It* ŽIL 0» l&tO« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K -J'—
V Ljubljani, torek 10« januarja 1922.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 K. Letno 576 Ji,
Inozemstvo:
Mesečno 68 K, Letno 816 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za •»krat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAVsi
knjiž,
ni ca
Uredništvo:
utolfova ulica 1/L Telefon 306.
Pav«a/n/ franka. Uprava:
: a Telefon 44,
Ljubi,
wna.
lisi se ne vračajo.
;m je priložiti znamko za odgovor.
Zaroka kralja Aleksandra z romunsko princezinjo.
KRAU ALEKSANDER SE JE ZAROČIL Z RUMUNSKO PR1NCESINJO MARIOLO. POZDRAV RUMUNSKEGA KRALJA.
Nj. Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. — N j. Veličanstvo
Beograd, 9. jan. (Izv.) Pozno zve* je dospeh iz Sinaje vest, da se je j eksander zaročil s princezinjo
Kercbna dhČe^° rou5unskega kralja
Beograd, 9. jan. »Prebiro« poroča: n* slavnostnem predjužniku je romun-•k« kralj pozdravil našega kralja Alek-»ndra takole: Naj mi Vaše Vel. do-•01« da v svojem imenu in v imenu Mroda izrazim veliko radost, da se kot gost nahaja v naši sredini. Za to Vam od vsega srca kličem: Dobro nam do-tel! V Vašem Veličanstvu pozdrav-Ijam hrabrega vojaka, kateremu se je • borbi na čelu hrabrih čet posrečilo nabrati lovorjevih vencev, s katerimi I* »godovma okrasila Njegov prestol » mu prej nastlala trnjeve vence katerih usoda ni štedila pri srbskem narodu njegovem takratnem suvercnu Vasem nejiozabnem očetu. V Vašem’ Veličanstvu pozdravljam vernega m-
vedno z Romun.,o nahaja ramo ob ra-‘	' 'lr Je trcba braniti skupne inte-
O i I ,>0 prot* skupni nevarnosti.
edaj ,e ustvarjeno prijateljstvo iI,1S|.e^a ln Jomunskega naroda, prija e■ jstvo, ki je posvečeno s skupno Prelito krvjo, ko so se hrabri srbski »fki borili ramo ob rami na ravnicah Dobrudže za iste vzvišene cilje. ro tolikem trpljenju in takih borbah, flej, kako se je tema dvema državama posrečilo, da sta uresničili svoje veko-vite aspiracije, narodno ujedinjenje. Stremeč na notranjo konsolidacijo in ▼ avrho, da se zavaruejejo skupni interesi, bomo šli v bodoče ramo ob rani kot dobri sosedje, prijatelji in zavezniki. Prisotnost Vašega veličanstva je za mene in Moj narod najvarnejša garancija prijateljskega čustvovanja ter »em uverjen, da isto čustvovanje »elite iskreno in srčno s svojim naro-•om. Zato dvigam to čaao na zdravje
kralj Aleksander se je zahvalil za prisrčni sprejem in izjavil, da popolnoma deli čustva prijateljstva in dobrega sosedstva, katera je kralj Ferdinand izrazil tako toplo. Dvignil je čašo na zdravje kralja in kraljeve rodbine in v napredek romunskega zavezniškega naroda.
Beograd, 9. jan. »Presbiro« objavlja brzojavko:	Njegovi Ekscelenci g.
dr. Ninčiču. V trenotku, ko davno prijateljstvo naših dveh narodov dobiva danes tako srčno potrdilo v kraljevi zaroki v Sinaju mi je prijetna dolžnost da prosim Vaše Ekscelence, da sprejmite našo osebno najprisrčnejšo zahvalo za delo, ki ste ga imeli pri ustvarjanju tega dogodka, ki tako po-voljno vpliva na našo skupno bodočnost. Minister za zunanje stvari Derussi.
