seboj dobro razumeli, da bi nam uspelo mirno sožitje v tem delu naše lepe južne Koroške."
Nato je prerezal trak in odprl cesto z besedami: »Želim dobro vožnjo po tej cesti!"
Na koncu naj še omenim, da je domača godba na pihala (Vellachtaler Trachtenkapelle) iz Železne Kaple pred otvoritvijo ceste razveseljevala navzoče občinstvo z veselimi koračnicami in s tem polepšala slovesnost.
H P. S.: Gospodu Knaflu bi radi po-
■	vedali, kako lepe in sladke so njego-
■	ve besede, torej je on za to, da bi H vladalo dobro sožitje med deželani
■	naše prelepe skupne domovine Ko-B roške, njegova stranka pa ne, kajti H prav ona neti sovraštvo med prebi-83 valstvom s svojimi sklepi in izjavami.
B Slovenci niso bili nikdar motilci miru B na Koroškem, to so njihovi nasprot-B niki, ki bi radi videli, da bi jih že da-B nes ne bilo več na koroški zemlji. Saj B je vprav njegova stranka še pred krat-B kim izjavila, da hoče šteti Slovence,
B čeprav tega v državni pogodbi ni ni-B kjer zapisanega. Torej g. Knafl! praz-B ne besede na zunaj ne pomenijo nič,
B le dejanja štejejo nekaj!	B. L.
_________________________________________J
Posvetitev farne cerkve v St Jakobu v Rožu
C
Cesta na Jezersko sedlo-odprta
Die Slowenen u/urden iibervorteilt
Na posebno željo g. dr. Valentina Inzka, prinašamo v naslednjem ponatis prispevka, ki ga je dr. Inzko napisal za katoliški list „praesent“. Kakor je bilo opozorjeno tudi v „praesent“, izraža članek izključno osebno mnenje dr. Inzka.
Das Ergebnis der am 17. September in Wien stattgefundenen Beratungen aller drei im Parlament vertretenen Parteien und politischer Spit-zenfunktionare aus Karnten, eine Volkszahlung bzw. Sprachzahlung im Lan d e Karnten durchzu-fuhren, h at in der slowenischen Volksgruppe Em-pdrung und allgemeines Unbehagen ausgelost. Obwohl die offiziellen Sprecher der Minderheit in der Ortstafelkommission nicht ve rt rete n sind,
hat man in dieser Kommission, in den Reihen der Volksgruppe und in Jugoslavvien, das Mit-unterzeichner des osterreichischen Staatsvertra-ges ist, doch Ergebnisse bzw. Empfehlungen er-vvartet, die nicht das bejahen, was die slovveni-sche Minderheit in Karnten seit jeher abgelehnt hat und auch heute ablehnt, namlich eine Minder-heitenfeststellung bzw. Minderheitenermittlung.
Zur Parteienvereinbarung hinsichtlich der Durchfuhrung einer Volkszahlung bzw. Sprachzahlung besonderer A rt in Karnten muB jedoch folgendes gesagt werden: Mir ist von einer Empfehlung, die die Ortstafelkommission abgege-ben haben soli, in Karnten eine Sprachzahlung durchzufuhren, nichts bekannt. Der VVortlaut des Zvvischenberichtes, der dem Bundeskanzler zu-geleitet wurde, enthalt diesbezuglich keine Empfehlungen; im Gegenteil: Im Zwischenbericht
werden verschiedene Moglichkeiten der Vervvirk-lichung staatsvertraglich eingegangener Ver-pflichtungen aufgezeigt.
Im Zusammenhang mit dem Modeli einer be-sonderen Sprachzahlung aber vvird ausdrucklich darauf hingewiesen, daB die Kommission vom Bundeskanzler beauftragt vvorden ist, die tech-nischen Kriterien fur eine besondere Volkszahlung zu erortern. Das hat die Studienkommission auch getan.
Gleichzeitig aber wurde von ihr, sovvohl ein-leitend als auch am Ende jenes Teiles Im Zwi-schenbericht, der das Modeli einer besonderen Volks- bzw. Sprachzahlung zum Inhalt hat, fest-gestellt, daB die Expertengruppe bei der Erfiil-lung des an sle ergangenen Auftrages auf die Prage nicht eingegangen ist, ob es sich beim Modeli einer Volkszahlung bzw. Sprachzahlung um die rechtlich einzig zulassige oder auch sach-lich beste Losung handle.
„Die Vorfrage", heiBt es im Zvvischenbericht, „ob eine solche Volkszahlung eine geeignete Grundlage fur die Durchfiihrungen der Bestim-mungen des Artikels Vil/Abs. 3 des Staatsvertra-

c
Sadimo sadno drevje v jeseni!
■	Že preko 45 let, ko sem začel s proda-
■	jo sadnih drevesc iz svoje drevesni-
■	ce, sem opominjal odjemalce, in tudi
■	našima slovenskima koroškima ted-
■	nikoma, da je jesensko sajenje sad-
■	nih drevesc veliko bolje kot spomla-
■	dansko.
Poglejmo si, zakaj, da bo vsakemu jasna prednost jesenskega sajenja.
Če izkopljemo drevesce v zgodnji jeseni približno v času proti koncu septembra do konca oktobra, še drevesce rast ni popolnoma ustavilo. Ko vsadimo to drevesce, razvija svojo rast naprej na ta način, da obraščajo rane korenin in v približno 14 dneh bi opazili že 1 cm dolge lasaste koreninice. Seveda potrebuje drevesce ob zgodnjem sajenju dosti vlage, ker je še pri rastnem življenju in iz-hlapeva vlago skozi skorjo! Drevesce je treba torej po sajenju močno zaliti, da ne bo venelo. Pri zgodnjem jesenskem izkopu je seveda drevesce v še zelenem živem listju, ki ga moramo takoj s škarjami ali s smukanjem odstraniti, ker odvaja vlago iz drevesca in bi to v listju venelo.
Ob poznojesenskem sajenju, ko je listje že odpadlo, oziroma je že dalj časa, ko ga je slana pomorila, drevesce ni več v rastnem življenju, bo drevesce začelo poganjati koreninice že v rani spomladi, ko zemlja doseže 1 stopnjo toplote.
Najboljše je torej zgodnje jesensko sajenje. Lahko pa sadimo tako rekoč še
v_________________________________________
celo pozimi, če le ni zmrznjena zemlja.
Naj navedem primere:
Že pred kakimi 30 leti je prišel k meni neki železničar sredi februarja po 1 slivo. To zimo zemlja ni bila zmrznjena; tiste dni je bilo južno, toplo in okoli ped snega v drevesnici. Ker sem se malo branil, me je silil, češ da je njegova strma prisojna lega kopna in torej času in vremenu primerna za sajenje. Sliva še danes dobro uspeva in še sin, naslednik, se sedaj veseli, kot jajce, debelega dobrega sadu.
100 odstotna gotovost, da se bo drevesce prijelo, če ga vsadimo v zelo pozni jeseni.
Pred približno 15 leti je prišel k meni neki kmet 20. decembra in odpeljal 40 drevesc in jih vsadil. 22. decembra je prišel še po 30 drevesc, da jih je skupno dobil 70, kot se je namenil. Okoli Božiča je pritisnil trajen hud mraz in bal sem se, da drevesca pozebejo na koreninah, ker se še zemlja drevesnega kolobarja ni mogla usesti. Leto pozneje mi je pa tisti kmet pripovedoval, da so se prijela vsa drevesca.
