4300 iztislcov.
Št’ 18.	V Gradcu, 16. septembra 1911.	60. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in n m no kmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
I/iwt relja na leto 4 krone.	Udje dražbe prisperajo na leto 8 krone.	Udje dobd list zastonj.
Vsebin«.: Živinorejske opazke. — Napake dosedanjega poslovanja naših podružnic in kako doseči enotno poslovanje in uspešno delovanje. — O vrednosti koreninskih ostankov raznih kulturnih rastlin za zbiranje dušika in zeleni gnoj. — O goveji in svinjski krmi. — Pripravljanje razne krme. — Obiranje in spravljanje sadja. — Udeležba kmetov pri vojaških dobavah v letu 1910. — Gospodarske drobtine. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Uradno. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Akademija za mlinarsko obrt, zgradbe ob vodah i. t. d. — Poročilo o stanju hmelja. — Opozarjanje. — Prevozne cene na državnih železnicah. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloge: Prospekt društva Thomasphosphatfabriken v Berlinu o Tomaževi žliudri in dopisnica tvrdke A. Tomec, Humpolec.
Živinorejske opazke.
Napisal glavni tajnik Juvan.
Neprestane tožbe političnega časopisja o vedno večjem pomanjkanju mesa dajejo vsakemu resnemu kmetovavcu povod za razmišljanje, ali je živinoreja, kakor je v zadnjih tridesetih, štiridesetih letih običajna, primerna našemu modernemu narodnemu gospodarstvu. V naslednjih vrsticah bomo skušali preiskovati, na kak način jamčijo temelji, na katere je živinoreja danes v velikem delu Evrope postavljena, trajno uspe-vanje in primeren razvoj kmetijske živinoreje in ali izpolnjujejo zahteve, ki jih vanje stavimo, ali ne.
Naše opazovanje nam bo precej olajšano, če obrnemo naš pogled od ozkih mej naše domovine v one kraje Evrope, ki imajo že stoletja cvetočo živinorejo, ki je v onih krajih prvi in najizdat-nejši vir splošnega blagostanja in kjer se živinoreja vkljub današnjemu intenzivnemu industrijal-nemu razvoju še plača v kmetijstvu. Za tamošnjo živinorejo sta najbolj značilni paša in vzreja. Če gremo v Severno Nemčijo, Švedsko, Norveško, Dansko, Šlezviško-Holštajnsko, Oldenhurško, Holandsko, Frizijsko, najdemo vsepovsodi tri jasne znake, po katerih se tamošnja živinoreja razlikuje od naše in ki so zanjo značilni, namreč: mešana živinoreja, dolga paša v različnih oblikah in vzreja živine. Poleg glavne vrste živine, goveda, se najde v vsakem gospodarstvu še svinja in ovca, v velikih obratih tudi konji. Na ta način je mogoče vse domače pridelke kolikor mogoče umno izrabiti, in s tem rento posestva zelo zvišati. Prebivavci teh krajev so že stoletja vajeni ne le na goveje, ampak tudi na svinjsko in ovčje meso. Zato se tržne potrebe tudi laže pokrijejo. Ker se vsa najrazličnejša krma, kar je posestvo pridela, kolikor mogoče izrabi, se število živine in s tem množina mesa poveča in pomanjkanje mesa se pokaže kvečjemu po dolgi suši, ko je treba prodati veliko število živine, kar se potem še leta pozna.
Drugi značilni znak živinoreje po teli krajih je ta, da se živina v poletju kolikor mogoče dolgo pase. Navadno so urejene trajne paše, ali pa se narede vsako leto umetne paše, ki se eventuelno narede kot dopolnek trajnim. Glavno stremljenje pa gre za tem, da ostane živina od pozne spomladi do pozne jeseni na paši in da se na ta način prihranijo stroški za obratovanje. Izjema velja samo pri svinjah, za katere imajo majhna gospodarstva okole, a tudi ti so spojeni s pašo. Paša se podaljša s pridelovanjem zimskih mešanic (rž z grašico in grahom, mešanica detelje in trave) in poznih jesenskih mešanic. Umno se paša, posebno pri malih posestnikih izrabi z menjavanjem ali preseljevanjem, ki se vrši na ta način, da kak kos najprej popasejo konji in goveda, nato pa ovce, ki spasejo tudi ono pašo, kar so je goveda in konji pustili. Na ta način se paša po možnosti izrabi. Živina se pripne, tako da dobi vsakokrat le toliko prostora, da ga popase, ne da bi ga pohodila in tako pašo uničila. Prepen-java pa lahko živino samo en človek, ki ima poleg tega še ta posel, da raztrese trdne živinske odpadke za gnoj. Na ta način se zemlji odvzame mnogo manj redilnih snovi. Ker je živina
zelo dolgo na prostem, ostane zdrava in odporna, mleko je čisto in snažno, brez nesnage in slabega okusa, hlevi se lahko vsak čas prezračijo in temeljito osnažijo, tako da najde živina tudi v hlevu snago in dober zrak. Koliko dela se s tem prihrani v primeri s krmljenjem živine v hlevu, kako zelo prijetno je to za živino, ki se vsled tega dobro počuti in ohrani zdrava.
Tretji znak živinoreje po teh krajih je domača vzreja, to je, mlajina se vzredi doma in ne kupuje po sejmih in od prekupcev. Glavno pravilo pri tem je, da se nobeno tele, ki količkaj obeta, ure proda. Zato se po teh krajih ljudje ne prepirajo zaradi pasme. Nobenemu kmetovavcu ne pade v glavo, da hi kupoval živino iz tujih dežel; glavno pravilo zanj je, da treba domače pasme z vzrejo in umnim gojenjem zboljšati. Tako se je v teh krajih posrečilo domačo ,&yino tako zboljšati • in sicer nele govedo, ampak 'tudi konje in ovce. Po teh krajih so kmetje res živinorejci v pravem pomenu besede; od tod izhaja veliko število živine po teh krajih in možnost, oskrbovati nele domačo deželo z mesom, mlekom in mlekarskimi izdelki, ampak tudi mnogo izvažati. O kmetih po teh krajih se lahko reče, da izpolnjujejo svojo dolžnost, ker skušajo na enakem kosu posestva imeti vedno več živine. Bolezni, ki se drže hleva in manjšajo število živine, so zelo redke.
Popolnoma drugačna pa je slika, ki nam jo kaže živinoreja po velikem delu Srednje Evrope in za katero je pred vsem značilna hlevska ali rab n a reja. Razen planinskih krajev naše domovine, kjer je planšarstvo že stoletja običajno, najdemo hlevsko in rabno rejo po dolinah in gričkih Alp, na Ogrskem, v Sudetih in Karpatih, v velikem delu južne Nemčije in po vsi srednji Nemčiji. Glavni znak te reje je, da se živina izvečine v hlevu krmi in da se velik del živine ne vzredi doma, ampak kupi od živinotržca ali na sejmu. Po teh krajih se teleta zelo prodajajo. Zato ni potrebnega podmladka in zato vedno primanjkujejo molzne krave. Krmljenje v hlevu je tudi mnogo dražje ko prej opisani način. Ker nima živina prilike, da bi se dovolj gibala in ker pride premalo na zrak in solnce, je dostopna za razne živinske bolezni. Ker se vzredi malo podmladka iu se teleta iz večine prodajo, se kaže pomanjkanje živine, ki je tem bolj občutno, če pride k njemu še suša in pomanjkanje krme.
Drugi znak tega načina živinoreje je omejitev na samo eno vrsto živine, ker se navadno redi samo govedo in poleg tega še toliko svinj, da se dobi dovolj vojenine za družino in družinčad. Ta način živinoreje pa nikakor ne izvršuje nalog, ki se danes od kmetijstva po pravici zahtevajo, namreč, da hi se moči, ki so v zemlji na razpolago, kolikor mogoče dobro izrabile. Kmet po teh krajih ni producent, ampak v veliki meri k o n z u m e n t, ker veliki del živine, ki jo potrebuje, kupi od drugih, namesto da hi jo doma pridelal. Naravno je, da se mora vsled tega število živine s časom zmanjšati, neglede nato, da taka v hlevu vzrejena živina počasi degenerira, da se ne more normalno razvijati in da izgubi marsikaj na zunanjosti in kakovosti, pred vsem pa, da njeno meso
ni tako okusno in tečno, kakor bi moralo biti. Če bi se kmetovavec po teh krajih (razen v neposredni bližini mest in velikih industrijskih centrov) res pečal z vzrejo živine, bi se število živine zelo pomnožilo in za rabno živino bi bilo vedno dovolj podmladka. Poleg tega pa je glavna škoda še v tem, da vsled tega izgine vsaka pasma in da se uvaža vedno več tuje živine, kar je za umno živinorejo naravnost pogubno. Ta prikazen pa je seveda, dasi žalostna, vendar zelo naravna. Ker kmet ni živinorejec in producent, ampak, kakor smo zgoraj pokazali, konzument, mora živino kupovati in če je ne dobi v bližini, gre ponjo v tujino, pri tem pa ne gleda na pasmo. Tako se zabriše vsaka enotnost pasme, kar je za živino zelo pogubno, 'kar jemlje kmetovavcu veselje do živinoreje in stori, da pozabi vse, kar se je za živinorejo naučil od svojih prednikov. Samo poglejmo si živino po takih krajih in prepričali se bomo o tem.
Če se naj torej razmere zboljšajo, se morajo po teh krajih popolnoma spremeniti temelji, na katere je postavljena živinoreja. Kmet mora postati živinorejec, mora krmljenje živine v hlevu kolikor mogoče omejiti, zato pa razširiti in podaljšati pašo in dati samo ona teleta mesarju, o katerih lahko zanesljivo sklepa, da so za vzrejo nesposobna. Da se bodo po možnosti izrabila krmila, ki so na razpolago, treba poleg samega goveda rediti še druge vrste živine, namreč tudi konje, svinje in ovce. Kako se naj to omogoči, o tem tukaj ne moremo izčrpno in obširno govoriti; omeniti hočemo samo par glavnih točk in navodil in prepustiti podrobnosti drugim peresom in obravnavam po raznih poučnih predavanjih.
Pred vsem ho po kmetijskih obratih treba povečati in zboljšati trajne paše in uvesti pridelovanje spomladne, poletne in zimske mešanice, trave in detelje in koruze. S pašo in menjavanjem se prihranijo tudi delavske moči. Prodajo se naj samo ona teleta, ki so za vzrejo nesposobna in odmolža se naj uredi na ta način, da pridejo suhe krave k biku in da jih potem dobi živinorejec. — To posredovanje bi lahko oskrbovale posredovalnice in vnovčevalnice; mesta in industrijska torišča pa bi s teleti naj zalagala le ekstenzivna gospodarstva, kakoršna nahajamo po Ogrskem, Hrvatskem, Slavoniji in v Bosni. Preureditev vzrejevalnih načel in povratek k naravni vzgoji živine pa bi naj pospeševale državne akcije (podjetja) za pomnožitev živine, ravno tako kakor je potrebno, da primejo stvar v roko deželni strokovnjaki, ki naj delajo na to, da se iz-spopolni živinorejski obrat ter da se vzgaja mlada (govedo) in mala živina (ovce, svinje i. t. d.); vsako leto bi naj se po okrajih prirejevala razstava ter določila in razdelila primerna nagrada za pridobljene uspehe. Pri vsem tem bi pa se naj vršila še vseeno vsako tretje leto običajna živinska ogledovanja in premiranja. Na tak način bi dobil vsak vnet živinorejec priliko pokazati vsako leto svoje uspehe pri živinoreji, ter vtakniti zasluženo nagrado v žep.
Nepregledne važnosti so nadalje z grade vzrejališč za mlado živino, kakor jih na-
hajamo po Gorrgem Štajerskem pri različnih živinorejskih zadrugah in v najnovejšem času tudi v Hartbergu na Srednjem Štajerskem; občine, okrajni zastopi in podružnice bi si naj kaj takega ustvarile v ta namen, da si tam vzgoje sposoben in krepek naraščaj pri plemenski živini, predvsem seveda samce; pri tem pa je treba gledati v prvi vrsti na to, da vzrejališče odgovarja kljub vsej svoji enostavnosti in cenosti določenemu namenu; ta vzrejališča morajo biti pod deželnim nadzorstvom in vodstvom merodajnih strokovnjakov; nakup živine za ta podjetja se ima vršiti po oficijelnih strokovnjakih, da se cilj doseže brez ozira na interese, ki so izven pota do glavnega smotra (ciljal.
Nadalje bo treba tudi pri postavodajnih krogih delati na to, da se posestva nekdanjih kmetij, ki so se preustrojila v lovišča, s časom spet pridobe za živinorejo in za obdelovanje, da prinesejo celokupnosti več haska, kakor sedaj.
Ta izvajanja, ki se kot taka nikakor ne morejo ponašati s popolnostjo, pa bi bila brezdvomno pomanjkljiva, če bi ne omenili faktorja (činitelja), ki vpliva blagodejno na vsak napredek in vsak zdrav in temeljit preustroj vgospodar-stvu; to je strokovna izomika.
Pač vsak strokovno naobražen gospodar mi mora priznati, da so strokovna učilišča še le v zadnjem času začela naglašati način živinoreje, ki stremi nazaj k starim vzgojevalnim načelom, ko se je živina še redila in vzgajala popolnoma naravno. Desetletja sem se že poučuje živinoreja, tako, kakor da bi se morala rediti živina zgolj v hlevih, ne oziraje se na to, da je ravno to vzrok naglemu nazadovanju živinoreje; s tem se živinoreja uničuje, uničuje se narodovo premoženje, ker se glavni pogoj za uspešno živinorejo — paša — zlasti pa pri mladi živini pušča preveč v nemar. Nepretrgane in vztrajne biologične študije so omajale tudi to napačno naziranje ter razsvetile pot, ki pelje najsigurnije naravnost do zaželjenih uspehov. Strokovne šole naj imajo vedno pred očmi, da živinoreja samo v hlevu ugonablja kmeta, bogati morebiti samo živinskega trgovca in pospešuje mešovitost, da ne pridemo nikdar do čistega plemena. Povsod, kjer se goji živinoreja še nadalje samo v hlevu, je škoda vsakega vinarja, ki bi se dal iz javnih sredstev za podporo pri živinoreji, kajti to bi le še pomagalo nadalje ugonabljati živino. Tam pa, kjer so se kmetje začeli z vnemo in razumom obračati k pomno-žitvi in zboljšanju svoje živine, tam se naj ne štedi z javnim denarjem. Primerov je dovolj, ki jasno potrjujejo ta izvajanja; naj vendar spametujejo še druge.	Juvan.