Bukarešta, 9. anuarja. Kakor se poroča iz Sinaje, je prišel Nj, Vel. kralj Aleksander v spremstvu ministra jeli naš poslanik v Bukarešti Boško Nastasijeviča, generalnega adjutanta Hadžiča, maršala dvora Damjanoviča in ordonančnega častnika Joviča v Bukarešto. Na kolodvoru so ga sprejeli naš po=lanik v Bukarešti Boške Snlak-Antič, vojni ataše polkovnik Vukovič ter odpolanstvo romunskega kraljevskega dvora in romunske vlade. Romunska kraljeva rodbina, ki je predvčerajšnjim odpotovala v Sina jo, je sprejela N j. Vel. kralja Aleksandra skupno z zastopniki romunske vlade, romunske vojske in raznih drugih najuglednejših vojaških in civilnih osebnost:. Romunsko časopisje navdušeno pozdravlja prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra in povdnrja, da se s tem posetom ustvarjajo boljše in trdnejše vezi med Romunijo in kraljevino SHS.
Italija noče izprazniti tretje e©n@.
ITALIJANSKA HINAVŠČINA. VOLK SE POKRIVA Z JAGNJETOVO KOŽO.
Rim, 8. jap. Minister za zunanje posle Della Torretta je izjavil v razgovoru s sotrudnikom lista »Popolo d Italia«, da ni nobene napetosti med Italijo In Jugoslavijo. Tretji pas v Dalmaciji se izprazni šele tedaj, ko Izpolnijo vsa jamstva za varstvo Italijanov v Dalmaciji, kakor to Predvideva rapallska pogodba. Ita-j1« zasleduje politiko, ki stremi za 22* da se doseže sodelovanje napast venih držav; fantastično pa je
trditi, da je vsled tega to gibanje naperjeno proti Jugoslaviji.
Beograd, 9. jan. Delegat ministrstva za notranje stvari Kosta Katlč, ki vodi preiskave radi šibeniških dogodkov, je dobil od naše vlade nalog, da na podlagi sporazuma med našo In Italijansko vlado vodi pre-iskavo z italijanskima konzulema v Šibeniku in Splita. Isti nalog sta dobila italijanska konzula po italijanskem poslaniku g. Manzoniju.
Angleško posolilo Jugoslaviji.
Angleški finančniki so pripravljeni dati Jugoslaviji posojilo
pod ugodnimi pogoji.
9< jan. (Izv.) Naša vlada ban/' >a 12 ^°ndona obvestilo, da je
|Dri ,n* konzorcjj, čigar zastopnik go-
Bcrw. n 8e *e te dn‘ P°Kaial v ■vgradu x našo vlado, v stanu dati
_ državi posojilo petnajstih mili-
jonov funtov (približno 18 milijard jugoslovanskih kron) in sicer pod ugodnejšimi .pogoji, kot se je svojčas ponudilo finančnemu ministru dr. Ku-manudiju.
toii* med Amgiite In irsko ratificiran.
'AnuiHod»0n,T 9- Jan* G*V-) Mir med *ka Ii? irsko je Dayl Eireanu (ir-fltsov P ratificirala z večino
n,«i^AterV ie končan stoletni spor 2 S.. ,ng.,i5'° in Irsko. Po eni strani mori *rskoangleški spor primer, da ten lunaJod’ ^etucii številno nezna-Der *1Jub°vati in zmagati v boju zoni nk1?s:očne zatiralce, po drugi stra-veliav poravnava, ki se je končno-ko J?10 ^Prejela, glasen dokaz, ka-tlka k6' ^krena demokratična polipa *Pr*stiti državnim zajednicam, spravi °^Ivitinost govori proti nlkf ^azadnjaški angleški držav-Ijo Iroev Pre3šnjih stoletjih gnafi vo-leč, da samostalnosti tako da-državno q danes dosegli dejansko
šem mnem,yeilenost’ ki pa bo p0 na_ cvitania n« ,°tvorila novo dobo pro-izločiia jz 5leSkega imperija, ker bo ganizma m,£vega javnega or-
vojske S SkS?) drzavl|aI"
Undo.^?' ODSTOPIL?
Clreanu suormv an* Deva!cra Je DaU aet* odstop. SvoJ in SYOjega k®151'
London, 9. jan. V svojem nagovoru na Irce iz Avstralije je dejal Devalera, da se bo boj nadaljeval. Irska republika bo obstojala.
Dublin, 8. jan. Vsled vesti o sprejetju angleško - irske pogodbe po irskem deželnem zboru je Devalera izjavil, da definitivno odstopi.
POGREB POSLANCA PISKA.
