izhajajo vsako jutro.
'eljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v. Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
r
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 91.
Ljubljana, v četrtek 17. oktobra 1918.
Leto I.
Avstrija razdeljena na štiri dele.
Ustanovitev „ilirske“ države» — Struja proti cesarju Viljemu. Nemškega naroda križev pot. — Atentat na grofa Tiszo.
Dunaj, 16. oktobra. Na povabilo mii^strskega predsednika Hussareka so se zbrali danes v ministrskem prezidiju načelniki strank, katere je ministrski predsednik informiral o namerah krone z ozirom na preosnovo Avstrije. Obvestil jih je o manifestu cesarjevem, ki izide vsak čas, s katerim bodo upostavljene narodne države in narodne vlade. V proklamaciji bodo narodi pozvani, da pripravijo vse potrebno za konstituiranje narodnih vlad. Ustanovljene bodo štiri države: nemško-avstrijska, češka, ilirska in rusinska. Skupno bo vsem državam: oseba vladarjeva, zastopstvo na zunaj in obramba.
Wilsonov odgovor.
Wilson je govoril. Odgovoril je na nemško noto tako jasno in tako določno, da ni mogoče nobenega dvoma več o njegovih namerah in o njegovih mirovnih principih.
Wilson je naštei za dosego premirja več pogojev.
Zahteva pred vsem, da popolnoma preneha podmorska vojna, zahteva dalje, da se Nemci umaknejo iz zasedenega ozemlja po načrtih zveznih armad in ne po lastnih in hoče tudi primerne garancije za to, da nemška armada med premirjem ne bi dobila kakih ojačenj, «s katerimi bi utegnila antantne čete znova napasti. Wilson zahteva torej, da se v vojaškem oziru ohrani današnje zmagovito stanje aliirancev. Dalje zahteva, da Nemci takoj ustavijo razdiranje in pustošenje na ozemlju, preko katerega se umikajo, ker njihovo ravnanje ne odgovarja mednarodnim določbam- To so težki predpogoji, a ne glavni.
Glavno, kar zahteva Wilson, je odstop nemškega cesarja in bržkone odstop hohenzoilernske dinastije sploh. To svojo zahtevo proglaša Wilson izrečno kot „zelo slovesno“ (very solemny). Tretja točka, katero je postavil Wilson v svojem prvem odgovoru na nemško mirovno ponudbo, je izražala isto zahtevo.
Nemška vlada je seveda dobro razumela, kam meri Wilson in je skušala izogniti se neprijetnemu jasnemu odgovoru tako, da je poudarjala, da sklepa mir nemška vlada, ki ni imenovana od zgoraj, ampak ki se opira na parlament in njegovo pretežno večino. O Hobenzollerjih so pa previdno molčali. S tem molkom pa Wiison ni zadovoljen in zato kliče nemško vlado še enkrat na odgovor z zelo jasnimi besedami, in jim še enkrat kliče v spomin besedilo tretjega svojega vprašanja in njegov natančni pomen, katerega ni mogoče potvarjati. Poleg tega opozarja nemško vlado še na svoj govor v Monni Vernonu, ki ne dopušča nobenega dvoma o razmerju med Wil-sonom in nemškim cesarjem.
Wilson pa ne zahteva odstopa nemškega cesarja direktno. On ne pravi: predpogoj miru je odstop nemškega cesarja. On hoče red: on hoče, da nemško ljudstvo samo iz sebe, iz svoje inicijative vrže Hohenzollerje s prestola. To je za Nemce najhujša zahteva, v prvi vrsti za Pruse, in prav mogoče je, da bo ta Wilsonova zahteva dove£j;a ge do težkega notranjega boja v Nemčiji. Krogi, ki se opirajo na dinastijo, so še močni, ravno tako močne so pa tudi mirovne demokratske stranke. Čegava bo zmaga, o tem ni dvoma več.
*
Pred velikimi dogodki.
Nemčija pripravljena na vse.
Budimpešta, 16. oktobra. „Az Est“ javlja, da bo odgovor nemške vlade odvisen od mnenja vrhovnega armadnega poveljstva. Dan bo pa v petek. Wilsonova nota je vse silno poparila.
Berolln, 16. oktobra. „Norddeutsche Allg. Zeitung“ piše: Kakor doslej bo nemško vlado tudi pri odgovoru na Wilsonovo noto vodil duh sprave in želja končati prelivanje krvi. Odločilni pa bodo interesi nemškega naroda. Wilsonov odgovor je došel, predno smo ga pričakovali. On nadaljuje diskusijo in jo deloma širi. Potrebne so nove izjave nemške vlade, vsled česar premirje in mirovno pogajanje ne bo takoj doseženo.
Berolln, 16. oktobra. Na merodajnih mestih zagotavljajo, da so Wilsonovi pogoji pač težki, a ne nesprejemljivi. Res pa je, da so pričakovali več kuiance.
Če žele zastopniki vrhovnega armadnega poveljstva nadaljevati vojno In če prevzamejo za to odgovornost, potem odkoni nemška vlada Wüsonove zahteve. Treba izrecno poudariti, da vlada ne stori sklepa, ki bi bil v nasprotju z vrhovnim poveljstvom.
Če pa armadno vodstvo ne bi bilo voljno spreleti Wüsonove zahteve, potem se sme nemški narod in ves svet pripraviti na najbolj dalekosežne dogodke. Položaj le zelo resen in treba se pripraviti na vsa eventualš-iete.
Berolln, 16. oktobra. Prihodnja seja državnega zbora se bo vršila najbrže čez tri dni. Do takrat bo odgovor Wiisonu izgotovljen.