Napake dosedanjega poslovanja naših podružnic in kako doseči enotno poslovanje in uspešno delovanja.*
Prvi pogoj uspešnega delovanja kmetijske družbe je neomajana in brezdvomna istina, da čim večja je enota, tem več zaleže v javnosti. Prepričani morajo biti vsi člani o tem, da je dobrobit vsake združitve odvisna od vsakega posameznika; le tam, kjer so v delu vsi edini, je uspeh dela zagotovljen in je njih zastopniku (osrednjemu odboru), sklicujočemu se na voljo toliko in toliko za njim stoječih, lahko doseči uresničenje njih želj, zlasti če vsi do zadnjega pravočasno store svojo dolžnost, katero jim nalaga razmerje napram celokupnosti, v tem slučaju na-pram osrednjemu odboru, oziroma podružničinemu vodstvu. Pri osrednjem odboru pa ne pride v poštev število vseh članov; samo glede prispevkov, katere je dolžen prinesti po pravilih vsak posameznik, računa družba z vsakim posameznikom ; zato pa dobi od osrednjega odbora tudi vsak posameznik zahtevano glasilo in se mora v slučaju, da se mu redno ne dostavlja, zglasiti zanj vsak sam zase, bodisi neposredno pri centrali potom navadne dopisnice ali še ceneje s poštnine prostim reklamacijskim listom; kako se taka poštnine prosta reklamacija napravi, to dajte svojim sočlanom pokazati; to je najsigurnejše in vpliva tudi najhitreje; le izjemoma, recimo, da si res ne zna pomagati sam, naj si da storiti ta posel od podružničinega vodstva ali od koga dru-
*) Keferat, katerega je čital tajnik Holz pri zborovanju v Poljčanah dne 27. julija 1911.
gega. Napačno in celokupnosti škodljivo pa je, če se kdo molče jezi in na vse zadnje dela tež-koče z letnim prispevkom.
Ker se že radi sestave poročila za občni zbor (navadno v mesecu marcu) mora dognati število članov, se smatra za člana za cel ostali del leta vsak, ki do 15. februarja ni prijavil svojega izstopa in je tudi po pravilih primoran plačati določeno udnino 3 kron. Kdor tega ne stori, dela velike težkoče podružnici in centrali, ki mora večkrat za neplodne terjatve žrtvovati nebroj znamk in veliko časa na stroške plo-dovitejšega dela.
Kdor misli pristopiti v krog svoje stanovske organizacije, naj stori to pri svoji pristojni podružnici vsaj do tistega časa, katerega mu določi podružničino vodstvo, da more storiti i ono svojo dolžnost napram centrali. Da pa podružničino vodstvo ne pride radi posameznikov na vse zadnje v zadrego pri izpolnjevanju svojih obveznosti, je zelo priporočljivo nabirati članarino za prihodnje leto že v tekočem, kakor to tudi delajo nekatere podružnice. Tako ravnanje je zelo priporočljivo radi tega, ker vodstvo lahko izrabi priliko, ko ima član ravno tiste tri kronice na razpolago, oziroma, če je treba lahko tudi v obrokih sprejema letni prispevek. Vsak podruž-ničin blagajnik pa bi si moral šteti v ponos, da je nabral toliko in toliko članov za stanovsko organizacijo, recimo vsaj do zadnjega decembra že za prihodnje leto; kajti s tem je storila že podružnica svojo glavno dolžnost in stoji pred celo družbo čista.
Priglaševanje novih udov se naj, če le mogoče, ne vrši za vsak posamezni slučaj med letom, ker družba na vse zadnje že ne more dati vsakemu zapoznelo priglašenemu celega letnika zahtevanega glasila na razpolago, do kojega ima vsak član pravico; zopetno tiskanje pa bi bilo v zvezi z neprimernimi stroški. Zato je najprimernejše, da se seznamek članov (udov kmetijske družbe) vpošlje s članarino vred najpozneje do druge polovice decembra t. 1. od vseh podružnic, da se ve takoj za prvo številko prihodnjega leta, v kolikih iztisih bo izšla in da je to prašanje rešeno kar naenkrat za celo leto. Če po tem ni več tozadevnih skrbi niti pri centrali niti pri podružnici, preostaja veliko več časa za pozitivno delo, ki se izvršuje pri vsej obilici z veseljem in ki vzbuja vsestransko zadovoljnost. K temu je pa treba vneme in trdne, resne volje za stvar; če se to prašanje, ta prvi in glavni pogoj vsake prostovoljne družbe sčisti, ni sitnob niti pri centrali, niti pri podružnici, niti pri posamezniku — ampak delo postane pri vseh činiteljih veselje, navdušenje raste, pa tudi vidni uspehi ne izostanejo.
Če drugega uspeha današnje zborovanje nebi imelo nego samo tega, da letos v drugi polovici decembra store vse podružnice svojo dolžnost napram centrali, bomo stali v drugi luči; reklo se bo, glejte, ti pa so se postavili, zedinili so se, kažejo voljo, s katero se mora računati. Ljudje bodo uvideli, da mislimo resno in ne bo se jim zljubilo šaliti se z nami; češ, če so edini v izpolnjevanju svojih dolžnosti, bodo še tem bolj v zahtevanju svojih pravic in ne bo šlo za to, koliko dobimo podpore, ki nam gre razmeroma, ampak kako jo razdeliti najprimernejše med seboj.
Zahteve se morajo staviti v mejah postave in odlokov merodajnih činiteljev. Prošnje posameznikov in občin, ki prihajajo samo iz slovenskega dela Štajerske k ministrstvu, k namestniji, k deželnemu odboru in po tem na vse zadnje zvečinoma k osrednjemu odboru, nimajo drugega uspeha, nego da množijo prazno delo; kajti vsaka taka prošnja zahteva rešitev in sicer, ker ne odgovarja s predpogoji intencijam postave in odlokov, nepovoljno rešitev.
Prošnje, ki prihajajo kar trumoma k ministrstvu, radi svoje pomanjkljivosti zvečinoma stavijo odpošiljateljem samo prazne nade ter po pisarnah jasno kažejo, da nismo organizirani, da vsak vleče obupno le na svojo stran, ter gleda, da „reši, kar se rešiti da“. Tako početje nas stavi v jako slabo luč. V zadnjem času so začeli take prošnje posameznikov pri ministrstvu celo kaznovati z dvojno kolkovo pristojbino in zraven tega se utegne prošnja, ki je pre-romala dvakrat vse instance, rešiti nepovoljno, ker, kakor že omenjeno, ne odgovarja predpogojem, ki imajo prednost po postavi.
Zakaj se pa Gornje- in Srednje-Štajercein ne godi tako? Ti so uvideli mnogo prej, kako začeti nego mi, ki se večkrat trkamo po prsih, češ mi smo mi, kaj oni!? Ti „oni" so se zedinili v zadrugah po pravilih, ki so se izdalala v sporazumljenju s tistim de-. želnim zborom in odborom, ki te zadruge v prvi vrsti tudi podpira za to, ker delujejo v prid celokupnosti; oni so se sprijaznili s sistemom, ki je izšel iz oficijelnih in merodajnih štajerskih krogov, slojev, ki so na nalašč za to določenem mestu. Vse to kaže, da Gornje- in Srednještajerci razumejo disciplino bolj, nego mi. Kaj čuda, če nas po vrsti odbijajo, ako se ne držimo ali niti ne poznamo oficijelnih odredb.
Svoja pravila si staviti, ima le takrat pomen, če smo tudi gmotno samostojni — neodvisni od podpor; če pa računamo s podporami od „ zgoraj “, moramo imeti tudi primerna pravila, da se osredotoči kolikor mogoče vse delovanje, bodisi pri tej ali drugi štajerski centrali. Gornji del Štajerske nam v tem oziru prednjači že dolgo radi tega, ker so se našli rodoljubi, ki so stvar v bistvu pojmili, ter narod napeljali v okvirju deželnih naredb v tisti tir, po katerem so že prišli do današnjih uspehov. Nikdar ne prosijo podpor posamezniki sami — zase, ampak vedno le njih organizacija, v kateri so združeni posamezniki; na tak način moramo torej tudi mi osredotočiti svoje delovanje.
Na tem mestu naj se mi dovoli cenjene zbo-rovavce seznaniti z določbami konference, ki se je vršila dne 25. februarja 1911 pri deželnem odboru radi razdelitve izvenredne podpore po postavi z dne 30. decembra 1909, drž. zak. št. 222, ob navzočnosti zastopnikov ministrstva za poljedelstvo, namestnije, deželnega odbora, c. k. kmetijske družbe, Zveze kmetijskih zadrug in deželnih strokovnjakov; slovenski del Štajerske sta zastopala deželni odbornik Robič in živinorejski nadzornik Jelovšek. Znesek odpadajoč na Štajersko (# 377.893 05), se je razdelil na tem merodajnem mestu približno na sledeči način:
100.000	# se je določilo za zboljševanje planinskih in dolinskih pašnikov, ter se določilo, da se ta znesek izroči deželni komisiji za agrarične operacije.
4500 # seje določilo za vpeljavo šotne stelje, za kar se je potegoval osobito deželni odbornik gospod Robič iz tega razloga, da bi se izpodrinilo gozdno listje, ki se pridobiva vedno le gozdu na škodo.
138.00<i # se je določilo za povzdigo živinoreje; (o uporabi tega zneska glej na koncu!)
10.000	# se je določilo za nakup umetnih gnojil in močnih krmil; ta znesek se je določilo izročiti „Zvezi gospodarskih zadrug“ v ta namen, da ustanovi skladišča za umetna gnojila po deželi, ter kraetovavcem daja priliko, umetna gnojila v vsaki množini vsak čas si kupiti po znižani ceni z ozirom na dovoz. („Zveza gospodarskih zadrug “ mora tudi obrestovati investiran kapital za plačana umetna gnojila, ležeča v omenjenih skladiščih.)
20.000	# se je določilo za povzdigo mlekarstva.
100.000	#se je določilo za vpeljavo zavarovanja živine proti nesrečam.
5000 # se je določilo za mostne tehtnice.
To je bilo mogoče čitati že svoj čas v Gospodarskem Glasniku; kaj vse se je s temi sredstvi zgodilo, o tem poročati radi kratko mi odmerjenega časa ne morem. Reči hočem samo, kakemu namenu služi zgoraj omenjeni znesek #138.000: zvezi živinorejskih zadrug murodolcev # 21.300
ravno	taki	za	pincgavce...............„	10.000
„	„	„	planinske lisce .	. .	.	„	6.000
„	„	„	vzhodnoštajersae	lisce	.	„	9.000
skupaj #46.300; dobra tretjina je torej že določena svojemu namenu določenih organizacij.
Od 138.000 se je določilo nadalje 30.000# za nakup 40 marijadvorskih telic zašoštanjski okraj, 5 bikov in 25 telic pinegavske pasme za živinorejsko zadrugo v Grobmingu in ravno toliko za živinorejsko zadrugo v Irdningu. Nikjer torej ne vidimo, da bi se posamezniku dajala podpora iz izvenrednega kredita; povsod se torej	ozira	samo na organizacije in	te	potem
lahko razpolagajo s sredstvi v sporazumljenju z zadružnim vodstvom, če prosi posameznik za bika, merjasca ali ovna, se mu ustreže tudi samo iz tega razloga, ker ima od tega korist celi okoliš; telice in samice sploh se pa dajejo le izjemoma subvencijskim potom. Iz vsote # 138.000 se
ima nadalje nakupiti ovnov, merjascev in koz(lov)
za..............................Z 20.000
za ži vinodravniški pouk je določenih ..............................„	4.000
za bikorejske zadruge je določenih
za Srednje	in Spodnje Štajersko	.	.	„	12.000
za napravljanje hlevov, gnojišč in gnoj-
ničnih jam........................„	20.000
za napravljanje travnikov (kupovanje
semena)...........................„	5.000
Če prištejemo	k	temu	zgornjih	.	.	„	76.300
dobimo vsoto......................Z	137.300
preostaja torej še Z 700 do določenih Z 138.000, ki se bodo porabile, če se v slučaju prekorači ta ali oni konto. Ta razdelitev ima potrdilo od ministrstva — torej takorekoč postavno moč, ki se pač ne bo dala spremeniti radi posameznih prošenj. S tem je treba računati in boljše je torej prej ustvariti predpogoje, ki govore razen potrebe za uslišanje — nato še le vložene prošnje.
Najkrajši pot do ministrstva pa vodi v tem oziru črez kmetijsko družbo, oficijelno korporacijo za Štajersko. Kako se organizirati za uspešne prošnje, to ni moj referat, ampak ga bo razmotri-val poročevavec za menoj; meni je dana naloga pokazati samo napake dosedanjega poslovanja.
Predno preidem h koncu, ne morem preslišati očitanj o nepopularnosti „Gospodarskega Glasnika". Kje pa je iskati popularnost: v čem obstoji popularnost, kako jo naj doseže „Gospodarski Glasnik" ? — Da se strokovne knjige in listi ne čitajo tako lahko, kakor kake povesti, to je umevno. Ne oporekam, da se najdejo tu pa tam stvarne težkoče, pa treba je prinesti kaj novega — o čemer še niti izraza nimamo; treba ga je skovati na novo. Kaj se pravi čitatelje sprijazniti z novimi izrazi, večkrat tudi o popolnoma tuji vsebini, to si da tisti tem manj dopovedati, ki rajši zabavlja nego popravlja. Gospodarski Glasnik je v prvi vrsti slovenska izdaja nemškega lista Landwirtschaftl. Mitteilungen. Ta list prinese večkrat poučne članke, ki niso niti v originalu lahko umljivi in jih je treba študirati, da ima človek korist iž njih; napačno bi bilo jih zavrniti, če na prvi hip niso razumljivi. Žalibog, da se čitajo menda le od nekaterih pazljivo in za to-s pridom.
Pri vsej nepopularnosti bi bila pač dobra volja na mestu; površno čitati, na to pa enostavno prezirati, pa ni dobro! Na vsak način je potrebno prej se v stvar poglobiti; če je res za enega ali drugega nejasna, si je treba dati raztolmačiti od soseda v razgovoru, ali pa od katerega veščaka, ki pride stvari laže do dna; na vsak način se prej informirati, predno se zažene krik o nerazumljivosti. Študije zahtevajo dela, napora; če bi se pa pisalo o samo znanih stvareh — po tem pa lista sploh ni treba. Če bi hoteli biti že zelo plemeniti, bilo bi pač bolje kak pogrešek popraviti v svojem krogu, nego trositi po svetu nepremišljene in splošne psovke, češ ta list je za nič. To je seveda najlažji posel — toda nič kaj plodonosen, še manj pa časten, če ostane samo na prvotni stopinji. Verujte mi, da sem jaz kot odgovoren urednik tega lista vedno z veseljem pripravljen storiti to, kar pripomore hitrejšemu napredku v strokovni izomiki čitateljev, v kolikor dopuščajo sredstva in čas, ki so v ta namen na razpolago; vsem pa naenkrat ustreči niti Bog ne more, v kolikor moremo presoditi mi zemljani. Boli torej človeka tudi z najboljšo voljo, če sliši zabavljati napram merodajnim krogom, ki radi jezika no morejo presoditi težkoč, s katerimi se ima boriti človek, ko išče zastonj izraze (termine) za stvari, ki so na strokovnem polju za n a s še povsem novi. Po tem pa, roko na srce, le vsi ljudje še vse vedo!