Maribor, 9. januarja. (Izv.) Včeraj so ob veliki udeležbi v Orehovi vasi pod Mariborom pokopali poslanca Franca Piška. Pogreba se ie udeležilo nad 3000 oseb, med njimi minister na razp. dr. Anton Korošec, poslanec slovenske ljudske stranke Roškar, okrajni glavar dr. Lajnšič in drugi, dalje zastopniki raznih organizacij SHS, zastopniki raznih političnih strank in številno drugo občinstvo. Pogreb je vodil mariborski stolni župnik kanonik Moravec s številnim duhovništvom. Krsto so nesli domači občinski odborniki, člani j>*-žarne brambe in Orli. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika dr. Korošec, ki ga je proslavljal kot dobrotnika ia zvestega somišljenika.
POLITIČNO ŽIVLJENJE SE ZOPET OŽIVLJA.
BeogTad, 9. jan. (Izv.) Tekom današnjega dne se povrnejo ministri v Beograd, ki so božične praznike prebili zunaj prestolice. Zelo verjetno je, da bo jutri seja ministrskega sveta. Plenarna seja narodne skupščine je sklicala za ponedeljek, dne 16. t. m. z dnevnim redom: vladna izjava. — Parlamentarni odbori začno že te dni svoje delo. Pododbor, ki se ima baviti z zakonoma o državnem svetu in upravnih sodiščih, je sklican za sredo, ob 10. dopoldne; na dnevnem redu je razprava o članih načrta, ki se bavijo s kompetenco državnega sveta in upravnih sodiščih.
Beograd, 9. jan. Vsled božičnih praznikov so na vladi zastali vsi posli. Skoro vsi ministri so zapustili Beograd ter se njihov povratek pričakuje za danes. Prva seja ministrskega sveta bo po vsej priliki Jutri. Tudi delo v narodni skupščini je ukinjeno radi praznikov. Prihodnja seja narodne skupščine je določena na prihodnji pondcljek. Na tej seji bodo razpravljali o vladni deklaraciji, ki se nahaja na dnevnem redu. Posamezni odbori narodne skupščine bodo svoje delo začeli nadaljevati še prej. Tako je za jutri sklicana seja pododseka zakonodajnega odbora za centralno upravo, v sredo pa bo plenarna seja finančnega odbora, na kateri se bo vršila glavna razprava o proračunu za leto 1922.
NOVI POVELJNIK NOVOSADSKE ARMIJE.
Beograd, 9. jan. (Izv.) Današnja »Pravda« jnvlja, da bo za poveljnika I. armije v Novem Sadu imenovan general Ljuba Milič,
OMEJITEV TOVORNEGA PROMETA V BANATU.
Beograd, 9. jan. (izv.) Ravnateljstvo državnih železnic za Bačko, Banat in Baranjo v Subotici objavlja, da zaradi pomanjkanja premoga do; na-daljnjega ne sprejema tovornega in brzovoznega blaga. Izvzeto je le blago v težini do 200 kilogramov na en tovorni list,
SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA V PRAGI.
London, 8, Jan. »VVestmiinstcr Gazzette« poroča, da se bo mednarodna konferenca, ki bo razpravljala o gospodarski in finančni obnovi Evrope, sestala v Pragi. Na to konferenco bodo pozvani tudi voditelji sovjetske Rusije pod pogojem, da prizna Rusija svoje dolgove In zasebno last.
LIKVIDACIJA TUJIH PREMOŽENJ V ITALIJI.
Rim, 8. jan. Kakor poroča »Tribuna«, izide v kratkem dekret o pospešitvi likvidacije premoženja tujih podanikov.
NORVEŠKA ODPUŠČA DOLGOVE AVSTRIJI.
London, 9. Jan. Dopisnik »Mor-ning Post«-e poroča iz Kristanije, da se bo norveška vlada odrekla svoji zahtevi v znesku 1 in pol milijona kron, kolikor dolguje Avstrija za kupljeno blago. Norveška narodna banka ne bo sodelovala pri mednarodnem posojilu Avstriji.
KONFERENCA MED BETHLENOM IN DR. SCHOBERJEM.
Budimpešta, 9. jan. »Viratag« poroča, da min. predsednik grof Bethlen odpotuje v sredo zvečer na Dunaj, kjer bo konferiral z zveznim kance-larjcm dr. Scfioberjem glede nekaterih vprašani, Izvirajočih iz beneškega dogovora.
LLOYD GEORGE O GOSPODARSKI OBNOVI EVROPE.