Berolln, 16. oktobra. Konservativna stranka Izjavlja v svojih glasilih, da sLeo Wilsonovi noti Nemci nimajo česa več vcnU.
Pogajanj o premirju ne bo.
Chiasso, 16. oktobra. V nekem dopisu iz Londona razpravlja „Corriere della Sera“ da se antanta ne more spuščati v to, da bi mešana komisija ugibala o načinu in možnosti opustitve zasedenega ozemlja. V tej komisiji bi namreč Viljemovi in Karlovi zastopniki fazprave le zavlačevali in bi zlorabljali morebitne divergence med zastopniki antante, kar bi bilo tej v veliko škodo. Zato določi antanta preliminarije za premirje in osrednje države jih bodo morale sprejeti brez razprav.
Berlin, 16. oktobra. „Tagblatt“ javlja iz Curiha, da sta Orlando in Sonnino v ministrskem svetu poročala o posvetovanju predstaviteljev držav v Versaillesu- Bavili so se z mirovno ponudbo in z vsemi diplomatskimi vprašanji, ki so nastala vsled tega.
Proti samosilnikom.
Nemški državni zbor se bo prihodnje dni pečal s predlogami o reformi ustave. Ena predloga se tiče člena 11. državne ustave, po katerem ima edino" cesar pravico, napovedati vojno in skleniti mir. Ta predloga se tiče spremembe tega člena v toliko, da se zagotovi sodelovanje državnega zbora pri odločitvi o vojni in miru. Nadalje naj bi se spopolnil člen 17 državne ustave z zakonom o odgovornosti drž. kanclerja.
Ako nemški državni zbor v prihodnjih urah udejstvi to napoved, potem to pomenja neizrecno veliko, če pomislimo, koliko moči bi moral Viljem v tem trenutku prepustiti državnemu zboru. Pomislimo samo to: Viljem je bil vedno glasnik izrazite osebne oblasti. Da se mora vse zgoditi le po njegovi volji, da se ne uveljavlja v armadi nobena voija razven njegova, da je njegova poveljniška oblast hedotakljiva, da je gospod nad vojno in mirom — to je bila vedno misel Viljema II. Vse to kažejo njegovi govori, vse njegove izjave, od prvega povelja armadi pa do na govora pred Kruppovimi delavci.
V Viljemu II- vidimo zadnjega nemškega vojaškega monarha. On je nositelj velike svetovne vojne, ki se končuje s tem, da je vojaški sistem v razsulu in da stopa' Nemčija, tudi oficielna Nemčija, kot člen v zvezo narodov, koje posledica bo razo'roženje. Treba pa je pojasniti, da ta Nemčija kot člen zveze narodov nikakor ne more odgovarjati nazorom Viljema II. Carski sistem v Rusiji se je zrušil, na Kitajskem pa je razpadla najstarejša monarhija. In zdaj se maje sistem pruskega militarizma še veliko boij v svojem vrhu nego v svojih temeljih. Še je Viljem 11. nemški cesar in kralj pruski, a čuti pač tudi sam, da ne more biti več to, za kar se je smatral od prvega dne svojega političnega probujenja za od Boga postavljeni „instrument“, pred vsem za najvišjega vojnega gospoda najsijajnejše in najbolje organi; zirane armade. Viljemu II. morajo biti Wilsnovi pogoji za premirje nedoumljivi. Da sta najvišje vojno vodstvo in Viljemu tako tuji svet državnih tajnikov sprejela te pogoje,, s tem gre vse v razsulo, kar je mislil da je zgradil v neštetih brzojavkah baltskim baronom, v razgovorih z ukrajinskim- hetmanom, kar je ukrenil glede Poljske. Kakšen pa bi se zdel Viljem II. samemu sebi, ako ne bi več mogel na Tempelhofskem polju samodopadijivo inspicirati berlinske garnizije. Viljem II. se mora sam sebi zdeti kot nemški cesar nemogoč
Pa tudi nova Nemčija ne uvidi v njem najprimernejšega izraza ljudske skupnosti, ki mora težko trpeti pod njegovim sistemom v preteklosti in vsled posledic tega sistema v dolgi prihodnosti.
Kako zelo narašča gibanje proti moči ce sarja Viljema, dokazuje tudi dejstvo, da je sprejel deželni strankarski zbor bavarskih socialnih demokratov, ki se ga je udeležilo tudi veliko soci alistov iz rajha, sledečo resolucijo:
„Bavarsko strankino zborovanje zahteva od državnega zbora da se skliče in izvoli državni
sodni dvor, ki naj ugotovi in sodi vse krivce, ki so obrezuspešili prejšnje mirovne akcije in jih je zato treba poklicati na odgovor za nesrečen izid vojne, za neizmerna bremena in žrtve, ki jih moramo nositi med vojno in po vojni.
Ta preiskava se ne sme ustaviti pred nobeno. pa še tako visoko stoječo osebo.“
Strankino zborovanje zahteva tudi preosno-vanje Ne rčije v narodno državo s popolno samoodločbo in z ljudskim zastopstvom v državnem zboru in občini, da se preprečijo bodoče vojne, da se zopet obnovi človeška icul ura. Priključitev Prusije k zvezi svobodnih narodov je potrebna.
*
Izpremembe v nemški ustavi.
Zvezni svet je v torek pritrdil zakonskemu načrtu o spremembi člena 11 državne ustave. Odstavek 2 člena se spremeni sledeče: „Za napoved vojske v imenu države je potrebno pritrdilo zveznega sveta in državnega zbora, izvzemši, da se je izvedel napad na zvezno ozemlje ali na njeno obal.“ Odstavek 3 se nadomesti s sledečim določilom: „Mirovne pogodbe, kakor tudi take pogodbe s tujimi državami, katere se ozirajo na predmete državne postavoda/e, potrebujejo pritrdila zveznega sveta in državnega zbora.“ Zagotovljeno je torej s tem sodelovanje ljudskega zastopstva pri odločitvah o vojni in o miru.