V jeseni vsajena drevesca poganjajo koreninice v vigredi že pri 1 stopinji toplote zemlje. Če še zemlja v jeseni pred sneženjem ni dosti zmrznila, lahko one rastejo pod snegom, ki varuje zemljo pred mrazom, že začetkom marca. Če sadimo šele vigredi, zamudi drevesce v rasti koreninic ves čas od začetka mar-
ca do 14 dni po onem času, ko smo drevesce vsadili. Zemlja se namreč šele v tem času do dobra vsede in oprime korenin in seveda tudi drugače rabi približno toliko časa, da po izkopu začno poganjati koreninice. Če drevesce ob vig-rednem sajenju ne dobi več v zemlji dosti vlage, ali nastopi celo zgodnja suša, se pač ne more prav hitro ukoreniniti in brez novih koreninic seveda ne dobi vlage iz zemlje, in poleg tega še izhla-peva nekaj vlage skozi kožo.
Zalivanje še neukoreninjenih drevesc ob suši ne pomaga dosti, posebno tedaj ne, če napravimo za drevesce samo malo jamico. Suha in trda zemlja okoli drevesnega kolobarja vleče vlago nase, ker je suha. Ob suhem, vročem vremenu zelo veliko vlage zalitega drevesca tudi izhlapi. Za zmanjšanje oddaje vlage na okolišno suho zemljo si pomagamo z izkopom vsaj 1.50 m široke in do 0.60 m globoke jame. Če korenine drevesca ne segajo tako globoko, jamo kolikor je potrebno, pod drevescem zasujemo. Proti izhlapevanju vlage si pomagamo s pokritjem kolobarja s slamnatim gnojem, steljo, s travo in podobnim. Tako ostane pokrita zemlja dolgo vlažna in tako zalivanje res pomaga.
Jesensko sajenje, široke jame, pokrivanje kolobarja z gnojem bo pomagalo tudi v sušnih letih, drevesca se ne bodo posušila in dobro rasla.
Marko P o I z e r
ges bildet, sel von ihr nicht zu prufen gewesen.“ Deshalb kan n die Studienkommission, nachdem sie bezuglich einer besonderen Volkszahlung be-ziehungsvveise Sprachzahlung keine Empfehlung abgegeben hat, fur eine Fehlentscheidung, die in dieser Prage im Rahmen der Parteienvereinbarung getroffen vvurde, die Verantvvortung nicb*: ubernehmen. Das ist jedenfalls meine Meinung1. Sie kan n sie auch deshalb nicht ubernehmen, weil sie bisher eine beachtliche Arbeit geleistet hat, die die Mčglichkeit einer gangbaren Losung in sich barg.
Es ist mit dem Ortstafelsturm in Stidkamten viel Porzellan zerschlagen vvorden; ebenso jedoch auch mit der Entscheidung, in Karnten eine Sprachzahlung durchfuhren zu vvollen. Auf dem geistigen Hintergrund der Ergebnisse der Karntner Diozesansynode und Osterreich-Synode, der besonnenen Haltung Jugoslavviens, gerade in letzter Zeit in der Karntner Minderheitenfrage hat man berechtigt von den Parteienverhandlun-gen in Wien andere Ergebnisse ervvartet. Tat-sache ist, daB die slovvenische Volksgruppe heute noch mehr als bisher isoliert dasteht. Eine Tat-sache, an der wohl auch der Osterreichische Ka-tholikentag nicht vvird vorbeigehen konnen.
Dr. Valentin Inzko ist Fachinspektor fur slovve-nischen Unterricht im Karntner Landesschulrat und stellvertretender Vorsitzender des Karntner Diozesanrates.
Slovenski koncert v Saarbriicknu
■	Tisoč petsto poslušalcev je pred krat-
■	kim z navdušenjem sprejelo v dvorani
■	v Saarbriicknu nastop slovenskih umet-g niških skupin: godbo milice iz Ljublja-g ne, Slovenski oktet, akademsko folklor-g no skupino „France Marolt" in inštru-g mentalni sekstet Janeza Kalška.
„Zdaj razumem, zakaj je slovenska kultura tako daleč prodrla v svet", je izjavil saar-briickenski župan, že ko je oktet na magistratu zapel Gallusovo „Libertas“ in narodno „Pojdam v Škufče". Akademska folklorna skupina „France Marolt" pa je tokrat Nemcem poleg slovenskih alpskih plesov predstavila še rezijanske in nekaj elementarnih plesov z jugoslovanskega juga. Instrumentalni sekstet Janeza Kalška pa je s svojim posnemanjem bratov Avsenikov odlično zabaval nemško občinstvo. Zraven tega je prijetno presenetila godba na pihala milice iz Ljubljane, ki je s svojim izvajanjem navdušila poslušalce.
Poleg koncerta v veliki saarbruckenski dvorani, pa so vse štiri kulturno-glasbene skupine v studiu posarske televizije posnele tudi za več kot eno uro barvnega programa v režiji Sigmarja Bognerja. V obliki štirih oddaj iz cikla posvečenega vinskim deželam Evrope, z naslovom „V krčmi pri vrčku z zelenim vencem".

(3. nadaljevanje)
PROF. DR. ANTON VVUTTE:
Letošnje potovanje maturantov po Jugoslaviji
Družabni del potovanja
Pri večerji je igrala godba, sledil je družabni večer ob steklenicah „refoška", zelo dobrega primorskega vina. Poslavljali smo se od našega pridobljenega vodiča profesorja Furlana, ki je med Potovanjem vzorno skrbel za razlago zanimivo-sti na naši poti, za stanovanje, prehrano in povrhu pogosto še za zabavo.
DVANAJSTI DAN POTOVANJA
Naslednje dopoldne smo si ogledali pod strokovnim vodičem svetovno znano Postojnsko jamo, potem pa smo se odpeljali nazaj v Ljubljano na sprejem v hotelu „Bellevue“.
Tam smo bili pri kosilu gostje tovarišice Ele Ulrih-Atene, sekretarke za prosveto in kul-Liro pri izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije in drugih visokih družbenopolitičnih Predstavnikov. Navzoč je bil tudi gospod gene-raini konzul republike Avstrije dr. Heinrich Rie-s e n f e I d. Med kosilom je tovarišica ministrica Prijazno pozdravila nas Korošce in izrazila veselje, da smo se navdušeni vrnili s potovanja po JUgoslaviji in poudarila potrebo po povezanosti z materinsko državo tudi še vnaprej. Pozneje je Podarila še vsakemu maturantu in spremljevalcu Po eno knjigo za spomin na potovanje in sprejem.
Nato je pozdravil gospod ravnatelj Zvezne Simnazije za Slovence v Celovcu dr. Pavle Žabi a t n i k tovarišico sekretarko za prosveto in
kulturo, gospoda generalnega konzula republike Avstrije in ostale predstavnike oblasti. Zahvalil se je za potovanje in gostoljubni sprejem. Omenil je, da se slovenski maturanti na Koroškem zelo veselijo tega potovanja in prosil, da bi ga omogočali še tudi vnaprej. Še posebej se je zahvalil univerzitetnemu profesorju Klemenčiču in njegovemu pomočniku profesorju Furlanu za organizacijo in vodstvo teh potovanj skozi vsa leta.