Pariz, 8. Jan. Vrhovni svet je imel včeraj svojo prvo sejo, ki je bila posvečena načelnim govorom šefov posameznih delegacij o vprašanju finančnega problema Evrope. Splošno sodijo, da je Imel govor Lloyd Georga pred vsem namen, izzvati zaželjeni učinek v angleški javnosti, ker je znano, da bo vrhovni svet sklepal o principih glede problema gospodarske obnove Evrope. V svojem govoru je L!oyd George Izražal nado, da se bo gospodarski položaj Nemčije zboljšal, ako ji bode uspelo vzpostaviti svoje trgovske odnošaje z Rusijo in ako bo tudi Francija spoznala za svoj interes koristne omenjene odnošaje, ki bi olajšali Nemčiji možnozt plačila.
Pogled nazal.
Rezultat triletne zunanje in notranje politike Jugoslavije je vse prej kot razveseljiv.
Od mirovne konference v Parizu do Rapalla nesrečnega imena je šlo vedno na slabše. To je bilo, če ne odpustljivo, pa vsaj razumljivo, saj nismo imeli prostih rok, ker je bilo jadransko in koroško vprašanje preveč v ko-neksu z drugimi svetovnimi vprašanji in se je reševalo pravzaprav brez nas, tako, kakor je bilo v interesu teh tedaj svetovnih vprašanj. Zgodile so se sicer napake z naše strani, ampak na rezultatu se ni dalo bogvekaj spremeniti.
Od Rapalla dalje pa smo se morali postaviti na lastne noge in šele tedaj srno zapazili, da ne znamo stati. Ustanovitev male antante je sicer brezdvomno korak k izboljšanju zunanjepolitičnega položaja Evrope, ali temu edinemu uspehu stoji nasproti nebroj porazov do zadnjega habsburškega in albanskega, ki sta skoro zrahljala vezi male antante. Povsod vročekrvnost in zaletelost, ki se konča z žalostnim umikom. Manjka pač tlart-wiga, da bi nekoliko zaviral. Tu se jasno kaže razloček, kaj se pravi voditi samostojno zunanjo politiko inJxtf, voditi zunanjo politiko po direktivah kake evropske grupe. Tukaj še r.istno shodili.
Nič boljše ni v notranji po'iiiki. Po treh letih smo ravno tam, kjer smo bili v začetku — ali še na slabšem. Najslabše, Če se da slabo sploh stopnjevati, stojimo na polju financ. Kaj se je tukaj že vse poskusilo — in danes gremo nevzdržno za Nemško Avstrijo. To si lahko kar odkrito povemo, kakor ne rabimo zamolčati, da nas obliva rdečica pred to našo nezmožnostjo, če pog'vdamo na čehoslovaško.
Nič boljše ni na političnem polju. Pri nas se mnogo politizira in največ politizirajo ljudje, ki mislijo, da je politika nekaka domena zase, ki ni v zvezi z ostalim življenjem in se da obravnavati in udejstvovati brez ozira na vse drugo po nekakem apriorističnem principu. Rezultati se kažejo. Ustava, ki bi morala biti trdna vez med vsemi tremi plemeni, je ravno na-protno kamen s; odlike in sicer vsak dan večji. Vzrok temu je pač to, da pri ustavi niso delala vsa tri plemena, da ustava ni rezultanta, ki bi bila rezul-tira’a iz vpošgcvanja vseh zgodovinskih in kulturnih komponent, ampak se je kratkomalo deduktivno vzc’a shema, sestavljena iz najrazličnejših kosov, in tej rapirni shemi naj se prilagodi ljudstvo kot Pr okrast ovi postelji. Tako smo prišli srečno tako daleč, da bomo trošili leta in leta svoje najboljše energije v ustavnih bojih, sosedje oko'i nas pa bodo bogateli. In vse to zavoljo tega, ker je bilo v interesu partije, da se reši čisto nov problem po starih šablonah.
Tako stoji polovica naroda ob strani in gleda z nezaupanjem na vlado. In če bi ta vlada ukrenila izjemoma tudi kaj dobrega, je narodu sumljivo že iz tega edinega razloga, ker prihaja od vlade. Tako se od dne do dne veča prepad med vlado in narodom, vlada je že zgubila kontakt z narodom, nima več vpogleda v faktične ljudske potrebe — in vlada in upravlja dalje po shemah s priznanim in znanim uspehom,
Ce nočemo torej v najkrajšem času dohiteti Nemške Avstrije, moramo takoj začeti pri financah — pa ne po dosedanjem načinu — nato pa prijett ustavni problem, da pridemo enkrat od politiziranja k delul
Uspešen pslsk konference v Cannes.