Demokratični pokret na Bavarskem. Monakovo, 16- oktobra. Liberalna državnozborska frakcija je danes predlagala: „Današnji položaj zahteva tudi za Bavarsko nov vladni sistem in večji vpliv ljudstva na sestavo vlade v tem težkem času. Vlada mora uživati večje zaupanje, kakor ga uživa samo uradniška vlada. Vsem strankam mora biti dana možnost, da prevzamejo po svojih zaupnikih del odgovornosti.
Obsedno stanje v Nemčiji,
Berlin, 16. oktobra. Današnja „Reichsanzeiger“ objavlja cesarsko naredbo, ki določa, da morajo vojaški poveljniki svoje z dekretom od 31. julija 1914. jim dovoljene pravice izvrševati samo v sporazumu s pristojnimi civil, oblastmi. Na ta način nosi za take ukrepe odgovornost kanc’er.
Burianovi dodatki k ekspozeju.
Grof Burian je v včerajšnji seji zunanjepolitičnega odseka avstrijske delegacije dostavil k svojemu zadnjemu ekspozeju nekaj „kratkih“ pripomb, v kolikor je nastala sprememba političnega položaja vsled drugega Wilsonovega odgovora Nemčiji.
Burian presoja položaj optimistično. Sodi, da se bo Nemčija sporazumela z Wilsonom in da pride do splošnega premirja. V ostalem pa velja o njegovih dodatkih to, kar je zapisal včerajšnji „Grazer Tagbiatt“ o Burianovem govoru. „Grof Burian je imel včeraj govor, ki je za nizki nivo naše fevdalne diplomacije tako značilen, da se sramujemo ponatisniti ga.“
Dunaj, 16. oktobra. V jutrišnji seji odseka za zunanje zadeve v delegacijah bo baron Va-siljko stavil predlog, s katerim zahteva odstavitev Buriana z ozirom na njegova nedemokratska načela in z ozirom na popolno nepoznavanje zahtev širokih slojev prebivalstva tu in na oni strani Litve.
*
i Federalizacija.
Dunaj, 16. oktobra. Min. pred. Hussarek je poklical k sebi načelnike vseh strank. Kot prvega je sprejel Rumunca Isopescula-Orecula. Povedal mu je baje važne posameznosti glede federalizacije države.
Stockholm, 16. oktobra. K separatističnemu stremljenju v Avstriji pripominja „Svenska Dag-bladet“, da so Poljaki doslej dokazovali, da nimajo sposobnosti državotvornega naroda. Male slovanske narodnosti pa jih imajo še manj nego Poljaki. V slučaju razpada podonavske monarhije grozi torej popoln kaos. Wilson pač menda ni nikoli mislil na to, da bi razkosal Avstrijo na nekoliko malih držav. (Nekaj nam je na jeziku^ Švedski prijatelj Velikega Berolina bi se pač iahko tudi poglobil v razne sposobnosti njemu bližnjih narodov. Op. uredn.)
Wekerle govori.
Ogrski ministrski predsednik ima zelo malo časa. Še vojnih poročil z balkanske fronte ne utegne pogledati. Zato je govoril sledeče:
Budimpešta, 16. oktobra. Ko je Wekerle začel govoriti, so se vzdignili pristaši Karo!y-jevi kot en mož in klicali: Živela samostojna, neodvisna Ogrska! Po tem incidentu je začel govoriti Wekerle. Povedal je, da je kabinet podal demisijo, katera pa ni bila sprejeta. Vlada da ima pripravljenih več „demokratičnih“ predlog, vendar jih ne predloži sedaj, ker se je politični položaj silno izpremenil. Omejiti se je treba samo na dve točki: na mir in na koncentracijo.
Kakor hitro bo prišel Wilsonov odgovor, bomo povedali svoje stališče (to je navadno povsod tako; op. ur.) O tej točki ne govorim dalje (ima prav, ker bi utegnil vse skaziti, op. ur.), pač pa se. moramo pečati z novimi razmerami v Avstriji. Kakor hitro bo Avstrija federativna država, moramo doseči personalno unijo. (Eljen-klici pri večini zbornice, pristaši Karoly-jevi so mirni). Spremeniti bo torej treba „artikel“ 12'os- s novnega zakona od 1. 1867. Naše uredbe moramo ohraniti in varovati državno 'integriteto za vsako ceno.
Ta integriteta nas pa ne bo ovirala, da stopimo z narodnostmi v dogovore (kakšna milost! op. ur.), da jih vprašamo, kaj žele, in da predložimo potem potrebne zakonske predloge.
Na čisto drugačni podlagi pa stoji naše razmerje do Hrvaške. Mi hočemo pospeševati samostojni razvoj Hrvatske! Toda prehod do samostojnosti ne sme biti prenagel. (Karoly: Takoj!)
Naravni razvoj zahteva, da se na podlagi personalne unije takoj lotimo dela in da ukrenemo vse potrebno v finančnem oziru, da se postavimo na realno podlago.
H koncu poziva Wekerle zbornico, naj z ozirom na bodočnost naroda zapostavijo strankarstvo in osebnosti, da bo zavarovana Ogrski samostojnost.