Kot spremljevalec maturantov je pozdravil tudi profesor dr. Anton Wutte gostitelje in gospoda avstrijskega generalnega konzula v imenu maturantov in se zahvalil za potovanje in sprejem ter prosil za nadaljevanje teh potovanj. Prav tako se je zahvalil tovarišema Klemenčiču in Furlanu za požrtvovalnost in vzorno vodstvo potovanja. Naglasil je, da so na potovanju po Jugoslaviji z zadovoljstvom ugotavljali velike spremembe in velikanski napredek; vsepovsod so videli tovarne in cela stanovanjska in turistična naselja. Nazadnje je pozval maturante, da zapojejo slovensko pesem. Po petju se je zahvalil še zastopnik maturantov Franc Merkač za potovanje in sprejem in se navdušeno izrazil o vsem tem, kar so videli maturanti na potovanju po Jugoslaviji.
Nazadnje je pozdravil gospod avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld tovarišico mi-
nistrico za prosveto in kulturo, ostale predstavnike oblasti in zastopnika profesorskega zbora ter maturante Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in se zahvalil za povabilo na sprejem. Nato je povabil vse navzoče v svojo vilo.
Na obisku pri gospodu avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani je gostitelj med gostoljubno postrežbo najprej prečital v slovenščini sledeče pozdravne besede, ki jih objavljamo dobesedno:	(Dalje prihodnjič)
V zadnjih desetletjih se je Ljubljana razvila v veliko mesto
Po desetletju zmaga Avstrije nad Madžarsko
Po več kot desetih letih je v soboto avstrijska nogometna reprezentanca pred 36.000 gledalci na dunajskem stadionu slavila zmago nad Madžarsko z 1:0 (1:0). 3. maja 1964 je Avstrija z istim rezultatom premagala madžarsko moštvo. Tedaj je zabil gol po enajstmetrovki Horst Nemec, tokrat pa je Krankl v 15. minuti dal z glavo zmagoviti gol za našo reprezentanco.
Avstrijski nogometaši so v prvem polčasu pokazali, da znajo igrati nogomet, po odmoru pa so se zmerom bolj kazali znaki utrujenosti, tako da so Madžari prevzeli pobudo in nekajkrat prav nevarno ogrozili avstrijska vrata, to se je izražalo v nasprotnikovih strelih: enkrat v stativo, drugič pa v prečko našega svetišča.
Vendar pa je sobotna mednarodna prijateljska nogometna tekma le pokazala, da obe enajsterici ne spadata v vrh evropskega nogometa.
K sliki: Hattenberger (drugi od leve) in KrieB (poleg njega) v boju za žogo z madžarskimi obrambnimi igralci.
DSG BOROVLJE : SAK 2:1 (0:1)
w
Se ni konec sezone!
Okoli 700 navdušenih navijačev je preteklo nedeljo prišlo v Borovlje, da bi prisostvovali nogometni tekmi med Slovenskim atletskim klubom ter DSG Borovlje. Od teh 700 gledalcev so bili dobri 2 tretjini s SAK-ovci:
Trenutna lestvica:
1. DSG Borovlje	6	6	0	0	20: 3	12
2. SAK	6	5	0	1	28:10	10
3. Škofji Dvor	6	4	1	1	17: 7	9
4. Št. Janž	6	4	1	1	13: 7	9
5. Gospa Sveta	6	3	1	2	12: 8	7
6. Šmarjeta	6	3	1	2	9: 6	7
7. Sele	6	3	0	3	12:13	6
8. HSV	6	1	1	4	6:12	3
9. Kriva Vrba	6	1	1	4	6:14	3
10. Trdnja vas	6	1	1	4	12:21	3
11. Pokrče	6	1	0	5	4:24	2
12. Galicija	6	0	1	5	6:20	1
vedeli so, da bo tekma zanimiva, kajti Borovlje ter SAK sta trenutno najboljši moštvi 2. razreda E ter do zadnje nedelje še nista oddali kake točke. Večina navijačev za slovensko nogometno moštvo je (vsaj) na tihem pričakovalo zmago Fere in tovarišev.
Na žalost slovenski ekipi ni uspelo, odnesti iz Borovelj dveh važnih točk: sicer so takoj ob začetku tekme vodili z 1:0 (gol je dal Carli Srdan, ki je za SAK igral svojo drugo tekmo) potem pa imeli še nekaj priložnosti, da bi zvišali vodstvo, vendar so konec koncev le potegnili krajšega. Boroveljčani so izenačili v prvi minuti drugega polčasa, smrtni strel pa so dali SAK-u naravnost v zadnji minuti tekme.
Moramo reči, da Boroveljčani niso igrali slabo. Toda težko je trditi, da so zaslužili zmago, ker bi SAK kljub raznim pomanjkljivostim (m. dr. srednji napadalci niso izvršili
7a n i m ivosti—
UNIČEVALKA KOMARJEV
Sovjetski ihtiologi so v reki Ili v Kazahstanu odkrili ribico aplohelius, ki je dolga komaj 22 milimetrov.
Pokazalo se je, da je ta ribica hud sovražnik komarjev, ker se hrani z komarjevimi ličinkami. Ribica je sita šele, potem ko poje 500 ali še več ličink. Aplohelius lahko živi v neugodnih podnebnih razmerah, pa tudi v slani vodi.
Znanstveniki so v Kapčagajsko umetno jezero spustili jato aploheliusov, da bi preverili njihov »učinek«. Te ribice so poskrbele, da so iz toplega močvirja, ki je raj za mrčes, komarji popolnoma izginili.
NALEZLJIVIH BOLEZNI VSE VEČ
Na varšavskem mednarodnem kongresu infektologov so povedali, da je smrtnost pri nalezljivih in parazitarnih boleznih v svetu šele na četrtem mestu. Pred temi boleznimi so bolezni ožilja, rak in prometne nesreče. Kljub temu pa opažajo, da se nekatere nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza, kolera, črne koze in nekatere druge, spet vračajo. V Evropi se je spet pojavila kolera, na svetu je okoli 15 milijonov tuberkuloznih bolnikov. Tudi malarija se je spet razpasla.
TRI MILIJONE PODGANINIH REPOV
Prebivalci mesta Deli Serdand na Severni Sumatri so pobili 2,825,347 podgan. V tem delu otoka so se podgane tako razmnožile, da so morale prebivalcem priskočiti na pomoč lokalne oblasti, ki so razpisale nagrado 7 novih rupij za vsak podganji rep. Odziv prebivalstva je bil tako velik, da so izplačali za ubite podgane 21 milijonov novih rupij, kar je v veliki meri preseglo finančne zmožnosti teh oblasti.
K
svojih nalog) brez nadaljnega lahko zmagal oz. si zaslužil vsaj eno točko.
Zavedamo se dejstva, da je ta tekma razočarala marsikaterega pristaša našega moštva. Kljub temu bi na tem mestu izrecno želeli, da naj naši navijači ne pozabijo, da še zdavnaj ni konec sezone. Zato tudi ne bi bilo umestno, v tej situaciji resignirati oz. od same žalosti „pozabiti" na dejstvo, da je treba naše slovensko moštvo slej kot prej podpirati!
Naši požrtvovalni igralci si zaslužijo tovrstno podporo!
Nimamo namena, oceniti posameznih igralcev!
Igrali so: Hočevar; O raže, Lampich-ler, VVošic; Ivan Navršnik, Hanzi VVieser, Marjan Pandel; Carli Srdan, Fera, Volti Wald-hauser.