Po mojem mnenju, (ki pa naj ne bo merodajno, če pozna kdo kaj boljšega, se uljudno prosi, da se oglasi), bi se popularnost našega lista najhitreje dosegla na ta način, če bi imel list sodelavcev na vseh straneh Spodnje Štajerske — vseeno, prinese li kdo kaj svojega iz lastne skušnje ali svojega razuma, ter pomaga pozitivno; vsekakor je to boljše, nego razdirati še to, kar se je storilo iz najboljše volje, ter odvajati ljudi od čitanja na vsak način le koristnega beriva. Koliko zabavk se piše v političnih listih, za katere bi bilo pač na vsak način boljše, da bi ostale v tintniku, pa piše se vseeno, menda tudi radi tega, ker je ta posel lažji, nego podati stvar v občni blagor z zdravim jedrom. Nemško glasilo na primer je kar založeno s članki iz prakse (lastne izkušnje raznih strokovnjakov); tam sodelujejo vsi pri
listu; pri nas se pa samo zahteva kar iz neba popularnost. Za stvarno in še tako ostro kritiko pa sem vedno zvest in hvaležen poslušavec, kajti „nebesa silo trpe". To bi nas privedlo najprej na pot do tistega stališča, da spoznamo, kje je treba prijeti za tisto delo, ki nam prinese resničnih uspehov, s katerimi si lahko kaj opomoremo. To se vidi pri vseh posestnikih, ki so se s pravo vnemo začeli lotiti dela po navodilih družbinih organov, bodisi ustmenih, bodisi po njenem glasilu ali čitanjem drugih gospodarskih spisov. Vse drugo nas samo razburja in moti pri poštenem in izdatnem delu. Na tak način ne prezremo tudi nobene prilike poslužiti se pametno sredstev, ki so nam na razpolago in pridemo tudi najprej do prepričanja, da nam ne zadostuje v povzdigo našega gospodarstva samo podpora v denarju od strani, na katere se zanašamo vedno, ali nas le redko kedaj zadovoljijo. Najprej si pa moramo na vsak način jasno začrtati, kaj pravzaprav hočemo doseči in na kak način, in le takrat še prositi za podpoio iz tega ali onega vira. Kako je treba pripraviti prošnjo za podpore, za to je pa treba, da se seznanimo z dotičnimi predpogoji s čitanjem ali drugim poukom. Samo prositi radi tega, ker še ni dobil ni ene podpore, pa je tako slabo utemeljevanje, da se ne more niti pri najboljši volji vpoštevati, ker to pač nikakor ne jamči, da se bo podpora porabila umestno v namen, za katerega se prosi. S podarjenim denarjem samim si ne bomo utemeljevali svojega gospodarstva; kajti potrebe za Spodnjo Štajersko so tako velike, da ne zadostuje za njih pokritje vseh 6 milijonov. To pa vsak lahko verjame, da bo pameten in izobražen gospodar z manjšim denarjem in celo brez tuje pomoči dosegel večje uspehe nego neizobražen še s tako mastnimi podporami; ta umetnost torej ne tiči v prvi vrsti v denarju, ampak samo v strokovni naobrazbi in spretnosti, pomagati si z danimi pripomočki sam; to zaleže največ in nas stori najprej neodvisne ter sposobne, prijeti z uspehom merodajne kroge za pomoč. Ne bilo bi še prehudo, če bi si s tem
denarjem, ki je določen za štajerske kmete, lahko pomagali iz zagate; potrebe samo za Spodnjo Štajersko so vse večje in sicer J: tako velike, da za njih pokritje za celo Avstrijo določenih 6 milijonov ne zadostuje; treba je torej že prej nekaj storiti, ter stvariti neko torišče, ki je primerno in pripravno, da se podpira; vzgled nam dajejo gornještajerske zadruge in delavni okrajni zastopi. K temu je treba seveda tudi enotnega nastopanja, (vsi za enega, če eden za vse),, poštenosti, medsebojne nesebičnosti ter dobre in vztrajne volje. Vse te misli so več ali manj uvaževanja vredne.
Predloga bi pa za sedaj ne stavil drugega, nego da vse podružnice vsaj do druge polovice decembra 1911 vpošljejo kolikor mogoče velik seznamek članov z določenim prispevkom osrednjemu odboru; najlepše bi seveda bilo, če le mogoče, na en dan. To bo moraličen pritisk in sijajen dokaz in znak naše edinosti na gospodarskem polju; če dosežemo to, se bo lahko računalo na nadaljnje uspehe.
Edini predlog, ki se je tudi sprejel na zborovanju v Poljčanah dne 27. avgusta 1911.
Holz.
0 vrednosti koreninskih ostankov raznih kulturnih rastlin za zbiranje dušika in zeleni gnoj.
Dr. Eduard Hotter.
(Konec.)
Iz teh podatkov bi se naj potem naredili primerni računi za praktično vporabo in ravnanje v kmetijstvu.
Za te poskuse sta se izbrala dva starejša naseva (graščica in oves in travnik) in tri trave (pšenica, oves in koruza) iz velikega obrata.
Rezultati tega dolgotrajnega in mučnega preiskovanja so se po svoji praktični vrednosti preračunali na 1 ha in tukaj jih podajamo s primernimi razlagami:
Množina suhe substance, pepela in dušika v koreninskih ostankih nekaterih
metuljnic in trav.
Korenine, vzete iz 50 cm globine Pri	Suhe sub- stance	Orgau-ske substance	Pepela	Kalija	Fosfor- jeve kisline	Apna	Dušika	Gnojilna vreč dušika j pepela		nost {skupna
			kilogramov na		hektar			kron	na 1 hektar	
lucerni	14620	12330	788	141	115	186	298	477	91	568
rdeči detelji	10120	7900	1464	39	58	212	174	278	42	320
grašici + ovsu	9220	7170	1197	46	34	131	96	153	32	185
travniku	16480	12130	1637	49	38	158	157	250	36	285
koruzi	420	360	22	1	1	2	2	3	1	4
zimski pšenici	6120	4850	802	20	23	125	76	121	20	141
OVSU	7740	5930	1062	39	30	228	70	112	33	145
Opombe
Številke te tablice nam kažejo, kako velikanske množine suhe substance in organskih in neorganskih snovi naberejo metuljnice v svojih koreninskih ostankih. Kakor pri W er n er ju in Weiskeju nahajamo tudi tukaj, da imajo koreninski ostanki čistih metuljnic (rdeča detelja in lucerna) a tudi mešanih nasevov (grašica -j- oves in travnik) skoro dvakrat toliko suhe substance ko razna žita. Graščičnat oves, ki je bil star samo tri mesece, je dal v svojih koreninskih ostankih skoro za polovico več suhe substance ko primerno seno.
Nadalje lahko iz te tablice posnameno, da se pri travniku v ostankih korenin nabere trikrat več organske substance ko pri pšenici in 34 krat več ko v koruzinem koreničju.
Tudi vidimo, da imajo metuljnice v svojih ostankih korenin velike množine pepela in sicer v mnogo večji meri ko razne trave. Tako daje oves z grašico v kratki dobi vegetacije skoro dvakrat toliko pepela ko pšenica in 50 krat več ko ostanki koruze.
To dejstvo nam daje nazadnje sliko o množinah dušika, shranjenih v podzemeljskih delih rastline pri travah in metuljnicah in prav jasno kaže, kako različna je pri njima sposobnost nabirati dušik. Razloček je vendar velikanski: saj pridobimo po lucerni na ha 298 kg dušika, po koruzi pa 17 kg, tako da imajo podorani ostanki lucerne 175 krat več dušika ko podorani ostanki koruze.
Ta zelo ugodni vpliv metuljnic kot predpri-delek in dušičasto gnojilo za žito nam postane umljiv, če si predočimo, da je vrednost dušika v koreninskih ostankih pšenice in ovsa dva do trikrat manjša, ko vrednost koreninskih ostankov
štiriletna dveletna 3 mesece stara dolgoletni travnik 15.000 biljk na hektar
obeh vrst detelje in da ima v ostankih koruze ohranjeni dušik vrednost 23 Z, oni v ostankih lucerne pa 477 Z.
Celo oves z grašico, ki je bil star samo 3 mesece, ima na ha v svojem mladem koreničju 96 kg dušika, kar je enako 623 kg solitra v vrednosti 153 Z.
Iz tablice, ki daje tudi pregled v podzemeljskih delih rastline shranjenih rastlinskih redilnih snovi, se lahko posname, da imajo metuljnice kakor večjo množino suhe substance in dušika, tako tudi večjo množino dragocenih pepe-lovih sestavin ko trave. Skupna množina pepela v koreninskih ostankih znaša pri graščičastem ovsu, rdeči detelji in travniku nad 1100, 1400 in 1600 kg na ha, dočim znaša pri pšenici samo 800 in pri koruzi komaj še 22 kg na ha. Za prehranitev sledečih pridelkov važne sestavine pepela, kakor so kalij, fosforjeva kislina in apno v koreninah metuljnic, imajo poleg dušika tudi svojo določeno gnojno vrednost, ki jo lahko izračunamo, če vzamemo za podlago poprečne cene teh gnojil v trgovini {kg kalija 30 v, kg fosfoijeve kisline 35 v in kg apna 5 v); na ta način dobimo, da znaša ta gnojilna vrednost pri lucerni 91 Z, pri rdeči detelji 42 Z, pri graščičastem ovsu 32 Z, pri pšenici še 20 K, pri koruzi pa komaj še 075 Z.
Ker pa je glavna vrednost teh ostankov, pred vsem pri metuljnicah (papilonacejah) v dušiku, ki je nabran v koreninah, si bo praktični kmeto-vavec gnojilno vrednost pač najboljše predočil, če jo bo videl izračunano v celoti, ko pa če bi se mu dokazovalo, koliko odstotkov raznih rastlinskih redilnih snovi je v njih.
Iz podatkov tablice se da velika vrednost
ostankov korenin pri metuljnicah najlaže predočiti, če najdemo, da so korenine lucerne na ha vredne 568 K, pri rdeči detelji 320 K, pri 3 mesece stari mešanici grašice in ovsa 185 K, pri pšenici 141 K, pri koruzi pa komaj 4 K.
Na podlagi vseh teh računov se hočemo vprašati, kako se plača zeleno gnojenje in pri tem računu ne bomo vzeli za podlago dolgoletnih de-teljišč, ampak polletno mešanico grašice in ovsa.
Žitne rastline potrebujejo za svojo rast približno kg dušika, 70 kg kalija, 30 kg fosforjeve kisline in 25 kg apna na ha.
Grašič in oves pa ima v svojih koreninah, kakor so nam pokazale naše preiskave: 96 kg dušika, 46 kg kalija, 34 kg fosforjeve kisline in 131 kg apna, poleg tega pa še 71 metrskih stotov organske substance. Te množine redilnih snovi hi lahko s pomočjo približno 15 kg atmosferičnega dušika in malo množino umetnega gnojila popolnoma zadoščale za dvakratni nasev žita, ali pa bi prvo leto dale razmeroma večji pridelek. Z ozirom na veliko gnojilno vrednost koreninskih ostankov grašičnega ovsa bi pač bila potrata, če bi k temu gnoju še podorali zunanje zelenje, ki ga je približno 250 metrskih stotov in ki je vredno kakih 300 K. Še bolj nam postane jasno, da je to nepotrebno, če pomislimo, da zadošča za popolni pridelek (ali neprimerno večji pridelek v primeri z negnojeno površino) dušik koreninic grašičinega ovsa, ki je enak po svoji množini 620 kg solitra, za 2 leti popolnoma in da se približno 30 kg fosforjeve kisline in 100 kg kalija, ki so še potrebni, mnogo laže in ceneje pokrije s 45 K, ki jih damo za primerno umetno gnojilo, ko pa z zelenim gnojem, kije vreden približno 300 K.
Brez dvoma je resnično, da bi, če bi mešanico podorali, spravili v zemljo 117 kg dušika in 616 kg pepelastih snovi in tako dosegli pogno-jenost, ki bi zadoščala za 4 leta popolnoma; a ta gnoj bi bil predrag, tem bolj, ker v tretjem in četrtem letu pač menda nebi več dal popolnega učinka.
Če krmimo zeleno krmo ali seno, moramo nadalje še upoštevati, da pride vsa vrednost sena v gospodarstvo in da pride razen tega vsaj še polovica gnojilne vrednosti kot hlevski gnoj zopet na polje; ta polovica gnoja, ki ga spravimo na polje, pa zadošča za nadaljnjo setev žita. Take so razmere pri grašičinem ovsu, ki ima še razen tega prednost kratke vegetacije in pri katerem se, če je podnebje količkaj ugodno, razvije še dovolj zelenja na prahi, ki ga lahko porabimo kot zeleni gnoj.
Koreninski ostanki metuljuic zadoščajo popolnoma sami za celi dve leti s svojim dušikom sledečim žitnim rastlinam in seno daje nele izborno krmo v poljedelstvu,, ampak tudi gnoj, ki zadošča pač tudi še za enkratni pridelek žita. Torej bi podorjanje nadzemeljskih zelenih delov bilo na vsak način nepotrebno, če že ne potrata.
Kakšno je torej prašanje dušika za kmeto-vavce, katerih polja stradajo dušika, če sejejo metuljnice? Mi vemo. da imajo metuljnice to čudovito sposobnost, da vsled simbijoze z bakterijami, ki žive v njihovih koreninskih gomoljčkih, lahko skoro popolnoma brezplačno nabirajo atmosferični dušik, ki je v tej obliki sicer drugim rastlinam nepristopen, da ga shranjujejo v organski obliki in da lahko vsled tega naredijo kmetovavce če že ne popolnoma, pa vsaj v veliki meri neodvisne od drugega čilskega solitra.
Nadalje smo videli na podatkih naših poskusov, da je v koreninskih ostankih štiriletne lucerne približno 300 kg dušika, dveletne rdeče detelje 170 in mešanice grašice in ovsa (tri mesece stare) približno 100 kg, da torej vsled pridelovanja metuljnic pride zelo mnogo vezanega dušika v zemljo, ki pride v dobro naslednjemu pridelku; ta gnoj je enako vreden vsaj 10 metrskim stotom čilskega solitra na ha in zadostuje za žitne rastline vsaj dve do tri leta.
Pri primernem kolobarjenju, ki res zdhteva, da je vsaj petina ali šestina vsega polja vedno posejana z metuljnicami, kar pa se ne da vse-povsodi izvesti, bi se lahko kmetovavec popolnoma osvobodil od dragega in malo trajnega čilskega solitra in bi samo še potreboval nekoliko gnojenja s kalijevimi fosfati; ker daje vrhu tega zeleno gnojenje dobro prst, in na ta način vsled boljšega vretja zemlji boljšo kulturo, se njive vedno ohranijo v dobri moči.