Ko je govoril o razmerju Ogrske napram Hrvatski — on hoče, da bi ostalo vse nekako pri starem — je nastala neznanska burja v zbornici. Posl. Lovassy je klical: Mi smo prijatelji antante in tega ne trpimo. (Sledi hrup in vpitje. Vsi člani zbornice se vsujejo proti Karolyijevcem in preti tepež. Žalitve in psovke vse križem. Najhujši so pristaši delovne stranke. Levay in Ka-rolyi obetata nasprotnikom zaušnice.) Lovassy zopet zatrjuje prijateljstvo do antante.
Zahteve grofa Karolyija.
Po hrupu je stavil Karolyi predlog dvanajsterih točk. On zahteva politično, vojaško in gospodarsko neodvisnost in samostojnost Ogrov pod žezlom Habsburžanov, demokratizacijo dežele, zastopstvo pri mirovnih pogajanjih, integriteto dežele, izboljšanje volilne pravice, omejitev cenzure, ureditev vprašanja narodnosti, amnestijo za politične obsojence, pravico zborovanja, prepoved izvoza živil v Avstrijo in poklicanje ogrskih vojakov iz inozemstva, ker grozi vpad Srbov.
Karolyi izvaja, da vsakdo ve, zakaj je personalna unija potrebna. Nasprotstva med Avstrijo in Ogrsko so velika. Treba dobili garancij, da ne bo zunanji minister prodajal Sedmograške za interese Avstrije, ah Pa da ne bo mogoče obdržati Češke v okvirju monarhije samo za ceno, ki se tiče integritete Ogrske. Sedaj vsakdo vidi, kako zelo je bila zavožena politika, ki je hotela razmerje z Nemčijo še poglobiti.
Posl. Fönyes je interpeliral radi živil. Hoče vedeti, če niso šla za armado namenjena živila pred civilno prebivalstvo na Avstrijskem. Pomisleke mu razganja honvedski minister.
Poskusen antentat na grofa Tiszo.
Budimpešta, 16. oktobra. Ko se je hote! danes po zaključku državnozborske seje grof Tisza odpeljati z avtomobilom, se je avtomobilu približal mlad dečko z revolverjem v roki. Šofer je fantu izbil revolver iz rok in ga udaril v obraz.
Budimpešta, 16. oktobra. Mož, ki je hotel izvršiti atentat na Tiszo se zove Janos Lekey-Leitner. On pravi, da je zasebni uradnik. Uverjen je, da Tisza še edini ovira mir in zato ga je hotel odstraniti. Nahujskal ga ni nikdo.
Dnevna politika.
Narodni Svet o naši severni meji. Narodni Svet (obmejni odbor) je dne 12. oktobra 1918 pri svojem posvetovanju o določitvi severne meje bodoče Jugoslavije storil sledeči sklep: „Zahtevamo kot sestavni del države SHS. vse ozemlje dosedanje kronovine štajerske, kjer je prebivalo skozi zadnja stoletja slovensko ljudstvo brez ozira na delno, vsled sistema umetno povzročeno ponemčenje navideznih jezikovnih otokov Maribora, Marnberga, Celja, Ptuja, Radgone in drugih, ki tvorijo vsled svojega značaja kot prometna središča svojega slovenskega kmečkega okoliša neločljiv del slovenske zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.“
Naše nujne zahteve. Poslanci dr. Korošec, Čingrija in tovariši so vložili interpelacijo na zunanjega in vojnega ministra v zadevi stališča Jugoslovanov k pogajanjem o premirju in miru s katero vprašujejo: 1. Ali je skupna vlada pripravljena že enkrat odpreti pot miru s tem, da pripusti zastopnikom narodov, ki se bodo konstituirali v narodnih vladah, vpliv in izvedbo pogajanj o premirju in miru? — 2. Ali je pripravljena vlada takoj odpustiti jugoslovanske polke v svojo domovino? — Poslanci Fon, dr. Korošec in tovariši pa so vložili interpelacijo zaradi nameravane preložitve jugozapadne fronte in vojnega ozemlja v slovanske dežele. Interpelacija izvaja na koncu: „Protestiramo proti temu, da bi se na jugoslovanskem ozemlju napravila nova fronta in etapa in bomo zahtevali premirje, ki varuje našo zemljo pred opustošenjem po nahujskanih nemških in madžarskih četah, in ki nam bo zasiguralo življenje, premoženje, hrano in neodvisno izražanje mnenja. Pridržujemo si nadaljnje korake glede premirja. Za danes vprašamo vojnega in zunanjega ministra, ali sta pripravljena v svrho olajšanja bodočega izpraznenja zasedenega ozemlja odrediti takojšen odpust vseh črnovojniških letnikov in ga izvesti z vso mogočo naglico ?“
Kronski svet proti federalizaciji. Dunaj,
15.	oktobra. Danes popoldne se je vršil kronski svet, ki je razpravljal ö načrtu federalizacije grofa Silve Tarouca. Kronski svet je federalizacijo odklonil, ker baje — glasom zanesljivih informacij — antanta ne zahteva tako dalekosežnega preustroja države in ker je baje iz taktičnih vzrokov boljše čakati. Te iz nemških virov prihajajoče vesti so najbrže preračunjene na mistifikacijo javnosti. Vsekakor pa vlada na slovanski strani popolnoma mirno razpoloženje in samozavestnost. Wilsonov odgovor Nemčiji pa kronskemu svetu, ko je zboroval, še ni bil znan. — Misija grofa Silva Tarouca velja danes že za ponesrečeno. Med kandidati za predsedništvo v novem kabinetu se od nekaterih strani zopet ponuja baron Beck. Na slovanski strani je proti njemu hud odpor.