Prihodnjo nedeljo igra Slovenski atletski klub v Borovljah proti Selanom. Tekma se bo začela ob 15. uri. Igralci SAK-a upajo, da kljub razočaranju na tekmi v Borovljah, ne bodo pustili moštvo na cedilu.
-kj-
FILM KOT DOKAZ
Mladoletni vlomilci, ki so vdrli v kino, da bi izpraznili blagajno, so neprostovoljno postali glavni igralci kratkega filma. Amater je posnel vlom od začetka do bega. Mladi obtoženci, ki spričo filma niso mogli lagati, so bili obsojeni le na denarne kazni po dvajset funtov.
VSE S SEBOJ
Neki vestfalski list priporoča ljudem, ki gredo na dopust in se boje vlomilcev: »Najbolje je, če vam pošta dostavlja mleko, kruh in časopise na počitniški naslov.«
„VOJNA" PROTI DOLGOLASCEM
Ameriško vojaško sodišče v Mannhei-mu v Zvezni republiki Nemčiji je te dni obsodilo nekega podčastnika na štiri mesece zapora in na degradiranje, ker si ni hotel odstriči predolgih las. Branilci so sicer seznanili sodnike, da se v nekaterih razvitih državah častniki ne zgražajo več nad dolgimi lasmi vojakov, a sodni zbor je ugovor zavrnil. Po mnenju izvedencev bodo ameriška vojaška sodišča v Evropi v kratkem zelo zaposlena z »vojno« proti dolgolascem.
ZASE NAPISAL OSMRTNICO
Milanski dnevnik Corriere della sera je objavil nenavadno osmrtnico. Napisal jo je pokojnik, 40-letni Davide Ca-remoli, industrialec, lastnik neke tovarne v Milanu, oženjen in oče treh otrok. Vedel je, da zanj ni rešitve, zato je zapustil osmrtnico, v kateri pravi: »Vsem tistim, ki so me imeli radi, sporočam svojo smrt, ki sem jo dolgo pričakoval in mirno dočakal.« Osmrtnica je vsebovala tudi običajne podatke.
.	, J
ŠMARJETA — ŠT. JANŽ 1:2 (0:1)
šentjanški nogometaši so preteklo nedeljo igrali v Šmarjeti v Rožu proti tamkajšnji i nogometni ekipi. Kljub premoči domačinov, so se Šentjanžani uspešno borili in zmagali z 2:1 ter odnesli dve točki. Proti pričakovanju igrajo nogometaši iz Št. Janža letos prav dober nogomet, saj so bili v šestih tek- j mah šele enkrat poraženi (proti DSG Borovlje).
Naslednjo nedeljo je tekma v Gospe Sveti proti tamošnjemu moštvu, kjer upamo na ponoven uspeh Šentjanžanov.
AS KO ŠMIHEL — ASKO ŠT. PETER
NA VAŠINJAH 3:0 (1:0)
Predzadnjo tekmo (v nedeljo, 22. 9.), je Šmihel izgubil v Mariji Rojahu s 3:0, zaradi izredno slabega igrišča; moštvo pa tudi ni bilo v prvi postavi.
Zato pa smo to nedeljo dobili igro proti Št. Petru na Vašinjah z rezultatom 3:0. Torej smo prejšnji poraz z zmago izenačili.
Na lestvici 2. razreda F vodi trenutno Šmihel (9 točk), 2. je Marija Rojah (8 točk); 3. je Globasnica s 7 točkami itd.
ooeeoeeoeeeoeeeoeooeeeeeeeeeeeooeeeoeeoeooeoooeoooeoeeoeeoeeeeeeeeeeeeeeoeeeoeoeeooooeeeeooeeeeoeeeeeoeeeeeeoeoooooeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeec
iBORIS PAHOR
47
Parnik trobi nji
j Jolanda pa sedaj le bolj skromno hodi, in kljub temu, Ida se pogostoma priduša nad krivičnostjo predolgega zapora, je tudi na zunaj podobna zaskrbljeni materi, ki ima, {kakor zmeraj pravi, v nekem zavodu otroka, za katerega jzdaj ne more nič zaslužiti. Navadila se je na nedeljske {glasove, ki so docela različni od glasov v delavnikih; naj-jpoprej dopoldne šum številnih podplatov, ki so od množice, tki gre k maši ali pa odhaja od nje, popoldne pa stopinje jtistih, ki se spuščajo v mesto v kino ali kamorkoli in se jbodo vračali pozno zvečer ali celo kasno ponoči.
j Saj, a najbolj zanimivo je, kako se človek navadi na novo vez z življenjem mesta, z ljudmi, ki se premikajo po (ulicah in nabrežjih, in pri tem niti ni tako pomemben pisk ^ovarniške sirene ali parnikove piščali kakor pa niz drobnih vesti, ki prihajajo jetnicam iz različnih mestnih četrti in tako po malem sestavljajo svojsko topografsko karto me-
sta. Na neki način, si misli, je kakor pri invalidu, ki, tako pravijo, še zmeraj čuti z udom, ki ga ni več.
Pri sestavi njenega osebnega zemljevida se je začelo s perilom, ki ga je prinesla Danilova mama, in čeprav je ona ni videla, so jo lepo zlikani kosi perila povezali z njeno potjo iz Barkovelj, iz domače kuhinje v staro mesto in nazaj. Potem je prišla Verina razglednica s podobo Kanala, tako da je lahko šla mimo vrste čolnov, mimo stojnic in gledala cene, se nasmehnila ženi, ki jo je nagovorila: „No, mlada, kaj vam bom dala?" Za tem so rožarice s svojima dvema vrstama vzporednih vozičkov, ki imajo obliko zabojev in so polni cvetic in zelenja. Pravi drevored zdolž pločnika. Za njimi pa je trgovina, ki ima v izložbenem oknu zrnje za ptiče, zato je gospodar postavil za šipo rogovilo, na kateri čepijo kanarčki in avstralske papige, ki so skoraj tako drobne kakor kanarčki. Da, a to seveda poleti, ko je tudi obisk pri gospe Mariji prijeten. A z gospo Marijo se je vrnila tudi molilnica, do katere vodijo strme stopnice v podzemlje, kjer klečijo žene in dekleta in odgovarjajo stavkom sivolasega duhovna. Kako slabo se je počutila v tistem ozračju zgoščene in s kadilom odišavljene svetosti; zato ne spada ta spomin v to jetniško sobo z vlačugami in ga rajši odslovi, samo to si misli, da je zdaj dosti bolj znosna in da prizna, da je za tiste, ki so pobožni, takšna verska skupnost pomembno sredstvo obrambe. Da, a razglednica s Kanalom je prinesla tudi spo-
min na Verino sobo, na revijo, za katero je narekovala prispevek, ki je bil pozneje izpuščen in v katerem so bili mračni hodniki semenišča, ki se jih večkrat spomni, ko g rej o iz celice ali se vračajo vanjo.