Te zaključke, ki smo jih dobili iz naših preiskav, smo z večjim številom praktičnih poskusov z gnojenjem preskusili, ali so
pravilni in zanesljivi ali ne. Posejali smo zemljo s pšenico, ki je prišla na korenine metuljnic in primerjali pridelek z onim, ki se je dosegel na sosednji zemlji, ki pa ni bila pognojena s koreninami metuljnic. Ti poskusi, ki smo jih vršili več let, so pokazali, da dš. s koreninami metuljnic pognojena pšenica prvo leto poprečno na ha 500 kg več pridelka, drugo leto pa še 200 do 300. Še tretje leto se je poznala razlika (+ 50 kg pridelka) v primeri z ono zemljo, ki ni bila pognojena z ostanki korenin metuljnic.
Nadalje smo na večjih parcelah (% johe) dali mnogo paralelnih pognojitev s čilskim solitrom v večji in manjši množini in z dodatki drugih gnojil; pri teh poskusih se je pokazalo, da je čilski soliter sicer dal lep večji pridelek (a tudi ne večjega ko zeleno gnojenje z ostanki metuljnih rastlin), da pa se vkljub lepemu večjemu pridelku gmotno ni rentiral. Saj so se dali isti pridelki skoro brezplačno doseči z ostanki koreničja metuljnic. Ta zeleni gnoj, ki se počasi razkraja, je dal še v drugem in celo v tretjem letu večji pridelek, gnojenje s čilskim solitrom pa se drugo leto že skoro ni več videlo.
Sledeča tablica nam kaže rezultate, ki so se pokazali pri poskusnem gnojenju s solitrovim dušikom samim in z dodanim drugim umetnim gnojilom pri zimski pšenici in ovsu.
Gnojenje	Večji pridelek v primeri z ne-gnojcnim kosom v kg na 1 ha			
	pri zimski pšenici		pri ovsu	
	močno gnojenje s solitrom, 100 kg dušika = 600 kg solitra	slabo gnojenje s solitrom, 25 kg dušika = 165 kg solitra	srednje gnojenja s solitrnm; 50 kg dušika = 330 kg solitra	
s solitrom 8amim . .	505	260	590	
s solitrom in kalijem*	408	230	590	
s solitrom in fosforjevo				
kislino*		560	310	540	
s solitrom, kalijem in				
fosforjevo kislino* .	510	230	510	
				
s kalijem in fosforjevo				
kislino		—20 do +20		100	
z močnim hlevskim				
gnojem		70 do 160		500	
z zelenim gnojenjem				
z metuljnicami:				
koreninski	ostanki				
. leto 		okroglo 500		500	
Koreninski	ostanki				
2. leto 		200 do 300		200 do 300	
koreninski	ostanki				
3. leto 		0 do 50		0 do 50	
Če primerjamo te razne načine gnojenja, op a-zimo sledeče važno dejstvo: Zadostno gnojenje s solitromd a poprečno približno 500 kg več pridelka na žitu, a učinkuje samo eno leto; brezplačni ostanki korenin metuljnic pa dajo s svojim duši-komkarprvo letoravno tako velik pridelek in zvišajo pridelek še naslednji dve leti.
Spredaj opisani, večkrat kritično preskušeni poskusi, poskusna gnojenja in računi so pokazali, kako zbirajo metuljnice za kmetijstvo tako važni in dragoceni dušik brezplačno iz zraka in ga drže v zemlji, kako postane vsled tega gospodarstvo z dušikom zelo preprosto in kako se da vsled tega prihraniti poraba dragega, umetnega dušikovega gnojila. To se lahko doseže na ta način, da pridelujemo v večjem obsegu metuljnice in sicer tako, da ž njimi posejemo vsaj kakih 15% vse naše poljske zemlje — in z živinorejo v večjem obsegu.
Če pridelujemo metuljnice v takem obsegu, lahko s pomočjo ostankov korenin in primerne množine hlevskega gnoja, ki ga dobimo iz sena metuljnic in slame žitnih rastlin, gospodarstvo z gnojem uredimo na ta način, da ostanejo polja v najboljši moči, da ne potrebujemo mnogo umetnega gnojila, pred vsem ne dragega solitra in da nam pri vsem tem žitne rastline vendar dajejo lepe pridelke. Na ta način lahko primerno uredimo dajanje in jemanje rastlinskih redilnih snovi, ni nam treba zemlje odirati in tako si nazadnje pri takem načinu gospodarjenja pridobimo financijelno ugodne uspehe.
* Fosforjeve kisline smo dali 70 kg, kalija pa 87 kg na hektar. Uspeh pri gnojenju s kalijem in fosforjevo kislino ni bil ravno poseben, le dušik je dal večje pridelke.
0 goveji in svinjski krmi.
ii.
V letih, ko je skoro nemogoče posušiti krmo se zatečemo k takoimenovani kisli krmi al sladki stisnjeni krmi. Pri obeh načinih krma zavre in zato moramo pri njih računati s precejšnjo izgubo (do 50%).§ Ce se godi to vretje pravilno, nastane mlečna kislina, sicer tudi jesi-hova in maslova kislina, ki ima neprijeten duh.
Govedo te krme, kakor hitro se na njo navadi, ne jemlje ravno nerado. Večja množina te krme pa živini škoduje, zato se naj taki krmi, kadar se poklada, primešata vsaj dve’tretjini suhe krme. Na čas brejim kravam in teletom pa ga ni dobro dajati. Najbolj primerno je za pitanje živine.
Vpliv kisle krme na mleko je samo v toliko škodljiv, ker trpi vsled take krme kakovost mleka, posebno pa njegov okus.
H krmi, ki ima zelo malo redilnih snovi, prištevamo slamo in pleve. Slama žitnih rastlin ima zelo malo beljakovine in zelo mnogo lesenih vlaken. Nje vrednost je v prvi vrsti v tem, da se daje kot dodatek, kar je posebno pri prežveko-vavcih važno.
Dobro namreč služi slama, kadar delamo mešanice močnih krmil, ali če moramo dajati krmila, ki imajo zelo mnogo vode. Vrednost slame je v prvi vrsti odvisna od časa njene rasti. Zato je poletna žitna slama mnogo boljša ko zimska. Tudi je umljivo, da ima slama, pomešana s plevelom in deteljo, več redilne vrednosti, ko čista slama.
Slama stročnic ima mnogo več redilnih snovi ko žitna in je enako vredna srednjemu senu. Med žitnimi plevami so najboljše ovsene in pleve ječmena, ki nima res. Pleve resastih žit pa boljše ne krmimo, ker bi ostro resje lahko povzročilo vnetje. Mnogo boljše od žitnih rastlin so pleve stročnic: n. pr. graha, grašice, boba i. t. d.
Korenje in gomoljaste rastline imajo zelo mnogo vode, a malo redilnih snovi. Njih pre-bavnost je precej velika, vendar pa imajo malo rudninskih snovi (apna). Vsled svoje velike množine vode povzročijo te rastline, če jih krmimo v veliki množini in dolgo časa zaporedoma, da živalska prebavila oslabijo, posebno tedaj, če dobiva živina poleg njih malo suhe krme.
Vrednost raznega korenja je zelo različna. Najboljši je žolti koren, potem pride rona ali pesa in nazadnje bela ali strniščna repa. Krompir je bolj redilen ko repa in tvori glavni del svinjske piče; pri plemenskih svinjah in prašičkih pa ne sme nikdar biti glavna krma, ker je preenostranska krma (škrob), ki ima malo beljakovin in apna. Kakor hitro začne krompir v spomladi poganjati (cimiti), se nabira strup solanin v cimah, ki se morajo torej pred kuhanjem odstraniti.
Zelo redilni krmski dodatki ali m o č n a k r m i 1 a. K najboljšim močnim krmilom spadajo različne v r s t e žit. Zrnje žit ima mnogo redilnih snovi, je okusno in tečno in zato je živina rada je. Med žiti so najvažnejša sledeča: oves, ki je za vzrejo mlade živine naravnost neobhodno potreben. Tudi za bike in merjasce je oves, posebno v glavnem času pripuščanja, zelo ugoden. Ker ima jako mnogo fosforjeve kisline in apna, vpliva zelo ugodno na rast kosti.
Koruza, ki je bolj razširjena in bolj cena ko oves, se zelo pogosto rabi za krmljenje pitanske in delavne živine. Tudi je zelo dobra piča za pitanske svinje.
Ječmen je zelo dobra krma za svinje vsake starosti. Kadar odstavimo prasce, oziroma kot prva krma za mlekom prašiče, nam pri njih ječmen zelo dobro služi. Tudi je zelo dober za molzne krave in prašiče s prasci.
Rž lahko povzroči, če se daje v večjih množinah, motenje prebave. Tudi moramo paziti, ker se v rži večkrat nahajajo rožički in seme kokolja. Prvi povzročajo, da živina zvrže, drugo pa povzroča večkrat vretje prebavil.
Seme stročnic (boba, fižola, graha) je vsled svoje velike množine beljakovine mnogo bolj okusno ko razna žita. Ker pa so stročnice zelo težko prebavne, jih ne smemo krmiti v velikih množinah naenkrat. Pomešane s krmili, ki imajo malo redilnih snovi (krompirjem, repo) pa se zelo dobro izrabijo. Najboljše so za pitanje živali.
Otrobi in krmilne moke imajo približno enako krmilno vrednost, kakor razna žita. Otrobi imajo malo apna, zato pa zelo mnogo fosforjeve kisline. Otrobi so z ozirom na svojo
redilno vrednost nekoliko dragi, ker se v novih mlinih zelo oberejo. Zato je boljše jemati grobe otrobe ko fine. Tudi se večkrat pomešajo z riževimi luskinami, zato se naj vedno kupujejo z garancijo. Otrobi in krmilne moke spadajo med one odpadke, ki povzročijo, če jih dolgo in v velikih množinah krmimo, da prebavila živine oslabijo. Za molzno živino so posebno ugodni pšenični in rženi otrobi.
Oljne prge imajo zelo mnogo beljakovin in tolšče. Lahko so prebavljive in zaradi tega posebno porabne za molzno in pitansko živino, manj za mlado in delavno. Razne prge, posebno kokosove in palmove, se rade skisajo in potem povzroče vretje prebavil ali pa neugodno vplivajo na mleko in maslo. Plesnjive ali gnile prge so nevarna piča. V trgovini se prge dobivajo v dveh oblikah, ali cele ali pa zmlete v moko. V prvi obliki se boljše držijo in se teže ponarejajo. Moka iz prg se naj vedno kupi z jamstvom. Najboljše so lanene, ki tudi mladi živini zelo godijo.
Pivove tropine imajo zelo mnogo vode, a so lahko prebavljive. Vendar se naj dajejo kolikor mogoče sveže, ker se zelo rade skvarijo. Suhe se drže dalje časa. Najboljše so za molzne krave in za odmolžo. Plemenske živini ne prijajo. Suhih pred krmljenjem ne smemo zamakati, ampak jih moramo skrmiti suhe, pomešane z rezjo ali repo.
Droži iz žganjarij se krmijo tudi govedom, izjemoma svinjam. Vrednost teh droži se ravna po prvotni snovi in sladu. Vedno imajo zelo mnogo vode (do 96%) in zato se lahko dajejo samo odrastlim govedom. Paziti pa moramo, da jih dajemo, dokler so še sveže in tople, ker se sicer, kakor pivove tropine, hitro skisajo in postanejo zdravju škodljive. Dalje moramo gledati, da v takem slučaju damo več suhe krme in da je posoda, iz katere se daje, snažna. Najbolj prijajo pitanskemu govedu. Večkrat se krmijo slivove droži, ki še imajo koščice, svinjam. Koščice pa lahko zelo škodujejo prebavilom, zato jih moramo prej izbrati.
S la d o vi trosi imajo zelo mnogo beljakovine in so lahko prebavna piča za molzne krave, pitansko živino in v malem obsegu tudi za mlado živino. Biti morajo svetložolti, ne prašni in imeti prijeten duh in okus. Shranjevati se morajo na suhem, zračnem kraju, ker sicer splesnijo in se pokvarijo. Molznim kravam in pitanskemu govedu se lahko dasta po 2 kg na dan. Za breje krave so manj priporočljivi. Predno jih krmimo, jih moramo zamočiti z vodo in nato zmešati z rezjo.
Mleko prihaja v poštev neposneto in posneto. Mleko, ta glavna hrana mladih živali, se vsled svoje ugodne sestave in lahke prebavnosti ne da nadomestiti z nobeno drugo pičo. Ker se rado skisa, se naj krmi sveže. Skisano in pokvarjeno mleko povzroči pri mladi živini motenje prebave, napetje in drisko.
Mleko živine, ki je imela nalezljive bolezni (tuberkulozo vimena, kugo na gobcih in parkljih) prenese te bolezni tudi na druge; če se prekuha, izgine ta nevarnost. Kislo mleko je, kakor sirotka, dobro za stare svinje. Posneto mleko je bolj težko prebavno ko polno mleko; teletom se lahko daje šele tedaj, ko so stara najmanj 6 do 8 tednov. Isto velja za prašičke; sicer pa omenim kar tukaj, da posneto mleko za odstavljene prašičke ni potrebno.
Umetna krmila, ki se z veliko reklamo in lepo donečimi imeni ponujajo in vsiljujejo (n. pr. Lucullus, Molko, Z-Futter) so navadno mešanice cene krmilne moke z odpadki iz mesnic (krvjo).
Kakor se je v poskušališčih dokazalo, so z ozirom na svojo redilno vrednost skoro za polovico predraga.
Razen tega je precejšnji del teh krmil zelo dvomljivega pokolenja in lahko naravnost zdravju škoduje. Zato naj vsak živinorejec dobro premisli, prej ko bo kupil krmila, o katerih ne ve, kako so sestavljena.
Ravnotako z veliko reklamo ponujani živinski praški niso nič vredni, ker so mešanica dražilnih snovi, ki si jih vsak živinorejec, če jih ravno potrebuje, lahko sam ceneje kupi.
Ti praški so navadno sestavljeni iz Glau-beijeve soli, kopreca, janeža, borovice, encijana, kalmusa. Če ima krma dovolj redilnih snovi in če se pravilno krmi, potem taka dražila niso potrebna. Če pa je krma manj vredna, potem tudi noben prašek nič ne pomaga.
pl. Naredi.
Pripravljanje razne krme.
Z različnimi načini pripravljanja krme skušamo navadno povzdigniti njeno prebavnost, povišati okusnost krme, dati različnim redilnim snovem poživljajoči učinek ali pa mu vzeti škodljivega. Ta uspeh se doseže v večji ali manjši meri.
Pri vsakem načinu pripravljanja pa moramo pomniti, da zahteva vsako pripravljanje čas in denar in da se živina, če ji vedno dajemo umetno pripravijeno krmo, prav rada razvadi — oslabijo ji prebavila in sploh vse telo — in vse to škoduje. Razno motenje prebave in bolezni goveda in svinj, kakor tudi neugodni vpliv na mleko ima svoj vzrok v pomanjkljivi pripravi krme.
Vsak način priprave krme mora imeti namen, dati živini kolikor mogoče naravno, tečno hrano in zagotoviti, da se živila v kolikor se dii veliki meri izrabijo.
Načini pripravljanja krme, ki so najbolj navadni, so naslednji: 1. drobljenje (rezanje, zdrob, mletje), 2. mehčanje in kisanje in 3. parjenje in kuhanje.