Konsternacija na Dunaju. Vtisk novega odgovora Wilsona, je bil ogromen. Ekspoze grofa Buriana je vzbudil v primeri s tem odgovorom zelo malenkostno zanimanje. — Iz Wilsonovega odgovora se splošno sklepa, da namerava ameriški predsednik popolnoma streti nemški impe-rijalizem in njegove zastopnike. Računa se s tem, da že v najkrajšem času odstopi nemški cesar Viljem in sicer v sporazumu s cesarjevičem Viljemom v prilog princu Eitel Frideriku. Brez dvoma bodo pogoji izpraznitve zasedenega ozemlja, ki jih ima diktirati maršal Foch, zelo težki in se bo dovolil za izpraznitev le zelo kratek rok. Tudi v ustavitev podmorske vojne bo Nemčija morala privoliti brez ugovora.
Neodvisnost Ogrske. „Pester Napio“ javlja: Več budimpeštanskih komitatov je prejelo od njih vlade navodilo, da dajo obširna poročila o pričakovani izjavi neodvisnosti in demokratski preosnovi Ogrske. Vse vnanje vlade bodo povišale svoje budimpeštanske konzulate.
Napad na Enver pašo. Na Enver pašo je v nedeljo popoldne nekdo streljal iz revolverja. Enver pašo spremljajoči nemški častnik je bil težko ranjen, sam pa je ostal nepoškodovan.
Italijanski vojni stroški. „Giornale d’Italia“ ceni vojne stroške Italije do konca junija na 42 milijard lir,
Čehoslovaška republika. Curih, 16. oktobra. Švicarska telegr. zveza javlja, da bodo vsa diplomatska zastopstva čehoslovaške države v stolicah antantinih držav izpremenjena v legacije.
Finska In Skandinavija. Helsingfors,
16.	oktobra. „Aftonbladet“ pravi, da je vrnitev generala Mannerheima domov znak, da se Finska bliža skandinavskim deželam. Časopisje častita Finski, da se začenja na novo orijentirati.
Pilsudski na svobodi. Berolin, 16. okt. Knez Lubomirski izjavlja, da so Nemci izpustili Pilsudskega, ki dospe početkom prihodujega tedna v Varšavo.
Romunska in Dobrudža. Bukarest, 16. oktobra. Minister za zunanje zadeve Arion je izjavil, da dobro uspevajo pogajanja med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Romunijo glede prepustitve Dobrudže Romuniji. (?Tako je včasih antanta barantala f. medvedovo kožo. Op. ured.)
Francoska vlada in Finska.
Ženeva, 14. oktobra. „Agence Havas“ javlja, da je francoska vlada prekinila diplomatske od-nošaje s Finsko, ker so Finci izvolili za kralja princa Hessenskega, brata nemškega cesarja. V Helsingforsu ostane samo en zastopnik francoske vlade, da varuje interese tam bivajočih francoskih državljanov.
Turška kapitulacija.
London, 16. oktobra. „Evening News“ javljajo, da je bila turška mirovna nota po posredovanju amerikanske vlade predana britanski. Anglija je zahtevala brezpogojno kapitulacijo in vsi mislijo, da Turčija sprejme to zahtevo.
Ženeva, 16. oktobra. Glasom poročila iz Carigrada je Enver paša še vselej gospodar položaja. Enver paša in Talaat beg sta baje zbrala dvajset malih in večjih ladij za obrambo Carigrada.	__________ /
r
Avstrijsko volno poročilo.
Dunaj, 16. oktobra. (K. u.) Uradno: Italijansko bojišče.
Na Sässo Rosso so izjalovile naše varovalne čete italijanski sunek.
Balkansko bojišče.
V Srbiji in Albaniji se izvajajo naša premikanja in odredbe brez nasprotnikovega upliva.
Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo
smo morali radi nedostajanja prostora opustiti, ker je predolgo. Vsebina: umikanje.
Podvodna vojska.
Berolin, 15. oktobra. (K. u.) Uradno.
Na Atlantskem oceanu so potopili podmorski čolni 41.000 ton, med tem več tank-parnikov in z vojnim materijalom naložene parnike.
—-	Šef admiralnega štaba.
Menin padeL
London, 15. oktobra. (K. u.) Reuter. Angleži so zavzeli Menin.
Lilie pod ognjem.
Berolin, 16. oktobra. Predmestja Lille so Angleži dne 15. t. m. in deloma v noči na 16. t. m. obstreljevali s težkim kalibrom.
Za Narodno galerijo.
Slovenska beseda še ni blestela v knjigi, ko je že roka neznanega slovenskega umetnika v srednjem veku ustvarjala znamenite umetnine po cerkvah in dvorcih. Ob času renesanse je padel na slovensko zemljo odsvit nove lepote, porojene v Italiji, in slovenski talent je sodeloval pri zgradbi ponosne stavbe beneške umetnosti. Doba baroka nam je rodila slovite umetnike Misleja, Werganta, Šego, Cebeja, Mencingerja, poznejši čas Layerja in Langusa. Slovenski talenti Šubici, Ažbe in toliko drugih so delovali v tujini, so pustili v tujini svoje največje umotvore. Genijalni Wolf je umrl skoro pozabljen.
Slovenska umetnost je tlačanila po svetu, njeni spomeniki so raztreseni. Slovenski čopič in dleto sta upodabljala slovensko zemljo, vvekove-čila sta v svojih delih slovenski tip, a naš duh, ki živi v teh umotvorih, je pozabljen.
Dvesco let je minilo, kar je zatonila Acade-mija operosorum in z njo velika doba našega baroka; kmalu bo preteklo 100 let, kar je Žiga baron Zois ustanavljal „Ilirski muzej“ in ž njim „Galerijo slovenskih narodnih umetnosti“; petdeset let je prešlo, odkar so domoljubi poskušali v središču Slovenije ustvariti umetniško galerijo.