A vse podobe, tudi tiste iz najbolj oddaljenega kota mesta, jo prej ali slej odpeljejo v Danilovo sobo, k njegovi knjižnici in k svetlobi, ki je tisto jutro plezala po zidu ob oknu kakor škrlatni konj, ki se je vzpel na zadnje noge. Zavoljo žensk, ki s svojimi odkritimi pogovori zmeraj znova nasičujejo ozračje z do konca razgaljeno telesnostjo, pa se zavest njene ženskosti spet in spet razživlja, in čeprav se vsakokrat potrudi, da bi speljala drugam žarko čutenje svojega bitja, je hvaležna Danilu, da je ob njem dozorela in se izpopolnila. Da, odklanja prebujanje, ki ga povzročajo takšne sosede, kakršni sta Jolanda in Gina, a obenem se naskrivaj, skoraj tihotapsko znajde zravnana v temi, medtem ko drdra vlak nad oboki, in vidi v polmraku njegovo telo na žimnici, ki jo je prinesel iz sobice za goste-Prav kakor tukaj, tudi tam ni mogla spati, a tedaj je bilo zaradi nevihte, ki je prišla v njeno telo, kakor je prišla popoldne nad jadrnico. Žene pa so pod krovom pele, mirne in zrele ustvarjalke življenja, ne več začetnice, ki bi se nerodno prestopale in v zadregi lovile ravnotežje. Zdaj je z njimi enakopravna. In ko Gina že zdavnaj molči, sredi noči počasi obhodi obmorske vasi, se ustavlja ob čolnih in čaka, da se prikaže Danilo. Ker čuti, da bi ga šele zdaj
Bridko srečanje
Bilo je ravno tedaj, ko so se ljudje vračali z dela, čakali na avtobuse in nakupovali. Okrog male tržnice s sadjem in zelenjavo je bilo vse živo... In takrat imaš priložnost opazovati ljudi okoli sebe ...
Nenadoma mi je obtičal pogled na eni 'zmed čakajočih strank. Da je delavka, se je videlo takoj. Njen temen dežni plašč, kakršnih že dolgo ne nosijo več, velika živo rožasta ruta in nerodni veliki čevlji, v rokah pa zguljena torba; njene roke so bile Prepredene z neštetimi brazdami; pa kolo, ? katerim se je pripeljala: vse to jo je izda-jnlo, da ni iz mesta. Njen pogled je bil truden, nezaupljiv. Ženske pred njo so že nakupile in, četudi bi že morala biti na vrsti, je dala prednost ženski v krznenem plašču.
Končno sva ostali samo še medve ... Žena me je ošinila s pogledom, kot bi hotela reči, naj kupim, a namesto da bi spregovo-ri|a, sem se zazrla na cesto, ker me je bilo sram tiste prednosti... Tedaj pa je žena tiho rekla:
..Pol kilograma jabolk!"
»Pol kile?" se je začudil prodajalec. Ženo pa je molčala... Samo prikimala je in videla sem, kako spokorno ji boža pogled tista jabolka. Prodajalec je dal nekaj teh s°nčnih sadežev na tehtnico in dejal:
»Nekoliko več je!“
»Koliko stane?" se je skoraj prestrašila.
»4 dinarje," je suhoparno odgovoril tisti Za Pultom in žena je vzdihnila, kako je dra-9°. potem pa spokojno in spoštljivo odprla denarnico. Pobožno je pogledala tiste kovance, preden jih je spustila iz rok, dlan ji J® drhtela, ko je vzela vrečko jabolk in odšla.
Se dolgo potem, ko sem tudi jaz že imela veliko vrečo jabolk, sem mislila na to ubogo 2eno- šla sem naprej in spet stala v takšni vrsti v trgovini ob mladi ženi. Poznam jo na videz in smili se mi, če pomislim, kako hitro P izgoreva mladost. Mlada je še, a reva vsa Suha, že zdaj vsa sklonjena in zgarana ... °b tem razmišljanju me zdrami glas proda-lolke, ki jo vpraša, kaj želi. Njene oči so Podobne očem žene iz tržnice, njene roke s° hrapave in od osata razžrte, žuljave od kmečkih del...
»Eno drobno pomarančo," de tiho in pro-Seče. Njen glas je tako mil, da povesim pog-
Ljubezni v slovo
Umrla je ljubezen. Umrla je nasilne smrti.
Njej v slovo zvonovi zvonijo, vendar nc iz stolpov cerkva!
Zvonijo ji solze, ki padajo v naročje iz mojih oči — padajo na mrtvo cvetje, ki je vtkano v blago.
Ali slišiš njih zamolkle udarce!?
. Ustali pa bodo spomini in njih jasa, lasica, vsa v soncu žareča in midva na n/e/.
Ta bo ostala, ostala globoko v mojem spominu — kot rana skeleča.
led. A ne dovolj, da bi ne videla, kako sta se ženski poleg mene spogledali...
Mlada žena zre v prodajalko, ki izbira pomarančo, nato prav tiho pristavi: „Pa mi dajte tri!" In potem, po kratkem premolku, malce bolj vedro in veselo: „Da bo za vsakega ena!" Zdaj sem spoznala: doma jo čakajo tri otročički! In razumem, zakaj se je nasmehnila: nasmehnila se je ob misli na svoje najmlajše, kako bodo planili v njeno naročje, ko jim bo prinesla pomaranče ...
Pol kile jabolk... tri drobne pomaranče, za vsakega ena — premišljujem, ko čakam pri blagajni... Neznanska grenkoba mi leži na srcu. Prvič sem se v življenju tako neposredno srečala z resničnostjo, da so tudi danes, ko se otroci obmetavajo s pomarančami, ko jim mamice lupijo in režejo jabolka, ponekod tudi pri nas le-ti prava redkost...
»Mama, to čokolado!" me zdrami deček, ki skoraj ukazovalno zahteva veliko lešnikovo čokolado, ker je tista, ki jo je izbrala mama, premajhna. Mamica brez besed zamenja čokolado in ljubeznivo de sinčku, naj si izbere še bonbone. Fantek hitro poišče veliko vrečko, vzame s police še škatlo čokoladnih napolitank in jih vrže v košaro. Mamica pa ga le pogleda in se brez besed nasmehne.
Megla mi leže na oči, ko vidim, kako »mamica s tremi pomarančami" spremlja ta dogodek, potem pa še sama vzame vrečko s 5 dkg bonbonov...
Vso pot domov premišljujem o teh dogodkih in sem neznansko žalostna. Tedaj pa zagledam v jarku žemljo in spomnim se neštetih slik in prizorov s televizije. Koliko otrok umre zaradi lakote na svetu! Pa si ne znam odgovoriti: ali smo res svet naprednih ljudi atomskega časa, ali pa smo le roboti, ki se pehamo le zase in ob vsem tem ostajamo sebičneži...
Alenka
Sošolki Bredi
Življenje! Mladost! Kako lepi, čarni besedi! In vsaka po svoje lepo zveni... Iz obeh pa seva mladost, nasmeh ... Tudi tvoj nasmeh, Breda . .. In bo seval večno — ker si bila mlada, živahna, dekle osemnajstih let in si ljubila življenje ...
Bili sva osmošolki, ko je najino poznanstvo združilo veselje ob sinjem Jadranu in potem najini skupni dnevi — od jutranje telovadbe pa do poznega večera, ko smo mladi razposajeneži zbijali šale ...
Tako lepo je bilo. Tvoj nasmeh, o Breda, tvoja živahnost nas je vedno znova osvajala ... Ker si ljubila mladost, ker je vse v tebi razodevalo, da si mlada ...
Toda, minili so tisti dnevi. Prehitro!? Pravzaprav pa je od takrat minilo že mnogo let! Nekaj pisem sva si že izmenjali. Tudi srečali sva se še. Mnogo sva si imeli povedati, a žal, nikdar ni bilo dovolj časa. Vedno se nama je nekam mudilo,' ker smo danes ljudje takšni, da venomer samo hitimo, hitimo — tako zelo, da nimamo časa pomisliti, da se nam bo nekoč ustavil čas in ne bo vprašal, če smo prosti...