POGAJANJA MED GEORGEOM IN BRIANDOM.
Cannes. 9. jan. Danes ob 10 30 so ministri, katerim so poverjena repa-racijska vprašanja, razpravljali o garancijah, ki naj se zahtevajo od Nemčije v svrho ozdravljenja njerih financ. V največ točkah so se sporazumeli in so nekaj drugih, glede katerih se jim je zdelo umestno, počakati nemško odposlanstvo, odložili. Razgovori so se v glavnem tikali preložitve garancijskega odseka v Berlin, kar je zahtevala Francija. Angleško odposlanstvo je bilo mnenja, naj bi obnovitvena komisija sama zborovala v Berlinu, da bi se izognila dueiizmu obeh organizacij, kakor tudi znatnim troškom. Odločitev v tej zadevi še ni padla. Ob 15. se vrši pod predsedstvom Louclie-urja sestanek ministrov, ki so v Parizu pripravljali evropski gospodarski konzorcij In ki jim je naročeno, pripraviti program za konferenco v. Genovi. Ob 16. se bo vršil drugi sestanek ministrov, ki se bo bavil s plačili, ki jih ima odplačati Nemčija v gotovini 1. 1922. Ob 17. bo imel vrhovni svet svojo sejo.
Cannes, 9. jan. Polkovnik Har-wey se je pri vožnji z avtomobilom ponesrečil in se 5 do 6 dni ne bo mogel udeleževati sej vrhovnega sveta. Govori se. da bo ameriška vlada Imenovala zastopnika.
Cannes, 9. Jan. Prvotno je bilo predvideno, da plača Nemčija leta 1922 v gotovini 25 milijonov funtov šterlingov. Belgija pa je vztrajala pri plačilu nadaljnih 10 milijonov funtov šterlingov. Sedaj se namerava, da bi Nemčija plačala v gotovini 35 milijonov funtov šterlingov in 87 milijonov v blagu. Skupaj tedaj 122 milijonov funtov šterlingov, t. j. tedaj 28 miiljonov funtov šterlingov manj, kakor je bilo prvotno predvideno. Nemčija bo plačala tudi 12 milijonov funtov šterlingov za troške obsedni!) armad.
Pari*, 9. jan. »Petit Journal« poroča o pogajanjih med Briandom in Uoyd Georsem o francoske ». asafi«-
škem jamstvenem dogovoru:	Prvi
francoski predlog je predvideval ofenzivno in defenzivno zvezo z vojaškim in mornariškim dogovorom. Angleška vlada je odgovorila s precej omejenim proti p red logom, ki približno odgovarja jamstvenem dogovoru od 1. 1919 in ki je odvisen pd cele vrste pogojev. Nato je Francija stavila nov predlog, naj bi se države osrednje in vzhodne Evrope zvezale po vzorcu pogodbe četvorke, ki se nanaša na ohranitev miru na Tihem oceanu. Ta kontinentalna zveze naj bi obsegala vse one države, ki so nastale vsled mirovnih pogodb ali čijih ozemlje se je vsled njih izpremenilo, vštevši Nemčijo. Te države naj si med seboj jamčijo posestno stanje in se obvežejo, da se ne bodo napadle in da ie bodo v slučaju spora obrnile na razsodišča. Ako bi katera teh držav skušala rabiti silo, naj bi po francoskem predlogu Anglija in Francija vzpostavili red. Vse to pa bi po ovinkih zopet dovedlo do francosko-angleške zveze. Angleška vlada hoče namreč vsaj za trenutek prevzeti le omejena jamstva za slučaj nemškega napada. Anglija odobrava načrt združenja držav 6rednje in vzhodne Evrope, dovoliti pa hoče le moralične sankcije, n. pr. z razsodbo Francije in Anglije. Te moralične sankcije naj bi se eventuclno razširile z gospodarskimi odredbami. — To je približno podlaga pogajanj med Briandom in Lloyd Ge-orgem v Cannesu,
Zagreb, 9. jan. Devize: Dunal 4 85—5, Berlin izplačilo 185—190, ček 183—186, Budimpešta 49—51.50, Bukarešta 215—0, Italija izplačilo’ 1390—1400, ček 1340—1360, New-york izplačilo 320—323, ček 3*5— 317, Pariz 2475—2600, Praga 517— 529, Švica 0—6250. Valute: Dolar 300—316, avstr, krone 5—5.50, carski rublji 25—27, angl. funti 1350—0, franki 2600—2650, madžarske kron« 0—51, napoleondor 1020—1130, nem. marke 175—190, rotn. leji 220—228, Ral. Ur« fr-im.
im ni v
Trst, dne 7. jan.