Letos slavimo petdesetletnico tistega znamenitega dne, ko je podpisal vladika Strossmayer darilno pismo, s katerim je utemeljil ponosno galerijo Jugoslovanske akademije v Zagrebu.
Šlovenska umetnost pa ni imela strehe in še danes nima svojega doma. Bila je tujka na lastnih tleh in med svetom.
„Narodna galerija“ hoče zgraditi akropolo slovenski umetnosti.
„Narodna galerija“ hoče zbrati dela slovenskega genija ter jih strniti v svetlo žarišče, iz katerega naj sije umetniška sila našega plamena.
„Narodna galerija“ hoče postati zakladnica lepote slovenskega naroda, njegov prosvetni zavod, ki naj odkrije lik lepote, kakor si ga je zasnoval slovenski upodabljajoči duh.
„Narodna galerija“ bodi ustanova, ki naj združi v sebi absolutne vrednote naše umetnosti in ki naj stopi kot sestra k podobnim ustanovam drugih narodov, enaka jim ne po obsegu in zunanji veličini, pač pa po notranji moči in pomenu.
„Narodna galerija“ bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote in naj v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših umetniških sil do viška popolnosti.
Mnogim narodom so ustanavljali take zavode vladarji in meceni iz preobilice svojih sredstev. Mi se obračamo na slovenski narod, da si ustvari tudi „Narodno galerijo“ sam, kakor je vse drugo dosegel iz lastnih moči.
Ljubljana, meseca oktobra i918.
„Odbor Narodne galerije“.
Po domovini.
„Novice“ Ttopet razprodane — v Ljubljani. Včerajšnja za Ljubljano namenjena in znatno pomnožena naklada „Novic“ je vkljub temu, da Sta „Slovenec“ in „Narod“ priredila dopoldan posebne izdaje, v tiskarni popolnoma pošla. In na deželi ? Zahtevajte „Novice“ povsod I
Za odhodnico. Sinočnji „Slovenec“ je ponatisnil notico „Jugoslavija in deželni odbor“ s sledečim dostavkom: Dr. Š- torej upa v svoji skromnosti, da se bo s svojim štabom in s pomočjo prehodne dobe preselil v nove, večje razmere. Tu se g. šef deželnega odbora zelo moti. Zaenkrat mu sicer ne nameravamo podreti vseh iluzij, ki si jih ustvarja, a toliko mu vendar smemo izdati, da je bolje, če se pripravi na odhod kot na prehod! Pravijo, da je ta dostavek uredništvo „Slov. Naroda“ spravijo za takrat, ko bodo jugoslovanski demokratje iz Narodnega Sveta odslovili člane S. L. S- Uredništvo „Narodovo“ bo pristavilo samo še: Okret na desno — marš! Tisti čas se bliža.
Mi, alpski Nemci. „Tagespošta“ je korajžna. Včeraj piše: „Mi, alpski Nemci, moramo konšti-tuirani kot avstrijska država obračati svoje poglede proti jugu, na pot do Adrije in na Adrijo samo, katero čuvamo za nemštvo že nad 500 let." Ja, alpski Nemci — mi smo mi! Pot do Adrije nam bo odmah prosta, kakor hitro mine transportna kriza.
Avstrijska hvaležnost. Pod tem zaglavjem stoka „Tagespošta“ o prikrajšanju papirja za
časnike in sklepa: „Dokler smo priobčevali različne naredbe in jih na dolgo in široko komentirali, smo bili dobri. Sedaj naj pa gremo! Tudi to spada v zgodovinsko poglavje avstrijske hvaležnosti“. Take stvari bi naj brali Seidlerji in Hussareki, da bi videli, kako je „nemško hrbtišče“ naše države trhlo in prhlo.
Španska hripa zahteva več ženskih nego moških žrtev. Kakor se poroča iz Budimpešte, je ugotovil budimpeštanski višji fizikat, da ima španska bolezen več žrtev med ženskami nego moškimi. Fizikat to razlaga tako, da so ženske manj previdne in se ne varujejo dovolj ter dostikrat še opravljajo gospodinjska dela, ko jih trese že mrzlica. Fizikat opozarja občinstvo, da se prepreči poslabšanje bolezni tako, da gremo takoj v posteljo, brž ko začutimo nekoliko mrzlice, ter ostanemo tudi še potem v postelji, ko je mrzlica že pojenjala.
Časopisje skrčijo. Trgovinsko ministrstvo je razglasilo, da bodo glavne izdaje dnevnikov smele izhajati v času od 18. do 31. oktobra po tri dni na teden največ na štirih straneh, ob ostalih delavnikih pa ne v večjem obsegu, kakor so izhajali iste dni od 23. do 28. septembra. Postranske izdaje morajo svojo vsebino omejiti na dve strani. Nedeljske izdaje morajo omejiti svojo vsebino na 25 odstotkov nedeljske izdaje s 25. septembra. Samostojni ponedeijski časopisi smejo izhajati v obsegu največ šestih strani, drugi tedniki v obsegu osmih strani. Povišanje naklade ali povečanje formata ni dovoljeno.
Denarne prispevke za Narodno galerijo (članarino, ustanovnino itd.) je naloviti na Kreditno banko v Ljubljani v roke gosp. ravnatelja H. Krofte, dopise pa naravnost na društvo v Ljubljani.
Kanalska pristojbina v Ljubljani. Najvišje potrjenje je dobil sklep deželnega odbora, s katerim se mestni občini ljubljanski dovoljuje pobirati kanalske pristojbine do 31. decembra 1919.