1.	Drobljenje krmil. Z zdrobljeno krmo se živini olajša žvekanje in požiranje; prej so ljudje tudi mislili, da se s tem olajša prebava, a to ni prav nič res.
Res je sicer, da se zdrobljena krma laže prežveče, a pri tem se ne prepoji dovolj z ustno slino in to je velike važnosti. Žvekanje je naravno in potrebno delo živali in to se naj na umetni način ne omejuje. Čim bolj se kaka krma ali jed prežveče, tem bolj se prebavi!
V vseh slučajih, v katerih je priporočljivo, krmo zdrobiti, se krma ne sme zdrobiti tako zelo, da bi postalo žvekanje zelo ali popolnoma nepotrebno, tako da bi živina požirala krmo kar celo in neprežvečeno. To velja posebno za svinjsko pičo.
Tudi se drobi krma zato, da se pri krmljenju razne snovi gosto pomešajo med seboj in da se s tem poveča okusnost, prebavnost in izraba raznih krmil, iz katerih je krma ali piča sestavljena.
Rezanje suhe krme (sena in slame) se vrši pred vsem v ta namen, da lahko z rezjo druga krmila temeljito pomešamo. To delo je posebno tedaj važno, če moramo skrmiti velike množine manj okusne in manj vredne suhe krme (slame, kislega, grobega sena), kar pa se navadno posreči le tedaj, če jih zrežemo in s pomešanjem z drugimi krmili (n. pr. peso) naredimo bolj okusne. Tudi pri prehodu od suhega krmljenja na zeleno in narobe, je priporočljivo, če dajemo najprej oboje zmešano in le počasi preidemo na popolnoma suho, oziroma popolnoma zeleno krmo.
Vendar pa se suha krma ne sme nikdar tako daleč zrezati, ča bi rezi živali ne prežvečile. V tem slučaju bi bila ravno predrobna rez kriva, da bi se krma premalo prebavila in izrabila.
Dolga krma se vedno boljše prežveče in pregrize ko kratka, ker se ne da prej požreti, dokler ni pregrizena in zaradi tega se dobro preslini in pripravi za prebavo.
Ce se krmi zelo kratka in mehka rez, je večina niti ne pride v vamp pri prežvekovavcih in se zato potem niti ne prežveče več. Zato je v vseh slučajih, kadar se daje dobro seno, ali navadna zelena krma ali če iz gospodarskih razlogov ni potrebno dajati slamo, pripravljanje rezi potrata dela.
Nadaljnja škoda pri krmljenju rezi je ta, da se krma ne prihrani, ampak prej še trati. Govedo žre tako dolgo, dokler ni vamp poln in popolnoma jasno je, da se to prej zgodi pri dolgi krmi ko pri kratki, ki se ozko in na gosto stisne.
Pri rezanju zelene krme se izgubi tudi zelo mnogo sokov in živina ne more pustiti strupenih rastlin, kar ji je mogoče, če je krma dolga. Zato se naj zelena krma le v izrednih slučajih zreže, n. pr. dolga koruznica.
Drobljenje in mletje zrnja je priporočljivo tedaj, če hočemo govedom ali svinjam krmiti zrnje z zelo trdimi lupinami. Celega zrnja (koruze, ječmena i. t. d.) namreč govedo ne prebavi dovolj, kar se lahko opazi celo pri starejših svinjah, posebno če niso že od mladosti vajene na redno grizenje.
Zdrob pa naj ne bo nikdar tako fin, da bi ga živina ne žvekala.
Da bi kako zrnje popolnoma zmleli, to se ne priporoča, ker taka krma, posebno če jo dajemo dalje časa, hudo oslabi živinska prebavila. Sicer pa moramo pri tem še vpoštevati neprimerno večje delo, ki ga imamo z mletjem.
Tudi je teže krmiti meljo. Če jo pomešamo suho z rezjo, je gre velik del pod nič, tudi pride v dihala živine in povzroča kašelj. Da se vse to ne zgodi, jo moramo zelo zamočiti in potem se sprime, kar pa je tudi neprijetno.
Če krmimo rženo moko, se lahko zgodi, da se živini v želodcu sprime v kepe, kar lahko zelo škoduje ali vsaj občutno moti prebavo.
Tudi ostanejo vsled tega na posodi ali jaslih mokri ostanki, ki se začno kisati in povzročijo motenje prebave, če pridejo z drugo krmo v živinski želodec.
Po mnogih krajih imajo navado, da dajejo moko s pitjem. Tudi ta način krmljenja ima svoje zelo neprijetne strani, ker dobi ž njim živina večkrat mnogo več vode v sebe, ko pa ji je dobro.
če ne pazimo zelo natančno na snago, se ostanki moke radi skisajo in začnejo razkrajati, v_ tej obliki pa so zdravju zelo škodljivi.
Največja neprilika pri krmljenju s pitjem pa je ta, da se taka vodena godlja prehlastno požira in ne preslini in prežveči skoro prav nič. Tako pride naravnost v devetogub in siriščnik, ne da bi prišla v dotiko s suho krmo v vampu in se pri tem dovolj pomešala ž njo.
Tudi se je že opazilo, da kažejo krave, če jih dalje časa na ta način krmimo, preveč masti in da so vsled tega manj rodovitne.
Razno korenje in gomolje razrežemo v ta namen, da olajšamo živini žvekanje. Seveda ga ne smemo razrezati tako zelo, da bi vsled tega postalo žvekanje nepotrebno.
Raznih okusnih in redilnih sokov se izgubi tem več, čim bo(j se taka zelena krma drobno razreže. Najboljše je, če jo režemo v obliki plošč in ne na dolgo. Stroji, ki peso tako daleč zdrobijo, da je prava kaša, so naravnost škodljivi. Omeniti bi še bilo treba, da postanejo okopavine, če leže dalje časa zrezane na zraku, rjave, kar jim škoduje ; zato se morajo zrezati šele neposredno pred krmljenjem.
Če leže taka kaša ali režiji dolgo časa na zraku, dobijo kaj radi kisel duh ali okus, kar pa bi naj ne bilo.
Svinjam se naj nobeno korenje ne reže, ker imajo že od narave tako dobro in primerno zobovje, da je za njih to delo popolnoma nepotrebno, ker ga same dobro opravijo.
Mehčanje in kisanje ima svojo vrednost pred vsem v tem, da postanejo ž njim razne krmilne snovi bolj okusne in tečne. Sicer pa je splošno bolj priporočljivo suho krmljenje, ker se pri njem počasi jč, krma boljše prežveče, bolj preslini, ker se prebavilni šoki ne razredčijo z vodo in krma ne gre tako hitro skozi prebavila, tako da se boljše izrabi.
Zato se suha krma sploh boljše prebavi, neglede na to, da večini živali, pri tem niso izvzete niti svinje, boljše godi ko mokra.
S posebnim poskusom se je pri kravah našlo, da so suhih otrobov porabile skoro še enkrat toliko ko mokrih in da so pri krmljenju mokrih otrobov vzele manj vode in seveda dale tudi manj mleka ko ob suhi krmi.
Pri poskusu s svinjami se je dognalo, da se zrnje najslabše izrabi, če je zamočeno.
Zamakanje in kisanje suhe krme, ki je tu in tam običajno, ima namen povišati prebavnost porabljenih krmil, kar pa se nikakor ne zgodi.
Prevreta krma ima navadno kiseljast okus; tudi se je opazilo, da krave ob taki krmi ne dajejo dobrega mleka, posebno tedaj ne, če se ne pazi dovolj na snago in krma dalje časa obleži.
S parjenjem in kuhanjem skušamo pred vsem ona krmila, ki imajo zelo mnogo škroba (n. pr. krompir) narediti laže prebavna. Ta namen se pri krompirju res doseže, ker pri tem škro-bova zrna nabreknejo, tako da imajo prebavilni šoki lažji dostop.
Tudi se krompir pari v ta namen, da se pri tem njegov strup, imenovan „Manin1*, izluži in postane neškodljiv.
Parjenje je boljše ko kuhanje, ker je cenejše; zanj se namreč porabi manj kuriva. Preveč se pri njem piča ne more izlužiti, tudi se ob dnu ne osmodi.
Pri raznih vrstah repe je kuhanje — tudi pri svinjah — nepotrebno, ker je večina njenih redilnih snovi lahko razkrojljiva in ker so surove bolj tečne in zdrave ko kuhane. Naredi.
Obiranje in spravljanje sadja.
Sedaj ko se bliža čas spravljanja sadja, bo pač umestno, da podamo nekoliko nasvetov o strokovnem obiranju in spravljanju sadja. Vsako leto ob tem času se lahko čujejo pritožbe od trgovcev s sadjem, ki potujejo po naših krajih, da se na Štajerskem prideluje sicer mnogo lepega in dobrega sadja, da pa ga ne znamo primerno spravljati.
Prva, velika napaka se naredi navadno že pri spravljanju s tem, da se vse sadje, kakor se je zbralo, zmeče brez ozira na posamezne vrste skupaj na en kup, da se ne razberejo vrste (sorte), ali kakor pravijo trgovci in trgovsko izučeni ljudje, da se sadje ne sortira. V takem kupu leže skupaj zgodaj in pozno zrele vrste in tako se zgodi, da začno zgodaj zrele vrste prej gniti in od njih preide gniloba tudi na pozno zrele vrste. Seveda je tudi cena raznih sort različna in kupec in sadjar se bosta prej za ceno pogodila, če je sadje lepo pregledno razbrano v posamezne vrste. Ze pri zbiranju se naj gleda na to, da pride neznatno drobno sadje naravnost v stiskalnico za mošt in da se ley boljše razbere v tri vrste, oziroma tri velikosti. Štajerska lahko pri rejnetah tekmuje z vsemi drugimi deželami, tudi s Tirolsko, da pa zanje ne dobivamo cen kakor se dobivajo na pr. na Tirolskem, tega je krivo samo naše pomanjkljivo spravljanje sadja. Vsako leto sem imel priliko govoriti z nekolikimi velikimi dunajskimi izvažavci sadja o tej stvari. Vsi so rekli, da kupujejo potrebno sadje rajši na Tirolskem ko pri nas, dasi so pri nas nekatere vrste lepše ko na Tirolskem. Vzrok tiči samo v spravljanju. Kupec se lahko zanese, da bo kvaliteta sadja, ki ga je kupil na Tirolskem, res taka, kakor je označena na zaboju. Tako lahko zaboje z mirno vestjo iz Dunaja odpošlje neodprte na vse kraje. Tako si prihranijo zamudno in drago spravljanje poslanega sadja v skladišča, odpiranje zabojev, sortiranje in zopetno ekspediranje. Naravno je, da lahko trgovec pri takem sadju plača tudi višje cene. Če pa pri nas vprašamo sadjarja, zakaj svojega sadja ne razbere po vrstah in velikosti, nam navadno odgovori, da se to delo ne plača. Naj nam pokaže majhen račun, koliko je na tem resnice. Sadjarju se ponudi od katerega izmed mnogih prekupcev za njegovo lepo in dobro namizno sadje 14 do 16 v za 1 kilogram in sadjar je s to ceno zadovoljen pod pogojem, da kupec sam sadje odpremi. Take cene so se lansko leto v resnici plačevale za ananas rejnete, zlate rejnete, belfler i. t. d. Primerno odpremljene pa so se plačevale te vrste velikim trgovcem lansko leto takole: kanada rejnete po 40 v, ananas rejnete po 50 do 60 v, kakoršna je pač bila velikost, zlate rejnete in belfler in druge namizne vrste pa so dosegle poprečno 30 do 50 v 1 kilogram. Poslati jih je bilo treba v oktobru in novembru, torej ob času, ko se da sadje trgati in spravljati še sveže in vsled izhlapevanja še ni izgubilo nič teže. Če vzamemo za poprečno ceno pravilno odprem-ljenega sadja le 30 v, zasluži trgovec, ki sam odpremi sadje, kakor je treba, pri zaboju s 50 leg čistih 7 K 50 v, ker da veliki trgovec zaboje, leseno volno in popir vsak čas brezplačno na razpolago. Jasno je, da lahko tudi popolnoma nevajen delavec vsak dan odpremi najmanj pet do šest takih zabojev. Sedaj pa si lahko vsak sadjar sam izračuni, ali se pravilno odpremljanje sadja plača ali ne.
O spravljanju in odpremljanju še par besed. Pravo namizno sadje se razbere v tri velikosti in vsaka velikost pride v poseben zaboj. Vsebina vsakega zaboja se na pokrovu natanko označi, n. pr.: kanadske rejnete I, ananas rejnete II, zlate rejnete III. Občutljivo namizno sadje, n .pr. ananas rejnete, gravensteiner, charlamovski, londonski peping, belfler i. t. d. se morajo oviti in spraviti v leseno volno ali popirjeve odrezke. Vrste z debelo lupino, kakor Ribstonov peping, landsberške rejnete, kanadske rejnete, Baumanove in Damazonove rejnete se posebe ne ovijajo, ampak samo spravijo v leseno volno ali popirjeve odrezke.
Temeljna pravila za primerno odpremljanje sadja so torej sledeča: Pri zbiranju se naj manj vredno sadje takoj odbere za stiskalnico in le lepo, dobro ohranjeno sadje odpremi. Posamezne sorte pridejo posebe v skladišče. Pri odpremljanju glejmo na to, da razberemo vsako sorto po velikosti v tri vrste in denimo v vsaki zaboj le po eno vrsto vsake sorte ter označimo sorto in veli-
kost na pokrovu zaboja. Občutljive vrste se posebe ovijejo, trdolupaste pa kar spravijo v leseno volno ali popirjeve odrezke. Spravljanje v zaboje ni tako težavno, kakor marsikdo misli. Na dno zaboja pride najprej plast lesene volne, ob straneh pa seveda trd popir. Sadje se vlaga po sortah in velikosti v zaboje v vrstah (rajžah). Vsi prazni prostori se skrbno zamašijo z leseno volno, da pride sadje na trdno in se ne more premetavati. Na vrh pride zopet lega lesene volne. Če je zaboj dobro spravljen, ne sme iz lege sadja, če postavimo zaboj na stran, pasti ne eno jabolko.
Če se bomo ravnali po vsem tem, bomo za naše izborno sadje gotovo dobili še enkrat toliko in dobiček ne bo šel v žepe prekupcev, ampak v žep sadjarja in tam bo ž njim plačano pravo delo in trud.	Herzog.
Udeležba kmetov pri vojaških dobavah v letu 1910.
Kmetijski svet je v svoji 14. seji leta 1910. naprosil visoko c. k. poljedelsko ministrstvo, naj v bodoče naznani kmetijskim korporacijam, v koliki meri so se kmetovavci udeleževali vojaških dobav v raznih kategorijah.
Poljedelsko ministrstvo je spoznalo upravičenost te želje in je s pomočjo podatkov, ki jih je dobilo od c. in k. kornih intendanc, sestavilo deset tabel, iz katerih se lahko zelo natančno vidi način dosedanjih dobav in mera, v kateri so se je udeležili kmetovavci in trgovci. Te tabele se bodo odslej izdajale redno vsako leto.