Občinske volitve za Trst in okolico so razpisane. Vršile se bodo, dne 22. januarja. Kakšna je perspektiva teh volitev bom skušal opisati kolikor mogoče na kratko.
Liberalci, fašisti, demokrati fn 90-cijalni reformisti so se združili in ustvarili »Narodno Zvezo« (A11ean2a nazionalc), kar bi nekako odgovarjalo »Nacijonalnemu bloku« (Blocco nazionale), ki je nastopil pri zadnjih državnozborskih volitvah.
Klerikalci (Pipi), socijalni demo-kratje, komunisti, republikanci in Slovenci nastopijo samostojno. Imeli bomo tedaj 0 strank, ki se udeležijo volitev za mestni svet • tržaškega mesta.
Republikanci so se obrnili na vse opozieionalne stranke s pozivom, da bi 8e ustanovil opozicionalni blok. Temu sklepu republikanskega centralnega odbora se je uprl pokrajinski republikanski odbor za Istro. Ta odbor je izjavil, da je proti temu, da pridejo v opozicionalni blok tudi Slovenci. Kljub temu bi bržkone prišlo do opoz. bloka, ko bi ne odklonili vstopa komunisti Oni so sklenili nastopati samostojno.
Tako bo nastopilo pri prihodnjih občinskih volitvah 6 strank: »Narodna 2veza« in $ samostojnih strank. Ni pa izključeno, da se klerikalci ne premislijo in pristopijo še v zadnjem tre-notku k »Narodni zvezi«, V tem slučaju bi imeli I blok in 4 samostojne stranke.
Katere stranke zmagajo?
Volilni sistem je tak, da zmagata le dve najmočnejši stranki:	tista,	ki
dobi največ glasov, dobi tri četrtine vseh poslancev, nnslednia po štev. oddanih glasov, najmočnejša stranka dobi ostalo četrtino poslancev.
Ker znaša število poslancev za tržaški mestni svet 80, dobi najmočnejša stranka 60, ostala najmočnejša stranka pa 20 poslancev. Volilni red je tak, da ustvari močno desnico, opozicijo pa šibko.
Kakšen bo volilni izid? To lahko prerokujemo že danes. »Nacijonalna zveza« doči večino glasov — torej 60 poslancev, opozicijo bodo tvorili gotovo komunisti z 20 poslanci. Vse drug« stranke ne pridejo do besede. Vsled tega, 100 let starega volilnega reda, ki bije pravičnosti v obraz, bomo tudi mi tržaški Slovenci v bodočem mestnem svetu brez svojih zastopnikov.
(Pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršila še pod bivšo Avstrio, smo jih imeli 12.)
Ta novi udarec, ki se mu ne moremo izogniti, pa nas ne straši. Prišli bodo časi, ko bo tudi ta krivica zlomljena f
Sicer pa je volilno gibanje zelo rahlo. Tojavlja st le v časopisju. Oez nekaj dni se že bodo vršile vo'itve. S doslej še niknkih oklicev, nikakih reklamnih letakov posameznih strank, sploh nikake propagande. Vse je mirno. Cernu pa? Na to ni težko odgovoriti. Nobeden ne mara prav rad sprejeti na pleče ogromnega dolga tržaškega magistrata, ki znaša okrog aoo milijonov lir Pred vojno je znašal letni proračun navadno okrog t$ milijonov kron, danes pa znaša samo vsota za izplačevanje plač komunalnih uslužbencev okrog 28 milijonov lir. Kje pa so še vsi drugi stroški? Kje pa so nekdanji ogromni dohodki, ki jih je imelo mesto od uvoznega konsuma in drugega?