Potovanje v balkanske dežele je civilnim osebam prepovedano. Le Belgrad in Romunija sta izvzeta.
Poročil se je c. kr. nadporočnik Karel Scholle iz Prage z gdč. Milo Zupančevo z Ortneka. — V Celovcu sta bila poročena dr. Karel baron I Bom, c. kr. ritmojster, deželni poslanec in graščak pri Sv. Katarini pri Tržiču z Marijo Renato, gro fico Lodron-Laterano, hčerko deželnega predsednika na Koroškem.
Reorganiziranje superarbitracijskih komisij. V zadnji seji poslanske zbornice je bil stavljen predlog, naj se reorganizirajo superarbi-tracijske komisije tako, da bi obstojale iz zdrav-nikov-strokovnjakov. posebno iz zdravnikov delavskih zavarovalnic. Kajti le zdravniki morejo najbolje presoditi stopnjo delanezmožnosti invalidov. Predlcg zahteva, da se ustanovijo prizivne instance, do kojih bi se mogli obrniti invalidi, če bi se čutili prikrajšane vsled izida, ki ga konsta-tin prva instanca.
Izvrsten risar in slikar je brez dvoma g. Ivan Podrekar. V „Kurentu“ št. 5. je poskusil že tretjič narisati deželni odbor, pa ga še vedno ni zadel!
Nesreča na kolodvoru. Pri premikanju vlakov se je ponesrečil 19ietni premikač Anton Ograjenšek. Zmečkalo mu je desno roko.
Nepreviden kadilec. Delavec v tobačni tovarni Anton Tavčar je vrgel v vojaški baraki svoj „čik“ na tla. Na tleh je bilo nekaj stresenega smodnika, ki je eksplodiral. Plamen ga je ožgal po obrazu. Prihodnjič bode že pogledal kam bo „čik“ vrgel.
Oddaja plemenske živine. Na deželni pristavi v Medvodah se bo tekom meseca oktobra oddalo 20 telic, in sicer 13 montafonske pasme in 7 sinodolske pasme, ter 7 montafonskih bikov. Živina tehta približno 200 do 300 kg in je stara od 1 do 1 in pol leta.
nameravana zaplemba vina. V posvetu za prehrano na Dunaju je bil v zadnjem zasedanju stavljen predlog, da se tudi vino pritegne v državno gospodarstvo. Dr. Lampe je pobijal ta predlog- Slednjič je večina sprejela brezpomembno resolucijo, da naj vlada premišljuje, kako bi prišla v okom izgredom pri vinski kupčiji.
Hotelirju g. Friedlu je umrl včeraj zvečer edini sin.
Smrt. Umrla je pri Devici Mariji v Polju učiteljica gdč. Pavla Mohar. Pogreb bo v petek ob 3. uri popoldne. Pri Devici Mariji v Polju španska bolezen hudo razsaja. Danes imajo ondi šest mrličev. — Pri Mali Nedelji na Štajerskem je umrl kaplan Alojzij Šlik. — Na Grosupljem je umrl stud. iur. Ante Košak. — V Ljubljani so umrli: mestni učitelj Matija Janežič, vzor učitelja trpina; soproga pleskarskega mojstra gospa Amalija Jančar roj. Sattler; Bojan Tepina, učenec III. razreda Marijanišča, sin živinozdravnika na podkovski šoli. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla gdč. Helenica Poličarjeva, stara 20 let.
Premeten slepar. Večkrat predkaznovani klativitez Aleksander Šuškovič je bil mobiliziran in je ponovno dezertiral, na kar je dobil poldrugo leto zapora. Marca 1917 pa je bil odpuščen od vojakov radi popolne nesposobnosti. Potem je bil nekaj časa bolniški strežaj v Gradcu, pa se mu je zopet zahotelo po vojaški suknji. Oskrbel si je poceni vojaško uniformo, ponaredil več dokumentov in na čuden način se mu je posrečilo prislepariti si potno listino od vojaškega stacij-skega poveljstva v Radgoni. 10. oktobra je prišel slepar na kolodvorsko poveljstvo v Mariboru in prosil za menažo, ki bi jo tudi dobil, ako ga ne bi slučajno spoznal neki narednik,^ kateremu je še v bolnici ukradel sabljo in zbežal ž njo. Pri sleparju so našli pet ključev, ki mu bodo odprli še marsikatero neljubo stvar.
Goljufija s sladkorjem. Dne 16. junija 1.1. je prejel trgovec z vinom L. Runco v Pazinu, dva vagona — 19831 kg — sladkorja; 20. julija pa je došel en vagon njegovemu zetu H. Milo-tichu. Vse tb je bilo poslano od „Adriatice“ v Trstu na ime c. kr. okrajnega glavarstva. Zakaj na ta naslov ? Dve trgovski tvrdki sta torej že prejeli toliko sladkorja, kolikor je šele — obljubljeno vsem istrskim vinogradnikom za izdelovanje pe-tijota: Ali ni to vnebovpijoča krivica?
Za 85.000 blaga ukradenega. V skladišču tvrdke Beltrame v Trstu so ponoči vdrli tatovi. Tatovi so splezali na balkon hiše in od tam potem dospeli v skladišče in tudi v prodajalnico v pritličju. Blago so pometali z balkona na ulico in je potem nemoteno odnesli. Ukradeno blago je bilo 80 do 85.000 kron vredno.
Mlad podjetnik. Varnostna straža v Ptuju je prijela I2!etnega dečka, pri katerem je našla 2000 K, ki jih je bil ukradel s svojim lOletnim bratcem nekemu kmetu v Veliki Nedelji. Mladi tat, ki je že nekaj kronic izdal za harmoniko, je bil izročen okrožnemu sodišču.