Vsaka smrt je tragična, bodi kjerkoli. Tragična je smrt sivolasega starčka, pretresljiva je smrt postarane osamljene ženice, čeprav včasih tudi rešuje ... Smrt mladega človeka pa je ne le tragična, boleča — mnogo več! To je bolečina, ki se ne da izpovedati ...
Osemnajst let! Najlepša leta! Ljubila si jih, Breda! Na pragu mature, tistega trenutka, ki se ga vsak mlad človek veseli in hkrati boji... Vračala si se domov ... Morda si razmišljala, kaj vse te v tem letu čaka. Morda si mislila na na sošolke, sošolce, morda na nekoga, ki si ga ljubila, ki te je imel rad? Morda si mislila na rože, ki so ti pomenile lepoto mladosti? Morda? Saj je v življenju toliko reči, zaradi katerih je vredno živeti, o katerih je lepo razmišljati...
In sredi razmišljanja se ti je nenadoma ustavil čas. Kje so, Breda, obtičale tvoje misli? Kdo bi vedel? Preveč nas je strla bo-
lečina, da bo pesem maturantov — tvojih sošolcev zadonela v pomladni dan brez tebe. Da se jim bodo ?norda v tisti najlepši sreči oči orosile in ti bodo prižgali drobno lučko v spomin... V meni, Breda, bo tlel spomin nate, na tvojo neizživeto mladost in na tvoj nasmeh ...
Alenka
Kam vodi pijanost?
(Arabska p o ve s t i c a)
Človek je umiral. Pristopil je vrag in mu rekel, da ga bo ohranil pri življenju, če izvrši neko zlobno dejanje.
»Kaj naj bi to bilo?« je vprašal umirajoči človek.
»Ali ubij svojega očeta ali žali svojo mater ali pa se močno opij.«
»Da bi ubil očeta, je hud greh, prav tako ne bi mogel žaliti svoje matere; torej se bom opijanil,« je dejal človek.
In res se je opijanil ter v pijanosti žalil — mater in ubil očeta.
Moja bolečina
V srce mi je leglo nekaj temnega. Preganjalo me je od okna do vrat in od vrat do okna. Slednjič sem planila v noč in tekla, tekla... Domišljala sem si, da moram brž nekam, kamorkoli, samo proč ...
Kot ponavadi sem se ustavila na mostu in z nekim nerazumljivim olajšanjem strmela v veliko umazano reko.
... Zakaj, zakaj je moj dom razvalina in ne zavetišče? Zakaj me oče ne mara? Zakaj vedno kriči nad mamo, s sestro pa je tako prijazen? Ali je mogoče, da me sploh ne mara? Seveda, ne mara me, kratko malo zato ne, ker nisem njegov otrok, ker je moj oče čisto nekdo drug. Kdo, le kdo ... ?
I
I
Pogumni Tone
Gori v skalnate planine se naš Tone je podal; oh, kako je bil pogumen, saj gora še ni poznal.
Ko na Kredarico pride, burja z njim se poigra; barve korenjak spreminja, kot po dežju mavrica.
Ko klobuk sfrči v dolino, krikne Tone na vso moč:
„Saj me bo še burja vzela — vsi svetniki na pomoči"
Čutarico krepko nagne in spusti v dolino se:
„ Kredarica ti presneta — nikdar več ne vidiš me!“
Ivan
I
LV.VAV.VA,.V.,.,.,.V.V.VV.V.V.V.V.
iŽ/z. deh m im ljo
Policaj je dal vozaču napihniti balonček. Balon je postal čisto zelen. Vozač je začel policaju nekaj razlagati. Policaj je šel vprašat svojega tovariša:
»Kaj naj naredim z njim? Trdi, da je balon zelen od špinače."
Bežala sem naprej po cesti. Z mano so bežali le odmevi korakov. Bežati tja, kjer bom pozabila na vse.
»Toda, ali ta kraj sploh obstaja?" sem se vprašala. »Kje me bo nevidni preganjalec
—	očetova podoba in njegov trpek nasmeh
—	nehal zasledovati?"
Moja zmedena in preplašena glava ni našla odgovora, vsaj pametnega ne. Slabotno sem se utapljala v svojih razmišljanjih.
Brez posebnega truda sem prišla do svoje sobe. Vrgla sem se na kavč in jokala, jokala ... Naposled sem spoznala, da mi solze ne bodo prinesle rešitev. Tihi in mirni sobni opremi sem povedala svojo bolečino, a le opremi, zidovom. Toda: nekomu sem morala povedati...
Znala pravilno ljubiti. Da, na postaji v Neaplju je bila pridna, a potem se je spet leseno gibala, da si zdaj ne more rozložiti tiste okornosti. Niti enkrat se mu ni približala, Zmeraj jo je prvi poiskal, jo objel. Tam na produ na pri-mer- Nobenega njenega samostojnega giba ni doživel, in zdi se ji, da ji bo počasi zalila rdečica obraz ob misli, ka-k° 9a je najbrž razočarala. A morebiti tudi ne, saj ji je takrat pisal, kako mu je njen odpor všeč. Ne, ne ve, lahko tU(ji. da ji je tako pisal, ker je želel slišati, kaj bo na to rekla. Ne ve, ne ve. A zdaj ji je neznansko žal, da mora sPoznavati sebe v zaklenjeni celici in da ne more sprosti svojih vzgibov. Ker zdaj čuti, kako bi znala biti nežna
za-vrat ob
Sv°jem pasu. A ne sme misliti na to. Ne sme misliti na to.
Vest, da je Sovjetska zveza sklenila mir s Finsko, jo j® Prvi trenutek zmedla, a potem si je rekla, da se bo ^alu na severu kaj zgodilo. Trmasto si je ponavljala, da Se Danilo in doktor Pertot in Robert ne morejo vsi hkrati Ošteti in da mora nekaj izbruhniti, kar bo nepreklicno in °dtešilno. Saj, tudi Riko je govoril o tem, samo da on ni kokor Robert poveličeval Anglije in Francije, ampak podarjal vlogo delavskega razreda. Sovjetska zveza, je trdil, da prav gotovo tehtne razloge, če hoče okrepiti obrambo *-eningrada. Da, in tako misli tudi Danilo. Ona pa zdaj
n kako bi se mu sproščeno približala, da bi se zbudilo ddenje v njegovih očeh. Položila bi dlani na njegov 'n se privila k njemu. Potem bi čutila njegove dlani
vznak na žimnici čuti njegovo vero, in zavoljo nje je vedrega duha; vojaške premike, o katerih piše Piccolo, pa pušča v ozadju, ker čuti, da bo v določenem trenutku vse ozračje zabrnelo in bo vsakdo vedel, da se je razpočila skorja sveta kakor kokosova lupina.
Zato pa je bila nedopovedno razburljiva novica, da ima obisk in da mora v govorilnico. Vedela je, da je Danilova mama, zakaj samo ona, ker ni imela bližjih svojcev, je lahko dobila dovoljenje, a nepričakovani stik z življenjem od zunaj jo je iztrgal iz ravnotežnega miru. Njeno razburjenje je bilo podobno nepričakovanemu naporu, ki orosi čelo rekonvalescentu.