Pri dobavi posameznih vrst kmetijskih pridelkov so bili kmetovavci udeleženi v sledeči meri in na naslednji način. Sami so dobavili pšenice 2 odstotka, rži 53 odstotkov, ovsa 56 odstotkov, sena 48, steljne slame 52, posteljne slame pa 58 odstotkov potrebne in zahtevane množine, torej razen pšenice, ki so jo skoro izključno dobavili trgovci in prekupci, nekako približno polovico potrebne množine. Ta množina je bila z ozirom na kratek čas, ki je bil na razpolago in z ozirom na razmeroma malo razviti trgovski duh pri naših kmetovavcih zelo zadovoljiva in dokazuje, da bo našim kmetovavcem, če bodo imeli resno voljo, zelo lahko mogoče v razmeroma kratkem času oskrbovati vojaške dobave brez trgovcev in prekupcev popolnoma samostojno v celem obsegu.
Iz tabel lahko tudi posnamemo poprečne cene, ki so se plačale za razne vrste dobavljenega blaga; iz tega pa se tudi vidi vsa neresničnost trditev socijalnih demokratov v državnem zboru, da so kmetovavci dobili posebno ugodne cene. Iz tabel se jasno vidi, da ta način direktne dobave in zagotovitve nikakor ne podražuje oskrbe vojaštva z živili in drugimi potrebščinami, ampak naravnost nasprotno, pri čemer pa še niti ne vpoštevamo brez dvoma boljše kakovosti naravnost dobavljenega blaga. Tudi nismo všteli dejstva, da so razni trgovci in prekupci z ozirom na direktno konkurenco kmetovavcev nastavili svoje cene vedno z ozirom na vsakokratno tržno ceno svoje cene zelo niže, kar je naredilo vojaške dobave cenejše (to se sicer žalibog ne vidi) in za kar se ima vojaška uprava zahvaliti edinole udeležbi kmetovavcev pri dobavah.
Za Štajersko, Koroško, Ktanjsko in Istro prihaja v vpoštev pri dobavah okrožje tretjega kora; v denarni vrednosti so tukaj kmetovavci zasedli 56% vse dobave, ostalih 44 odstotkov so še dobili prekupci in trgovci. V okrožju osmega kora (južna zapadna Češka), devetega (severna vzhodna Češka), četrnajstega (Gornja Avstrija) in pri vojaškem poveljstvu v Zadru pa so kmetovavci izvršili skoro vso ročno, uzančno in konkurenčno prodajo (94—100 odstotkov denarne vrednosti) sami in so na ta način popolnoma iztisnili prekupce in trgovce. Samo v Galiciji, kjer so kmetovavci skoro popolnoma odvisni od židovskih trgovcev, je bila direktna udeležba manjša ko pri nas, kar je manj častno in samo kaže veliko pomanjkljivost in nerazvitost zadružništva in njegove organizacije.
Da se pri vsaki novi uvedbi pokažejo razne neprijetne stvari — otročje bolezni — to je lahko umljivo. Ena teh neprijetnosti je določitev temeljne cene pri sklepanju dobavitvene pogodbe.
Po določbah c. k. ministrstev se ravna temeljna cena dobavljenega blaga po tržni ceni blaga, ki velja istočasno na v poštev prihajajočih sejmih, torej pri tretjem koru tržna cena v Gradcu, Ljubljani, Celovcu i. t. d.; ta cena se
ravna (regulira) po spremembah, ki jih dožive tržne cene med tem časom. Mi pa prav dobro vemo, kako netočno in nezanesljivo se pozveduje po tržnih cenah in kako hitro in lahko se tržna cena spreminja, posebno pa pri senu in slami. Slaba pota, poraba vprege pri poljskem delu, vse to lahko povzroči, da pride kak tržni dan na trg manj blaga in da poskoči cena za 2 do 3 K pri metrskem stotu. In če pride enkrat preveč blaga na trg, pa cena zopet hitro pade. Mali odjemavci imajo kmalu dovolj, veliki pa, ki kupujejo večino potrebnega blaga naravnost, kupijo na trgu samo tedaj, če je blago ceno. Torej čakajo. Kmet, ki ima daleč domov, ki je izgubil dan in plačal razne s potjo na trg spojene izdatke in pristojbine in ki tako nujno potrebuje denar, da ne more blaga peljati nazaj, proda za vsako ceno; tako se je letos za metrski stot sena plačevala malenkost 2 K 40 v in celo še manj. Tako spremenljive cene pa ne morejo biti podlaga za določitev temeljne cene pri rednih dobavah. Razen tega se večkrat pripelje seno, ki nima potrebne skladiščne kakovosti, kakor jo zahteva vojaška uprava. Tako blago pa niža ceno, ki se naj določi kot temeljna cena, ker vpliva zelo neugodno pri določanju poprečne tržne cene.
Ker vemo, kako na žitnih borzah, kjer pade cena le vsled velikanskih ponudeb in gre kvišku le vsled velikega popraševanja, igravci na borzi cene umetno „regulirajo", koliko laže stori to kaka mala dogovorjena družbica z malimi sredstvi na razmeroma malih mestnih sejmih.
To dejstvo je povzročilo, da zastopniki c. k. štajerske kmetijske družbe letos niso mogli skleniti pogodbe z intendanco tretjega kora. Na podlagi tržnih cen, ki so znašale poprečno 3 K 90 v za metrski stot, so gospodje intendanti dovolili še razne priboljške, tako da bi znašala temeljna cena za Gradec le 4 K 70 v. Ta cena se plača pri magacinu, torej so v nji že všteti stroški za stiskanje, dovoz k železnici in k skladišču, voznina in vžitninski davek, ki znaša pri 100 kg 34 v. Umevno je, da s tako ceno v današnjih razmerah stroški za pridelovanje nikakor niso povrnjeni. Razen tega je bilo zastopnikom znano, da se v krajih, ki so trpeli vsled suše in od trgovcev posameznim osebam ponuja od oddajne postaje 5 K do 5 K 80 v za metrski stot sena in zaradi tega so pri magacinu morali zahtevati temeljno ceno 6 K. Ker vsled ministrskih določb ni bil mogoč sporazum, se je morala odločba o tem prepustiti c. k. vojaškemu ministrstvu, ki bo pač moralo v tem slučaju ugoditi zahtevam kmetovavcev. Če bodo graške tržne cene šle kvišku, bo zvišana tudi temeljna cena, ki zagotavlja domačim dobavnikom lepe in zadovoljive prejemke.
Da pa se zadrugam ali zadružnim zvezam omogoči prevzemanje dobav, je potrebno, da vsi kmetje, ki imajo slamo ali seno odveč, to takoj naznanijo svojim zadrugam in te svojim zvezam. Kmetje, ki doslej še niso člani nobene zadruge, lahko svoje zaloge prijavijo naravnost pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2, ali pri zadrugi za vnovčevanje kmetijskih pridelkov v Gradcu, Schonaugasse 9. Vsak član c. k. štajerske kmetijske družbe je ob enem tudi član Zveze gospodarskih zadrug v Gradcu.
Temeljne cene, ki pa se bodo najbrže še zvišale, znašajo za Gradec pri senu 6 K, steljni slami 5 K, posteljni slami 5 K 50 «, za Maribor pri senu 5 K 50 v, steljni slami 4 K 50 v, posteljni slami 5 K.
Čakanje in zavlačevanje pri tej stvari ne bo prineslo nobene koristi, ampak le k večjemu škodo, ker bi se potem dobav polastili drugi krogi in bi kmetje, za katere je ta stvar v prvi vrsti, lahko potem samo še gledali skozi prste. J. Regula.
Gospodarske drobtine.
Goske. Že v rimski zgodovini so si pridobile gosi za časa vojske z Galci nesmrtno slavo. Sedaj pa se govori vedno le o „neumnih goskah". Goska pa je znana kot dobra tovarišica; redko-kedaj se odstrani posameznica od svojega krdela. Pri nekem posestniku sta bili dve gosi; naenkrat zgine ena. Začelo se je sumiti na kradež; zapuščena goska pa je vsak dan pred neko hišo neprenehoma kričala. Gospodar, ki je to zapazil, se poda z nekim občinskim funkcijonarjem v stanovanje dotične hiše in ni bilo treba iskati dolgo. Veselo sta se tovaršici goski pozdravili; kajti nič jih ni brigalo, kaj se bo zgodilo s prijateljem tako po ceni pridobljenih gosi. Tierfreund.
0 krmljenju perutnine. Kakor vse druge živali pri hiši, tako se mora tudi perutnina krmiti le ob določenem času; ne verjel bi marsikdo, kolike važnosti je red tudi pri krmljenju perutnine pri dosegi povoljnih uspehov. Kuram, ki pridno nesejo in ki se mesijo, je treba več hrane, če je ne morejo več same dobiti v naravi. Pa tudi preveč krmiti ni dobro; če je kura predebela, jenja nesti, ravno tako, kakor se predebela druga živina (govedo, svinje, konji) ne obreji tako zanesljivo, kakor v naravni kondiciji.
Po Sprattovem koledarju.
Zborovanja podružnic.
= Kmetijska podružnica za ptujsko okolico
naznanja tem potom svojim udom, da priredi 24. septembra t. 1. drugi poučni izlet in sicer na posestvo štajerske hranilnice v Podlehniku. Udje, ki se želijo udeležiti tega izleta, naj to naznanijo pismeno ali ustmeno najkesneje do 20. septembra podružničinemu tajniku Zupancu. Da bode mogoče priti ob 2. uri popoldne v Podlehnik, bo treba iti iz Ptuja vsaj ob poldne. Sestanek je pri gosp. Zupančiču v Ptuju. Tisti udje, kateri imajo konje, so prošeni, da dajo voze na razpolago, ker bi se drugače s hojo potratilo preveč časa. Ponuja se tu prilika, videti marsikaj zanimivega in poučnega v vseh panogah kmetijstva, zatorej se pričakuje obilna udeležba.
Zupanc.
Iz podružnic.
K zborovanju funkcijonarjev spodnještajerskih podružnic v Poljčanah, dne 20. julija 1911.
Zborovanje so sklicali slovenski zastopniki osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe gospodje Franc Robič, Jožef Mursa in Franc Thaler na prizadevanje gospoda župnika Franca Salesa Gomilšek a, tajnika podružnice Mestinje. Predsedoval je spočetka profesor gospod Franc Robič, član osrednjega odbora; za zapisnikarja je bil izvoljen gospod Alojz Sagaj, kaplan in tajnik kmetijske podružnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Po običajnem pozdravu došlih zastopnikov, 29 izmed 50 spodnještajerskih podružnic, je po dnevnem redu prečital svoj referat najprej tajnik H o 1 z (o napakah dosedanjega poslovanja naših podružnic in kako doseči enotno poslovanje in uspešno delovanje; glej članek v današnji številki pod enakim naslovom!); v kolikor so njegova izvajanja opravičena in kakemu namenu služijo, naj si blagovolijo cenjeni čitatelji tolmačiti po svoje; priobčen pa je članek samo radi tega, da se pojasni položaj, o kojem se je govorilo in pisalo precej „za“ in „protiK. Stavil in sprejel se je edini predlog glede udnine, koje vplačevanje je v prvi vrsti do sedaj oviralo vso ostalo delovanje; kajti tam, kjer so z udnino na čistem, tam je gotovo tudi ostalo poslovanje točno. — Na to je govoril po programu ud O. O. deželni odbornik gosp. Franc Robič o različnih subvencijah, ki jih daja kmetijska družba in kako postanejo njih deležne tudi vse spodnještajerske kmetijske podružnice; govoril je še ud 0.0. gosp. Josip Mursa o melijoracijah, ki so za nas posebno potrebne in kako se naj izvrše, Na to se je razvila debata, ki je postajala čim dalje ostrejša. Predsedstvo je prevzel odbornik gospod Thaler, ker sta se druga dva odbornika bila odstranila. Gospod nadzornik Jelovšek je orisal uspehe mirno, stvarno in pošteno delujočih zadrug in okrajnih zastopov, misleč na bikorejsko in mlekarsko zadrugo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, o kateri je poročal tudi deželni poslanec, gospod župnik Ozmec, ter okrajne zastope, ki so se z vnemo in uspehom na postavini podlagi poprijeli dela pri povzdigi živinoreje. Program je bil sestavljen po vsestranskih potrebah in radi tega ravno za tako pičlo odmerjen čas (od 11. do 1. ure) preobširen; to se je začelo čutiti najbolj, ko se je vnela debata iz najrazličnejših strani, tako, da do svojega referata niso prišli niti gospod župnik Gomilšek: o notranjem delovanju podružnic, (primerno dopolnilo k tajnikovem referatu, ki je bil tudi v ta namen tako prilagoden), niti Fr. Thaler: o vzornem poslovanju podružnic, niti dr. Schmirmaul:	kako po-
spešujemo po kmetijskih podružnicah našo vinarstvo in sadjarstvo. Četudi zborovanje ni imelo zaželjenega uspeha, se je vendarle obrnila pozornost na kmetijsko organizacijo, da se bo na njej, ki je poklicana osnovati boljšo bodočnost našim gospodarjem v tej ali drugi obliki, začelo pometati po starem pregovoru. Končno pa se mora konštatirati, da se oficijelni zapisnik uredništvu do sedaj še ni vposlal. Holz.
Sv. Lenart v ormoškem okraju. Zadujo nedeljo je bil v Oslušovcih po večernicah pri g. K o v a č e c u
precej dobro obiskan poučni shod ormoške kmetijske podružnice. Načeloval je g. Martin Ivanuša iz Huma. Prvi je govoril Tomaž Korpar, kije posebno opozarjal na nevarnost kuge na gobcu in parkljih. Razkladal je obšino prve pomoči in strogo pozornost. Drugi je poročal podružničin tajnik v zadevah podružnice. Tretji je nastopil tajnik c. k. kmetijske družbe g. Holz iz Gradca, ki je najprej pojasnjeval oboji poročili ter obširno govoril o velikem pomenu kmetijske družbe, o njenih sredstvih za občno korist, o veliki moči v skupnosti in končno opozarjal na napredek v kmetijskih zadevah i. t. d. Na njegov predlog se soglasno sklene protest in rezolucija proti vinskemu davku, ki se pošlje na višje mesto. Četrti je predaval g. Š k r 1 e c iz Vičanec kot vzorni kme-tovavec o razvoju kmetijstva, o umnem gospodarstvu in o napredku v vseh teh panogah, priporočal je vsestransko učepje, ki je za gospodarja povsod zmiraj bolj potrebno. Hvalil je tozadevni pouk v šolah in kako je za vsestransko zbojjševanje naših razmer skrbeti. Ko so se razdelila še nekatera orodja za rešitev živine, se zahvali gospod načelnik vsem predavateljem in poslušavcem, osobito omeni g. Holz a, dalje g. Škrlecu, g. Korparju ter g. Kovačecu in g. Yen ti za pripomoč. Prihodnje poučno zborovanje bode pri Sv. Miklavžu. Snuje se knjigovodski tečaj, ki bode v Ormožu.	M. O.