„Nemški cesar je odložil krono!“ Tako so govorili včeraj po Ljubljani. „Ja, zvečer, ko je šel spat“ — se je -odrezal hudomušnež.
Narodno gospodarstvo.
Rekvizicija vina za armado. Posl. Schiirffu so glede rekvizicije vina v vojaške namene v ministrstvu za ljudsko prehrano in v poljedelskem ministrstvu izjavili, da nameravajo izvesti rekvizicijo vina za armado po celi monarhiji, rekvirirali bodo 2—3 odstotke vsega pridelka.
Centralna banka za obnovitev Primorske je ustanovljena kot družba z omejeno zavezo v Ljubljani. Zavodu, ki ima nalogo v vsakem ozirii pomagati po vojni prizadetim krajem, so pristopili kot ustanovniki: Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju, Jadranska banka v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka, Goriška zadružna zveza, I. Hrvatska štediona v Zagrebu, Kmetska posojilnica v Ljubljani in Pozemkova banka v Ljubljani. Ustanovna glavnica znaša 4,000 000 kron.
Novi denar v Ukrajini. Iz Kijeva poročajo da pride tam v najkrajšem času nov ukrajinski denar za 2, 10, 100, 500 in 1000 grivenj v promet. Grivenj stape 50 kopejk. Novi denar izdelujejo v Nemčiji.
Amerika in naši aprovizacijski viri. „N.
W. Tgblt.“ piše z ozirom na položaj po odgovoru Amerike. Na eno okoliščino moramo z naše strani prav posebno pokazati. Ozemlja, ki jih imamo zasedena, srbsko, rumunsko in ukrajinsko ozemlje, so za nas ta čas naravnost nenadomestljiva za našo prehrano. Potrebujemo tedaj, ako jih izpraznimo, obvezne izjave za to, da nam zagotovi Amerika nadomestila za odpadle pomožne vire. Vse te okoliščine zahtevajo podrobnega raz-motrivanja preden se more nadalje razpravljati o vprašanju orožnega miru.
Maksimalne cene za malinovec. Glasom odredbe urada za ljudsko prehrano so radi po-draženja sladkorja zvišali cene malinovca iz starega pridelka pri prodaji pri izdelovalcu, veletrgovcu in malem trgovcu za 50 K pri 100 kg. Potakem bo cena mafinovca v prometu na drobno 6’70 K za kg.
Izvozna prepoved prešičev s Hrvatskega Hrvatska deželna vlada je prepovedala izvoz živih prešičev, masti, slanine in prekajenega mesa, kakor tudi klati nerejene prešiče. V bližnjem času bodo tudi določene najvišje cene za mast.
lirom svota.
Španska bolezen se je na Dunaju tako razpasla, da za drag denar ni dobiti v bolnišnici ali kakem zdravilišču postelje.
Elementarne nezgode in epidemije še vedno vznemirjajo prebivalstvo v Italiji. Radi deževnega vremena nastajajo povodnji in plazovi se udirajo. Vrhu tega pa divjajo epidemične bolezni.
Skrivna tiskarna bankovcev. V Lublinu so prišli na sled skrivni tiskarni, kjer so tiskali petdesetake in stotake. Blizu 60 kg ponarejenih bankovcev je bilo že gotovih. Ponarejevalce so zaprli.
Dvorni svetnik Karabaček umrl. Z Dunaja poročajo, da je umrl dvorni svetnik Josip vitez Karabaček, znani poznavalec orijentalskih jezikov.
Analfabeti v Zagrebu. V Zagrebu samem je toliko analfabetov, kakor na vsem Češkem skup. Tako pravi „Agramer Tagblatt“: Analfabet-stvo smo občutili tako, da so se končno zganili činitelji, ki imajo skrbeti za ljudsko izobrazbo in ustanovili -analfabetske tečaje. Najprvo so jih napravili samo za ženske, potem pa^ na vseh delih mesta za ženske in moške. Oglašajo se analfabeti sami-, pošiljajo pa jih v tečaje tudi njihovi gospodarji. Za pouk v tečajih se je oglasila cela vrsta gospodičen.
Plače socijallstov v nemški vladi. V državni proračun so prišle zdaj dodatno tudi postavke o plačah socijalno demokratskih resortov. Državna tajnika imata po 30.000 mark letne plače in po 14000 mark prejmeta za reprezenta-cijske stroške ter imata pravico do prostega stanovanja. Novo menovani državni tajniki brez resortov bodo prejeli poleg tega še odškodnino, ker nimajo na razpolago službenih stanovanj, vsak do 20.000 mark.
Več vozov brzovlaka padlo v reko. V petek ponoči je skočil s tira bukareški brzovlak blizu postaje Piatra Olt. Več vagonov se je prevrnilo v reko. Mrtvih je nad 100 potnikov in 200 je težko poškodovanih.
Dvojen umor in samomor. V Hanovru je oskrbnik Naumann obesil svojo vnukinjo in neko drugo dekletce, ki se je z vnukinjo igralo. Nato se je obesil Naumann sam. Nauman je bil že dalje časa otožen.
Velika nesreča vled lahkomišljenega stre-ijatija. V občini Kranabitten pri Briksenu se je zgodila velika nesreča. Dvanajstletni Martin Gab-loner, ki je baje stražil na polju, je obstrelil na polju dva sinova sodnega oficijala Mittermajerja. Šestnajstletni Mittermaier je dobil strel v glavo in je bil takoj mrtev, njegov dvanajstletni bratec pa teško ranjen. Ni še dognano, ali se je nesreča zgodila iz šale ali vsled neprevidnega ravnanja s puško.
Razširjajte „Noice“.