Prvi trenutek je bila brez besed, ko pa je zagledala krepki obraz onkraj zamreženega okna, je imela občutek, kakor da so te klene, odločne poteze nenaravno ujete; docela se je ovedela šele, ko ji je močna žena rekla »draga hčerka", kar se je sicer dogajalo tudi že prej, a bolj mimogrede, ne tako razločno in občuteno kakor zdaj. In tako je, kakor da je prav, da izkoristi ta trenutek, mama povedala, da ji je pisal Danilo, ki želi, da bi postala njegova žena, in bo zato poslal pooblastilo svojemu prijatelju; zakaj Danilo da je prepričan, da si tudi ona tako želi, in je zraven tega tudi čas takšen, da je bolje tako.
Hotela ji je reči, da je presenečena in da hkrati tudi nr presenečena, ker zmeraj misli na Danila, a takrat se je stražnik raztogotil.
»Govorita v italijanščini!" je vzkliknil. Nuna pa je sklonila glavo nad sklenjenimi rokami v znamenje dokončnega potrdila samo po sebi razumljivega pravila.
Mama pa je nemoteno nadaljevala in trdo rekla, da se boji, ker da z mladim dekletom lahko počnejo marsikaj, in da bi bila dosti bolj mirna, če bi vedela, da sta si bila z Danilom dobra.
Prikimala ji je, kakor da noče z besedo izzvati dveh prič, a obenem, kakor da je nepričakovani občutek bogastva in tovarištva posrkal vase sleherno zmožnost govorjenja.
„Res?“ je rekla mama in z njenega obraza je vidno plahnela tančica trdote.
Tedaj ji je spet potrdila in hotela reči, da se čuti kriva, ker se je vtihotapila v njeno hišo, ko je bila ona pri Jadrankinem porodu. A tedaj se je stražnik približal.
„Basta!“ je razkačeno rekel. »Odpeljem vas, ker kljub opominu ne ubogate!"
A mama ga je, kakor da se je šele zdaj blagovolila zavedeti njegove pričujočnosti, ošinila s pogledom, ki mu je zapovedoval, naj se ne gane. In da bi ga še bolj prepričala o svoji odločnosti, se je obrnila k nji in jezno vprašala:
„1 dixi che te xe con le putane. Xe vero?" (»Pravijo, da si z vlačugami. Kaj je to res?")
(Dalje prihodnjič)
Stran 8
NEDELJA, 6. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 7. 10.: 13.45 Informacije — A. Cehov: Snubitev (Zvočna igra). — TOREK, 8. 10.: 9.30 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport — Otroci, poslušajte! — SREDA, 9. 10.: 13.45 Informacije — Poper in sol.
ČETRTEK, 10. 10.: 13.45 Informacije — Mladi rod (1. del akad. Slov. gimnazije; ponovitev). — PETEK, 11. 10.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti. — SOBOTA, 12. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
v sliki — nočna izdaja — 22.25 Kralj šaljivcev: Danny Kaye — 23.45 Uradni spisi XY-nerešenl; poročila in reakcije.
fplOVPf SOBOTA, 12. oktobra: 15.50 Koncertna ura — 16.50 Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.10 Pošiljka z mišjo — 17.35 Za družino — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto reče Heinz Con-rads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Na tekočem traku; Igra z Rudijem Carellom — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Na vaše zdravje, gospod Interpol; kriminalna komedija.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 6. oktobra: 16.00 Živordeči avtobus
—	16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Wickie in močni možje — 16.55 Tobby in Tobias: »Srebrni konj" — 17.25 Za družino: Svet pisemske znamke — 17.55 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmiajše — 18.00 Umetnost v Avstriji (6. nadaljevanje): Sedanjost in tradicija — 18.30 Prizma
—	19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Beseda v nedeljo — 20.15 Gospodična Elza, po povesti Arthurja Schnitzlerja — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 7. oktobra: 18.00 Potovanja s pustolovščinami: »Duhovi v Makehukuju" — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kamera — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Boney: „Boney in davi-lec dreves" — 21.05 Oddaja ORF — 21.15 Šport
—	22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 8. oktobra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Čooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Rožnordeči panter — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.20 ORF danes
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport _____
20.15 Srečanje z živaljo in človekom 21.00 O filmu — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.50 Obsodba; balet Silka Schvvingerja.
SREDA, 19. oktobra: Televizija v šoli: Zvok po človeški roki — 10.30 To so Benetke — 11.00 Program za delavce: Otroci z roko v roki — 12.35 Šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Skrinj3 17.15 Risanje — slikanje — oblikovanje
—	17.40 Za otroke od 7. leta dalje: Antena —
18.00	Tečaj francoskega jezika — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 18.55 Oddaja OVP — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Prerezi — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 10. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? Poklici za nego lepote — 10.30 Vizija ZDA — 11.00 Gibanje v likovni umetnosti — 11.30 Materija in prostor: Naša rimska cesta — 12.00 Davki — 18.00 Tečaj ruskega jezika — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Dva na isti poti; zgodba mladega para — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.05 Šport (posebno).
PETEK, 11. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Živordeči avtobus — 10.30 Gost pri Wander-Berto-niju — 11.00 Program za delavce: Frankenštei-nova nevesta — 12.10 Klub seniorjev — 18.00 Potovanja s pustolovščinami — 18.25 Cooky in njegovi prijatelji, lahko noč za najmlajše — 18.30 Družina Feuerstein — 18.30 Oddaja Delavske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni, prenos iz Munchna — 21.20 Diskusija ORF — 22.20 Čas
Naš tednik
izhaja vsak četrtek. Naroča se na
naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69 — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30— ffr., za Belgijo 300 — bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl. za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. ? 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
2. PROGRAM
NEDELJA, 6. oktobra: 9.55 do 12.15 Mednarodne konjske dirke v Luxemburgu: Za nagrado narodov: Prvi krog — 13.55 do 16.25 Drugi krog — 17.10 Niham sem, niham tja; iz domovine Schvvan-thalerjev — 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Od zvočnega valja do tranzistorja — 19.00 V polarnem področju — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Okolica — 20.15 Otroci iz Valparaiza; čilski film o usodi otrok moža, ki je zaradi lakote in stiske postal živinski tat — 21.40 Vprašanja kristjana — 21.45 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 7. oktobra: Množice, slučaji in statistika — 18.45 Svet zvoka — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Govor in odgovor — 21.15 Vedenje nezadostno, originalni film — 22.00 Avstrija v sliki — 22.20 Čas v sliki in kultura.
TOREK, 8. oktobra: Iz šolske televizije: Gibanje v likovni umetnosti — 19.00 Živali in njihov svet
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.15 Enaindvajset — 21.00 Arsene Lupin: »Kdor hoče živeti dalje, si mora biti tega svest"
—	21.50 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 22.10 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 9. oktobra: 18.30 Iz šolske televizije: Materija in prostor — 19.00 Ernst Fuchs: Dialog s slikami — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Avstrijske ljudske komedije: Spreobrnitev Ferdyja Pistore, komedija Františka Langerja — 21.55 Avstrija v sliki — 22.15 Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 10. oktobra: 18.30 Iz šolske televizije: Formalna logika — 19.00 Java — dežela bogov — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Nostalgija blusa — 21.15 Zgodbe, ki jih ne moremo razložiti: »Krošnjar" — 21.40 Avstrija v sliki — 22.00 Čas v sliki in kultura — 22.30 Športni mozaik.