0^ ’i	h	ss||[Z=]||[=]|j= Uradno.		3B« =nr=i B h nr
|Wj£R=		=30	Gll==		
Odvrnitev nezgod v poljedelskem obratu s stroji.
Vsem občinskim predstojništvom!
Občinskim predstojništvom se zaukaže opozoriti udeležene kroge in korporacije na primeren način kar najhitreje na od Alojza Zamuda in Jožefa Vivoda v Celju sestavljeno in patentirano varnostno pripravo za mlatilnice,
Popis
za Južno Štajersko priporočljivih jablanovili in hruškovih drevesec, katera bodo prodajale deželne drevesnice za sajenje v dobi 1911/1912.
in jim pojasniti, da odgovarja ta varnostna priprava na-mestniški odredbi z dne 6. januarja 1908, dež. zak. št. 2, in da se je po poskušnjah v deželni poljedelski šoli v Grottenhofu dne 11. julija 1.1. kot zelo namenu prikladna in praktično dobro rabljiva pokazala.
C. k. namestniški svetnik:
Manzano 1. r.
stv. ii.	itazg'las.
Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku in Celju se bo oddalo v jeseni 1910 oziroma spomladi 1912 kakih 50.000 sadnih drevesec štajerskim kmetovavcem. 3/4 od teh se bodo oddale za znižano ceno po 70 vinarjev kmetijskim posestnikom in % po K 1.20 nekmetom; pri tem pa niso vračunani stroški za odpošiljatev.
Tozadevne prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru in morajo biti potrjene od občinskega urada s pripombo, da je prošnjik kot kmetovavec naseljen v dotični občini. Če se drevesa potrebujejo v jeseni 1911, se mora to po-sebe povdariti v prošnji in se ima naročiti vsaj do 15. oktobra. Prošnje se morajo vložiti takoj, ko izide ta razglas in se bodo reševale po isti vrsti, v kateri bodo došle.
Več ko 120 drevesec ne dobi noben prošnjik; vsak pa je primoran drevesca zasaditi na svojem posestvu. Oddajala se bodo drevesca le za gotov denar. V slučaju da zmanjka te ali one vrste^ se bodo dajala nadomestila, ki se pa morejo tudi zavrniti; če jih kdo ne mara, mora njih pridelitev takoj odpovedati. Po mogočnosti se morajo sprejeti drevesca od naročnika samega in se drevesca morajo takoj pregledati, če so se pošiljala po železnici. S pritožbami se je obrniti takoj na dotično vodstvo drevesnice; poznejše pritožbe so zaman. (Da se ugodi kolikor mogoče vsem prošnjam in se prihranijo pošiljatve nazaj, je dobro, če se že v prošnji omeni, katere vrste se žele kot nadomestilo, če v slučaju ni več tistih, za katere se je prosilo prvotno).
Navedejo se tukaj samo one vrste, ki so priporočljive za Spodnje Štajersko.
1				a) v Gleisdorfu			b)	v Brucku		c) v Celju		
M <D H	Trsta:			z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritli- kavci	z visokimi debli	S srednje visokimi debli	pritli- kavci	z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritli- kavci
												
	I. Jablane.											
1	Štajerski mošancelj			8.335	40		20	20		3.660 753	1.000 278	
2	Baumanova reneta .			1.105	5	30	120					
3	Damasonova reneta .			15	5							k	1.764	412		
4	Kanada reneta . . .			10	—	95	—					757			
5	Beli astrahan . . .			—			10	_								___
6	Plamenčasti Kardinal			320			6		, -	8	219	150	_
7	Ribstonov Pepping .			—	—	—	850	20	12	514	64		
8	Iluberjeva moštnica			740	20	—	—	—			27				
9	‘Ananas reneta		a izven-	185	55	180	_			___	250	174	310
10	‘Žolti Bellefleur		redne	210	13	85				-	573	22	302
11 12	‘Londonski Pepping ‘Šampanjska reneta	lege priporočljive vrste		355	—	50	—	—	E	508 177	80	190
	11. Hruške.											
13	Dielova maslenka .			120	20	95	110	10	120	570	35	8
14	Postrvovka . . . .			10	10	30									8
15	Dobra Lujiza Avranška . . .			60	8	30	80	6	90					5
16	Olivier de Serres . .			—	—	•48	—	—	—	227	40	6
17	Pastorovka . . . .			35	8	20	240	—	100	385			
18	Salcburgerca . . . .			10	—	—	22	—	40	—				
29	Boscova dula . . .			—	—	—	50	—	18						
20	‘Weilerjeva moštnica		J • •	525	190	—	425	—	—	1.955	1.955		
21	‘Tepka			1 • •	—	—	—	—	—	—	520	—	—
22	‘Rumeltovka . . . .		I • •							100		
				j								
Razen navedenih vrst dobe samo kmetski pro sivci še 203 orehovih drevesec z visokimi debli, 343 breskvinih z nizkimi (pritlikavimi) debli in ravno takih 84 mareličnih drevesec; drevesnica v Brucku ob Muri ima 1245 črešnjevih in 215 višnjevih drevesec.
Razglas
glede desetmesečnega kmetijskega tečaja na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici.
Ta tečaj se začne početkom novembra 1.1. in traja do konca avgusta prihodnjega leta. Sprejme se 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi plačajo za celi tečaj po 280 K v polletnih obrokih naprej. Od slednjih si lahko nekateri izprosijo tudi štipendije od okrajnih zastopov, posojilnic i. t. d., ki so se velikodušno dovolile. Za ta znesek dobijo
učenci v zavodu pouk, stanovanje, hrano, pranje perila ter zdravniško pomoč. Razne šolske in druge potrebščine si morajo nabavljati sami. Natančneje se razvidi iz Statutov, kateri se pošljejo na željo.
Sprejemajo se le najmanj 16 let stari Štajerci, ki so s povoljnim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo starejši od 16 let, ki so že dalje časa pri kmetijstvu sodelovali, zlasti če hočejo ostati kmetje.
Lastnoročno pisane prošnje za sprejem se naj pošljejo najkesneje do 25. t. m. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnjam se naj priloži: krstni list, domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti in zdravja, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kdor je pripravljen vstopiti na lastne stroške, naj to opomni v prošnji.
, Ravnateljstvo deželne kmetijske Hole v Št. Jurju ob južni železnici, dne 1. septembra 1911.	J. Beliš.
ZADRUGA.
>✓
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Franzensplatz &t. S5.
I.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Nakup vina za deželno vzorno klet.
Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem bo tudi letos kupila za svojo deželno vzorno klet v Eggenbergu pri Gradcu letošnja vina ali naravnost od kadi ali pa prvič pretočena.
Ponudbe se naj blagovolijo poslati pravočasno na naslov Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz, štv. 2.
2.
Nakup krme.
Zveza lahko kupi večje množine sena v celih vagonih za trdno ceno, ki znaša, kakoršna je pač kakovost, od 5 do 7 % K za metrski stot.
Svoje člane, ki bi lahko oddali seno, pozivamo, naj nam nemudoma pošljejo svoje prijave in naznanijo množino, kakovost in ceno. Ob enem s ponudbo se naj pošlje večji vzorec.
Sporazumno s c. k. kmetijsko družbo smo ukrenili vse potrebno, da se bo lahko nakupila večja množina stikalnic za krmo, ki se bodo pod posebno ugodnimi pogoji ali prodale ali pa za malo odškodnino dale na posodo.
Opozarjamo vse svoje zadruge in člane na dejstvo, da smo vsled pomanjkanja krme po drugih krajih dobili velika naročila na krmo in da lahko kupimo vsako množino zdravega, dobro spravljenega, napol sladkega in sladkega govejega sena.
Samoumevno je, da bomo za svoje člane skušali doseči najugodnejše cene in zato še enkrat opozarjamo, da nam nemudoma vpošljete svoje ponudbe.
Ravno sedaj je čas, da pozovejo naše članice svoje člane k skupni prodaji in delajo na to, da se z zadružnim delom dobi za člane primeren dobiček.
Podrobnejša navodila dajemo drage volje.
3.
Stiskalnice za krmo.
množina, cena, teža, višina in lega, v kateri se je žito pridelalo; po možnosti se naj navede tudi sorta. Vsaki ponudbi se naj priloži vzorec, vsaj V4 kg težak.
KakOr vsako leto, bo Zveza tudi letos kupovala seme rdeče štajerske detelje naravnost od producentov, na kar že danes opozarjamo. Prevzela bo vsako množino, toda samo pod pogojem, daje seme brez predenice in štajerskega pokolenja.
Cena se bo razen po tržni višini, določila tudi po množini plevelovega semena, pred vsem fine predenice.
Ponudbam se naj priloži zanesljiv vzorec.
6.
Otrobi.
Dokler je kaj zaloge, ponujamo:
Pšenične otrobe, debele, 100 kg za 13 JV 80 r, na razpolago v decembru t. 1.
Pšenične otrobe, fine, 100 kg za 13 K, na razpolago v septembru—oktobru t. 1.
Pri vseh teh cenah je računano brutto za netto z vrečo vred in od postaje Gradec.
II.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca
julija 1911. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
Posojilnice	Konto		vlog		Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 1. julija 1911		____	8,342.301	03	3,694.946	64	. .	___
Promet julija 1911	. . .	254.450	13	254.413	53	258.458	46	110.837	27
Skupaj . . .	254.450	13	8,596.714	56	3,953.405	10	110.837	27 j
Proč vračila		—	—	254.450	13	110.837	27	—	—
Stanje dne 31. julija 1911	—	—	8,342.264	43	3,842.567	83	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
	Konto vlog				Konto kreditov			
Kmetske zadruge	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 1. julija 1911				2.787	63	1,355.735	99	___	.
Promet julija 1911	. . .-	—	—	—	—	3.130	50	12.024	92
Skupaj . . .					2.787	63	1,346.866	49				
Proč vračila			—	—	—	—	12.024	92	—	—
Stanje dne 31. julija 1911	—	—	2.787	63	1,346.841	57		—
Če naše članice nimajo dovolj priročnih stiskalnic za krmo, jim damo, če imajo na razpolago dovolj veliko množino krme, drage volje primerne stiskalnice ali na posodo ali pa jim jih pod zelo ugednimi pogoji prodamo.
4.
Prodaja žita za setev.
Zveza gospodarskih zadrug bo od začetka septembra naprej imela na prodaj, dokler bo kaj zaloge, sledeča žita v izborni kakovosti:
Petkuško zimsko rž,K 27-50, moravski posevek iz 600 m višine nad morjem.
Zimsko pšenico brez resja, K 29-—, zelo plodovito, pridelano na graškem polju.
Moravski zimski ječmen, K 24-—, Friedrichswerter Mammut.
Zimsko grašico (Vtem villosa), K 37-—, vse cene za 100 kg netto brez vreče, od južnega kolodvora v Gradcu.
Na željo pošljemo vzorce na ogled. Semensko žito se na Roberjevem stroju za snaženje žita še enkrat temeljito osnaži in zaradi tega so cene nekoliko višje.
Prašanja in naročila se nam naj kmalu pošljejo, ker je zaloga omejena in se zaradi kratkega časa za setev ne more pozneje več naročiti.
5.
Nakup žita za setev in semenja rdeče detelje.
Zveza kupuje lepo žito za setev, kakor oves, zimski ječmen, zimsko pšenico, zimsko rž, posebno iz goratih, mrzlih krajev. Tudi išče črni oves dobre kakovosti. V ponudbi se naj navede
Ves promet posojilnih društev Zveze meseca	julija	1911.............................K	878,159-39
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug	in	društev	meseca julija 1911.............„	15.155-42
Stanje vseh vlog koncem julija 1911................................................„	8,345.052-06
Stanje vsega kredita „	„	1911................................................„	5,189.409.40
Uvoz blaga v juliju 1911..............•.........................................„	67.413-71
Izvoz „	„	„	1911...........................................................„	48.312-19
Skupni promet meseca julija 1911...................................................„	115.725-90
Število pridruženih posojilnih društev koncem julija 1911: 278.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem julija 1911: 81.
III.
Prodaja sadja na Dunaju.
pogoji, pod katerimi se naj proda in navedba članstva, se naj pošljejo naravnost Zvezi gospodarskih zadrug v Gradec, Franzensplatz 2.
Zveza bo od srede septembra naprej vsak teden, dokler bo imela dovolj ponudb na razpolago, prodajala na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug.
Sadje se prevzame na podlagi prijave in pritrditve ali za naprej določeno, trdno ceno ali pa v komisijonelno prodajo. Pri komisijonelni prodaji se razen izdatkov v gotovini (vožnina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička kot provizija za prodajo.
Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima dunajski sadni trg za štajerske sadjarje, pozivamo vse svoje člane, naj se te v skupni blagor namenjene uvedbe kolikor mogoče številno poslužujejo. Letos je za to baš ugodna prilika, ker je zimskega sadja splošno malo in bo torej mogoče spraviti ga zelo dobro v denar.
Prijave, v katerih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo,
IV.
Zadružna vnovčevalnica živine pri Zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Živinski sejmi v Gradcu meseca septembra in oktobra 1911.
Od 22. maja naprej se vrši začasno dva dni pred glavnim živinskim sejmom vedno kontu-macijski živinski sejem za goveda.
1.	Sejmi z rogatino: 21. in 28. septembra in 19. in 26. oktobra 1911.
2.	Sejmi z malo klavno živino: 22. in 29. septembra in 20. in 27. oktobra 1911.
3.	Konjski sejmi: v četrtek, 5. oktobra (mesečni konjski sejem).
Sejem z malo klavno živino se od 1. maja naprej začne že ob 7. uri zjutraj.
Ponudbe:
Graščinska uprava Baltahof, pošta Kum-berg pri Gradcu, pincgavskega plemenskega bika, dobrega za skok, l3/4 leta starega, 460 kg težkega, za 580 K.
Karl Maschka, c. k. poštni uradnik v Podlehniku pri Ptuju hoče čistoplemenskega emdenskega gosaka iz leta 1910, zelo dobrega za pleme, zamenjati za enako gos; tudi kupuje gosi.
Graščinska uprava Trautenburg, pošta Luče, postaja Ernovž, 3 na čas breje, težke starejše krave za poprečno 500 K; en par hribovskih volov, 850 kg težkih, za 850 K. Živina se lahko vsak čas ogleda.
Vnovčevalnica za živino Zell am See naznanja, da se v neokuženih krajih Saalfelden in Lofer odda večje število krav.
Graščinska uprava Haus am Bachern, pošta Hoče pri Mariboru, 8 pinegavskih molznih krav, srednje brejih, 7 srednje brejih montafonk, 1 vzhodnjefrizijskega plemenskega bika, 5 vzhod-njefrizijskih telet, 12 montafonskih telic, brejih, 6 montafonskih bikičev, 6—12 mesecev starih, 10 različnih mladih volov.
Franz Tuchscherrer v Schwarzau pri Strassu, 2 vprežna vola, dobra tudi za pitanje, svetlosiva in rdečerjava, 4% leta stara, 1600 kg težka, 100 kg za 110 if.