PETEK, 11. oktobra: 18.30 Odisej (6. nadaljevanje) — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Revija 74 — 21.45 Avstrija v sliki — 22.05 Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 12. oktobra: 15.00 do 16.40 Mednarodne motorne dirke — 16.45 Deset let do jutri — 17.10 Hans Moser — pogled nazaj: »Poznanstvo na potovanju" — 18.30 Med poleti — 18.55 Glasbena poročila, nato igrajmo kljunasto flavto — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Vdove ali popolnostna rešitev — 22.25 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 6. 10.: 9.20 E. Zola: V kipečem loncu
—	10.20 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.20 Poročila — 18.25 Vidocg — 19.20 Propagandna oddaja — 19.30 TVD — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 19.30 TVD — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Večer z igralcem — 21.00 Reportaža — 21.30 Športni pregled — 22.05 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 7. 10.: 8.10 in 9.30 TV v šoli — 14.10 in 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD — 17.30 S. Jeličič: Fant in očala
—	17.45 Risanka — 18.00 Obzornik — 18.15 Trio, barvna glasbena oddaja — 18.45 Dojemanje sveta in sporazumevanje — I. del — 19.05 Odločamo!
—	19.50 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.00 J. Kersnik: Ciklamen — 21.00 Sodobna oprema — 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma
—	22.00 TV dnevnik.
TOREK, 8. 9.: 8.10, 9.35 in 10.05 TV v šoli — 14.10, 15.35 in 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.35 Madžarski TVD — 17.30 M. Golar: Okrogle o Veržejcih — 17.45 Risanka — 18.00 Obzornik
—	18.15 Po neznani delti — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.00 Kjer knjiga zaživi — 20.50 Propagandna oddaja — 21.00 M. de la Roche: VVhiteoakl z Jalne — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 9. 10.: 8.10, 10.50 in 15.25 TV v šoli — 16.30 Madžarski TVD — 17.30 Zgodba o deklici Margeriti — 18.00 Obzornik — 18.15 Rudarji — 18.45 Mozaik — 18.50 Ne prezrite — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	19.55 3-2-1 — 20.00 Film tedna: Kresna noč
—	21.35 Propagandna oddaja — 21.40 Miniature
—	... TV dnevnik.
ČETRTEK, 10. 10.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.10 Madžarski TVD — 17.10 Obzornik — 17.25 Nogomet Dinamo : Olimpija — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 3-2-1 — 20.00 S. Lenz: Ura nemščine — 21.00 Kam in kako na oddih — 21.10 Četrtkovi razgledi — 21.40 S 6. baletnega bienala v Ljubljani: Spregatev — 22.10 TV dnevnik.
PETEK, 11. 10.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.30 Madžarski TVD
—	17.25 Republiška revija mladih pevskih zborov v Zagorju — 18.00 Obzornik — 18.15 Revija folklore — 18.40 Mozaik — 18.45 Energetika danes in jutri — 15.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 19.55 Propagandna oddaja — 20.05 Ko pride lev — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 TV kažipot — 22.00 TV dnevnik.
SOBOTA, 12. 10.: 9.30, 10.35 in 12.00 TV v šoli — 14.25 Nogomet Sarajevo : Partizan — 16.15 Rokomet Medveščak : Dinamo — 17.30 Narodna glasba — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.25 Disneyev svet — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 19.55 3-2-1 — 20.00 Skrita kamera — 20.30 Zagreb 74 — 22.00 Moda za vas — 22.10 TV dnevnik — 22.25 Film.
			
Das Los eines echfen Karntners
(Nadaljevanje s 3. strani)
haupten, „Wir sichern die Arbeitsplatze" (VVerbeplakat), vverden von der sozialisti-schen Betriebsratsmehrheit unverantvvortli-che und unsoziale Kundigungen de facto befiirvvortet. Wie im Fali Gottfried Guttler, der unter mittelalterlichen Umstanden (z. B. handbetriebener Aufzug) das Schuhlager vvieder in Ordnung gebracht und sich dabei
DHBBBfc
dieaieren
icrlepist.
Bauknecht Komplettkuchen -alles aus einer Hand:
Bauknecht Kiichenmobel und Bauknecht Elektro-Einbaugerate, Beratung, Planung,
Montage und Service: beim Bauknecht Elektro-Fachhandler.
7 Komplettkuchen-Programme fur jede Brieftasche.
Gediegene Wertarbeit fur ein langeres Leben. Hingehen — und ansehen.
Von Bauknecht. Bei:
Elektro-Untemehmen
Ernst Luschnig
9135 Eisenkappel
eine Lungenkrankheit zugezogen hatte, nun aber — 2 Jahre vor der Pensionierung — gehen mulBte. Nun steht er da, ohne Arbeit und mul3 mit seiner Frau vom armseligen Arbeitslosengelt leben.
Nach der Entlassung bevvarb er sich be-reits bei zehn Firmen um eine angemesse-ne Beschaftigung. Zehnmal vergeblich ... !
JANKO KULMEŽ
Program OVP
(Nadaljevanje s 1. strani)
kega problema. Po besedah Bacherja na Koroškem ni strnjenega slovenskega ozemlja, zato je treba izvesti ugotavljanje manjšine. O podrobnostih, kako naj bi izgledalo takšno štetje seveda tudi Bacher ni mogel kaj povedati. Kakor se je izrazil nasproti zastopniku NT, bo tudi glede volilnega programa obstojala neke vrste konsolidacija stališč OVP, SPO in FPO. To skupno stališče se je izcimilo na vožnji z strankarskimi razgovori dne 25. septembra 1974, z Dunaja nazaj.
Neki novinar je tudi našel vprašanje Vetrinjskega gradu glede konkretne namembe pa se je Bacher ni hotel izraziti.
DARUJTE
za ii$U O tu ti shLadL!
Komisija...
(Nadaljevanje s 1. strani)
točka". Priznal je nadalje, da avstrijske vladne instance še nikdar niso tako resno razpravljale o koroškem vprašanju.
V nasprotju s temi trditvami pa koroški Slovenci vemo, da so služili kanclerju Krei-skemu komisije in komiteji le v zavlačevanje. Stavil je na faktor čas, pripravil je s sodelovanjem omenjene komisije instrumen-tarij za ugotavljanje manjšine in se naposled s predsedniki drugih dveh strank za ugotavljanje tudi zmenil.
Ob nakazani dejanski situaciji, predvsem tudi zaradi tega, ker komisija ne bo imela več drugih nalog, kot določiti procente, u-pravičeno pričakujemo od obeh zavednih Slovencev v komisiji, dr. Valentina Inzka in župana Hermana Velika (ki sta ju odposlala sicer krški škof in SPO), da izjavita iz solidarnosti do boja koroških Slovencev svoj izstop iz študijske komisije kanclerja Krei-skega.
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas
ROTAR-CENIER
B ugodno dobavi B in hitro na dom dostavi Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381
Naše konzultantsko podjetje, ki že nekaj let uspešno dela na področju Slovenije, želi zaposliti KOROŠKEGA SLOVENCA(-KO) za delo v Sloveniji kot
organizator - sistemanalitik
Zaželjena je izobrazba ekonomske smeri (dipl. trg.) ter praksa v avtomatski obdelavi podatkov (EDV), vendar to dvoje ni pogoj.
Nudimo zanimivo in pestro delo ter zelo dober zaslužek. — Kraja bivanja ni treba spreminjati; najmanj za vsak konec tedna boste lahko doma.
Prošnjo s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite, prosimo, na naš naslov ali pa nas pokličite po telefonu in zahtevajte g. VVitten-berga.
REIF Unternehmensberatung 1130 Wien, Lilienberggasse 13, Telefon 82 01 27