Jožef Lenko pri Sv.Petru pri Celju, 8 molznih krav, na čas brejih s prvim teletom, 5 do 6 telic, 1 bikiča, podeželne pasme iz murodolk.
Karl Troy, kmet v Eggu na Predarelskem prodaja več montafonk za odmolžo, suhih in nekaj mesecev brejih, od 480 kg naprej, z 10—12 l mleka na dan.
Franc P o s s e c k pri SV. Duhu pri Poljčanah, 30 prašičkov nemške žlahtne pasme iz vzrejališča viteza pl. Plessinga, 12 do 26 tednov starih, po 30 do 40 K.
Janez Peliarz v Pressgutsu, pošta Pischels-dorf, dveletnega montafonskega bika, 500 kg težkega, brez hibe, zelo krotkega, iz plemen-
skega vzrejališča graščine Stadl pri Sv. Rupertu ob Rabi.
Graščina Steinhof, pošta Radgona, F. A. Sieder, 80 izvirnih Yorkshire prascev, povrže-nih dne 22. julija 1911, loko postaje Radgona, brez zaboja. Cena za 1 kilogram žive teže pri merjascih 3 K 50 v, pri prašičkah 3 K.
Lenart Fischer v Strihovcu pri Št. liju v Slov. gor., veliko štiriletno srednje brejo pinegavko, 500 kg težko, za 460 K; brejo, srednjeveliko šestletno marijadvorko, 400 kg težko, za 380 K.
Oton H ali er v Kammernu, dveletnega, 450 kg težkega, za skok in vprego dobrega bika, štv. 56 rodovnika, za 900 do 1000 K\ vpisano, 500 kg težko kravo, ki nosi od dne 16. februarja 1911 sem sedmo tele, za 530 K, dveletno, 380 kg težko telico za 450 K.
Prosimo, da se naj v bodoče pri ponudbah navede približna živa teža in cena.
Naročila:
Karl Maschka, c. k. poštni uradnik v Podlehniku pri Ptuju išče osla, še rajši oslico, po možnosti brejo, če mogoče z opravo.
Graščinska uprava knezov W in disc h-gr&tzov v Konjicah kupi dve murodolki, ki bi v aprilu 1912 povrgli.
Ponudba jajec za nasad.
Luis Winter v Pirkwiesnu, pošta Šmarje ob Pickelbachu, oddaja za nasad po 13 v jajca sulmo-dolske in plymouthske pasme.
Graščina Baltahof, pošta Kumberg pri Gradcu, oddaja jajca sulmodolske pasme za nasad, ravno tako tudi lepa plemena te pasme.
Akademija za mlinarsko obrt, zgradbe ob vodah i. t. d.
se je ustvarila v Curihu na Švicarskem. Potreba zboljša ve mlinarske obrti se čuti že dolgo; napredna Švica jo je občutila tako, da si je ustanovila svoj zavod, kakor mu ga menda ni para v celi Evropi, ki šteje vendar črez 300.000 mlinov. Velike zahteve, ki se stavijo dandanes na znanstveno izobrazbo od vsakega, ki hoče mlinarski obrat uspešno voditi ali vsaj sodelovati, se morejo dobiti le na zavodu, ki se peča edino z vsemi panogami znanja, spadajočimi k mlinarski obrti. Mlinarstvo zavzema v današnjih časih, ko postaja kruh od dne do dne dražji, ulogo, od katere je odvisno narodno gospodarstvo takoj za kmetijstvom.
Nov zavod v Curihu, na katerem so se zavezali sodelovati tri znamenite profesorske moči švicarskih zaveznih držav, se je postavil na stališče, ki ne zavzema samo vseh znanstvenih strok, ampak stoji na mednarodnem stališču, tako da je omogočen pristop vsem narodom. To jamči že mesto Curih, središče vsega tujega prometa, mesto, ki ima radi prilike vsestranske znanstvene naobrazbe, umetniškega užitka krajevne krasote posebno privlačno silo ukaželjnih iz celega sveta. Ravno v Švici, ki je tako bogata na vodnih zgradbah, kjer je videti najgenijal-nejše tehnične izdelke in kjer je mlinarstvo doseglo vrhunec popolnosti, tam se je ustvaril zavod, ki bo nudil ukažefjnemu občinstvu priliko, sprijazniti se v teoriji in tudi na vzgledno izvedenih primerih v njegovi okolici s proizvodi, ki že vzbgjajo sami občudovanja ter vzpodbujajo še k nadaljnjemu napredku.
Bilo bi prav umestno, da bi se našli tudi pri nas ljudje, ki bi se posvetili tej stroki ter šli na ta zavod, ki je vseskoz strokovno na vrhuncu in popolnoma na mednarodnem stališču. Vsekakor pa posluži ravnateljstvo radevolje s programom.* H o 1 z.
Poročilo o stanju hmelja.
Žalec v Savinjski dolini, 22. avgusta 1911. (XII. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Obiranje srednjezgodpjega hmelja je v polnem teku in bo v teku tega tedna končano. Pridelka bo manj, ko se je izprva cenilo. Zdravi nasadi so dali izboren pridelek. Pozni hmelj dobiva zelo počasi kobulje in se bo menda začel prihodnji teden obirati. Pridelek pri tej vrsti pa bo še mnogo manjši ko pri srednjezgodnjem hmelju.
Društveno načelstvo.
Opozarjanje.
Današnji številki je priložen prospekt društva Thomas -Phosphatfabriken, Baerlin, o Tomaževi žlindri za jesensko Knojeiye, in dopisnica tvrdke A. Tomec, Humpelec, na katere priloge s tem opozarjamo.
* Internationale Akademie flir Mtlhlerei, Mtthlen-und Wasserbau, Maschinenbau - Handelswissenschuften Zurich in der Schweiz.
Prevozne cene na državnih železnicah.
C. k. poljedelsko ministrstvo je z odlokom štev. 87.362, z dne 1. septembra 1911 naznanilo, da se radi sile dovoli izjemno nizki tarif za prevoz krme in stelje na češko po vseh državnih železnicah; ta tarif bo veljaven od 16. avgusta 1911 do preklica, najdalje pa do 30. junija 1912.*
Danes 13. septembra pa pride telegram od agrarne centrale v Muthmannsdorfu s sledečo vsebino: „Po prizadevanju agrarne centrale je vlada dovolila fpo primeru Nemčije) za 60% znižano ceno pri prevozu vseh krmil in g nojil.
M g I B D I S B C ■ 1 I Dl • ■
]
SflI/7	S51I/7
Tržna poročila.

a[M]SIMIc
alCZj
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 28. avgusta do 3. septembra 1911. Pripeljalo seje 69 vozov s 599 metrskimi stoti sena in 26 vozov s 209 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 5'20 do K 6-80, sladko od K 5'40 do K 7-—; ržena slama od K 4- do K 4-40; pšenična slama od K 3-80 do K 4-30, ječmena slama od K—•— do K—•—; ovsena slama od K —•— do K —; jezna slama od K —•— do K .
Sejemzrogato živino dne 7.septembra 1911. Prignalo se je 144 volov, 147 bikov, 102 krav, 12 živih telet in - konj, pripeljalo se je
—	mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, 22 bikov,
—	krav, — telet; na Gornje Štajersko: 30 volov, 24 bikov, 12 krav; Spodnje Štajersko: — volov,
—	bikov, — krav, — telet; Ptuj: — volov,
—	bikov, - krav, — telet; Predarlberško: 6 volov, 12 bikov, 20 krav, 10 telet; v Nemčijo:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
—	volov, — bikov, - krav, — telet; na Češko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: -• volov, - bikov, 15 krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 100' — do K 108'— (izjemoma K 112 —), poltolsti od K 90'— do K 98 —, suhi od K 83'— do K 90'—; voli za pitanje od K — ■— do K —•—; klavne krave, tolste od K 80' do K 90'—, poltolste od K 62'— do K 76'—, suhe od K 56'— do K 62*—; biki od K 86'— do K 98'—; dojne krave d» 4. teleta od K do K—•—; črez 4. tele od K — — do K — •— ; breje od K —•— do K —•—; mlada živina od AT 84'— do K 96' — . Sejem klavne živine dne 7. septembra
* Glej odredbe za železnice in brodarstvo (Verord," nungsblatt ftir Eisenbahnen und Schiffahrt) štev. 100, x
dne 29. avgusta 1911, strani 1462—1468.
1911. Zaklana živina: 579 telet, 2179 svinj, 1 komad drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'36 do K 1-46; teleta la (izjemna cena) od K 1'48 do K 1-56 ; mlade svinje od K 1'46 do K 1-50; nemške mesne svinje od K -•— do K ; nemške pitanske svinje do K 1'40 do K 1'48; ogrske pitanske svinje la od K 1'60 do K 1*70; ogrske pitanske svinje Ila od K 1'40 do K 1'50; mesne svinje od K 1*32 do 1'46; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -•— do K ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -•— do K -•—; ovce od K 1*— do K 1'20; kozlički in jagnjeta od K — do K —•—. Cene nazadujejo
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 22. septembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji).
Dne 23. septembra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 25. septembra v Slov. Bistrici**;
v Šmartnem**, okr. Slov. Gradec; na Remšniku**, okr. Marnberg; pri Sv. Trojici v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart; v Ernovžu**, okr. Lipnica.
Dne 26. septembra v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 27. septembra pri Sv. Vrbanu (sejem s ščetinarjem), okr. Ptuj; v Mariboru*.
Dne 28. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 29. septembra v Rogatcu (sejem s
ščetinaiji); v Šoštanju**; v Marnbergu**; na Vranskem**; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Pilštanju**, okr. Kozje.
Dne 30. septembra v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 2. oktobra v Ormožu*; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Slov. Gradcu**; v Konjicah**; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Celju*.
Dne 3. oktobra v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji).
Dne 4. oktobra pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščeti-narji); v Ponikvi*, okr. Šmarje; v Žalcu**, okr. Celje; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 5. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 6. oktobra v Pišecah**, okr. Brežice; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrici.
——
Če se krave neprestano pojajo
in se ne obrejijo, je temu navadno vzrok nalezljivo vnetje spolovil. „Bissulin", ceno sredstvo brez vsakega vonja in ki učinkuje brzo, se je obnesel zelo dobro. „Bissulin" se prodaja samo proti živino-zdravniškemu spričevalu. Uspeh je seveda tem popolnejši, če se ravna točno po živinozdravniških navodilih. Proizvaja H. Trommsdorff, tovarna za kemične izdelke, Aachen,	248—9
Zniiuliorieiie
s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba ......... pravočasno	--
kalijeve soli
za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dušeč ne moreta sama nikdar narediti naj-------- večjih pridelkov. =====
KAJNIT
in koncentrirane kalijeve soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. k. kmetijske družbe in /veza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. 325-3
Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih ....— gnojil daje brezplačno =
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikat anaDunajuVHIA, SkodagasseS.
Žito ni več snetljivo
če se rabi
Numa Dupuy 4 Romp., semenska zamaka.
Že 28 let z velikim uspehom rabljena proti smrdljivi snetivosti pšenice, sajasti in prašni koruze, ječmena, ovsa, krompirja i. t. d. Zavoj za 2 metrska stota semena stane 50 vinarjev, za 1 metrski stot 26 vinarjev. Svarimo pred manj vrednimi ponarejki. — Glavne zaloge: Aleksa Ertla sinovi, C. F. Schubert, Ignne Scliatzl, M. Weinkopf in Simon Rappel v Gradcn. — Prodaje: Maribor: M. Berdajs; Radgona: F. Kržišnik; Cmurek: Joh. Kolletnig; Wildon: C. Leitner; Gleisdorf: Alois Grogger; Fttrstenfeld: Alex. Loidl; Alojz Lorenzoni; Aflenz: Ed. Micliaeler; J. Schmidt; Lonč: K. Birbaum; Slovenska Bistrica: F. Stiger in sin, Karl Kopatsch; Weiz: J. Delle-fant ml.; Trofaiach: J. Hofers Nacbf.; Ettmisl: Ambr. Zieglers Wwe.; Fohnsdorf: A. Pfustersclimidt; Hartberg: H. Knarr; Lipnica: J. B. Seredinsky; Gnas: Leop. Pregl-hof; Stiwoll: Hans Roth; Stubenberg: Ant. Steinbitcker; POllau: Louis Friedrich; Kammern: Franz Aigner; Loipers dorf: A. Kolb.	365—1
Numa Dupuy & Komp.
Dunaj, Ul/a, WlndmUhlgasse IIB.
1 l(ll ft iiimfNlff je obratnih stroškov na uro i UU L VllllirjU in HP pri mojih patentiranih
ollnlli motorjih z ulsokim tlakom
4 do 5 ulnnrjep s Petrolln motorjih m iohomobllah itnjetih motmi.
Tovarna za motorje
J.Warehalowski
DUHAJ, III., Pnulussasse 1.
Na tisoče motorjev v rabi. Ceniki zastonj. Ugodni pogoji za plačevunjc. Na razpolago tudi že rabljeni petrolln ■■	motorji.
211-1
Izvirna „Melone"
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjen6
mlečna centrifuga.
Močno in solidno narejena Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo. Zajamčen je najboljši uspeh in _	najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melolte" Model 1909 Je v maraleem zboljšan, 45—12   - - Dobri zastopniki zaželjeni.
Najnovejše in najboljše
šhrnpilniie n pin,
tudi prevozne, za škropljenje in napolnjevanje sodov. Ne rjavijo in ne zamrznejo. Vodoravno nesejo do 20 m. ---- Ceniki gratis in franko. =
Prva moravska tvorn ca za vodovode - in sesaljke
AntRunz,«”'
Mlinsko kamenje
zmesno, belo, surščno, vsake mere, najboljše rude, nizke cene. Iz 8 lnstnili kamcnolomov, ki se razlikujejo po trdoti in sestavi. — Naroča se neposredno pri
Francu Leskovšeku, kamnoreški mojster
v Št. Jurju ob južni železnici. 317—4
Opozarja se pred prekupci, kateri tudi pravijo, da imajo '	svoje kamenolome. =====	■■
Ponudba. “10
Imam lisasto kravo, dobro molznico z osmim teletom (4 tedne starim junčkom) in še z dobrim zobom. Brez teleta 15 do 16 l mleka na dan. Cena 425 K, in 1 samec, 11 mesecev star, bele barve, 123 cm visok in 145 cm širok, cona 150 K. Franr »Manin«*, kmet na Libni 9, pošta Videni na Štajerskem.
Prva tOTarna
£e (Kometovi mlini
so dandanes najboljši /a dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Hellerjeviml umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljSi kakovosti za umetne mlinske kamne In gradnjo mlinov v Sandovu pri Ceski*Llpi.
Heller.
415b/10—24
Komanditna družba S. «J.
Iščejo se zastopniki.
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
če si naročite su^no in modne snovi naravnost iz
tovarne za sukno pri tvrdki
322—4
Milice Tomec, Impolec, Cesto.
Vzorci se pošiljajo zastonj na ogled, če se piše po nje*
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J.Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. Tiska „Leykam“ v Gradcu-