Mestni municipij se nahaja v hudih finančnih stiskah. Dolgovi se večajo od dne do dne in noben žarek ne posije v to temo. Da mora biti stiska velika, dokazuie okrožnica, ki jo j« poslal municipij te dni na vse direkcije svojih obratov in strok. Ta okrož-
nica pravi dobesedno takole: »Iz vse-navedenega jc razvidno, da se nahaja mestni municipij v kritičnem položaju. Poživljamo vas, da obrnete vse svoje moči v dobrobit naše občine; vsaka sekunda je dragocena, nobena naj se ne izgubi brez haska . . .«
Da, 200 milijonski dolg”, ta je veliko strašilo, zato bodo potekle bližajoče se občinske volitve bržčas mirno. Kdo bi si prtil na hrbet to strašno vsoto? Naj jo le nosi slavna »Nacijonalna zveza«. Mi ji želimo: dober tek!
Proti pogodbi, ki sc le sklenila v decembru med Češkoslovaško in Avstrijo, se pojavlja, kakor je bilo pričakovati. odpor pri avstrijskih nemških nacijonalcih. Da tega sporazuma, ki je znatno zbližal obe državi in bi se mogel morda celo smatrati kot uvod v naslonitev Avstrije na malo antanto, dunajski politiki niso izvršili po svojih srčnih nagnenjih, jc izven dvoma. Politična zveza, ki bi bila njim vsem, brez razlike političnih strank, po volji. Je le priklopltcv k Nemčiji. Toda tja jim je pot zaprta Tudi z Madžari bi bilo v skladu z dosedanjo zvezo in političnimi okol-nostmi preje pričakovati zveze nego s Cehi, toda s tem jih je dodobra razprla zadeva z Curgcnlandom in vrh tega od njih v gospodarskem oziru nikakor ne morejo pričakovati on;h ugodnosti, ki jim jih morejo dati Ce* hoslovaki. Slednji argument bo bržkone tudi merodajen, da na dosedanje in bodoče vabe Italije ne bodo dali veliko.
Češkoslovaška je danes ona država, pri kateri more imeli Avstrija v svojem boju za gospodarski obsta nek največ upan!a na pomoč. Zato pa se morajo poliličnnsporne zadeve med njima preje urediti, da ne bodo motile gospodarskega soglasja. To se je zgodilo z dccembersko pogodbo Preglejmo si glavne politične določbe. ki so za medsebojno poi.tično razmerje dveh držav osnovne važnosti, posebno pa tako med seboj sprtih, kakor sta bili Avstrija in Češkoslovaška po preobratu. Obe državi se zavežeta, da bosta izpolnili st. ger-malnsko in trijanonsko mirovno pogodbo in si garantirata medsebojno nedotakljivost državnega ozemlia Tu more Avstrija pridobiti le v slučaju madžarskega napada. Posebno važen je člen četrti, v katciem se obe državi zavežeta, da ne bosta trpeli na svojem ozemlju nikakih političnih ali vojaških organizacij, ki bi bile naperjene proti nedotakljivosti in varnosti druge Izmed zaveznic in določa skupno postopanje 2oper habsburške restavracijske poskuse Ta člen more Imeti ze'o dilekost-žen pomen, kajti obrnjen ni le zoper habsburško splctkarcnje. marveč pravzaprav onemogočuje vsako podpiranje nemške iredentistične akcije na Češkem z avstrijske strani. Dejansko se s tem členom Avstrija zavezuje, da bodo njeni državljani povsem opuščali vsako delovanje, ki bi bilo usmerjeno ra odtrganje nemških delov Češke. Sicer je danes taka garaneba spričo popolne nemoči Avstrije v gotovi meri sknro odveč. Je pa za bodoče politične zveze med radikalnimi nemškimi politiki z obeli strani meje gotovo velikega pomena. Zato se razburjeno posvetujejo voditelji z obeli strani meje in delajo ogorčen obraz.
V sedmem Členu se zaveznleta obe državi, da bosta točno izpolnjevali določbe mednarodnih pogodb glede narodnih manišln. V tem oziru se le vnel v časonisfu prepir soričo trditve, da v AvstriH sploh ni narod-
nih manjšin. Temu nasproti opozarjajo Cehi na onega četrt milijona dunajskih in ostalih dc!er.jeavstrljsk:h Cehov, ki morajo dobiti svoje šole in druge narodno - manjšinske pravice. V tem oziru bi seveda tudi ml opozorili na koroške Slovence in burške Hrvate.
Da se nemški nacljonalci branijo pritrdi‘1 sklenjeni pogodbi. Je tedaj razumljivo. Saj veže ta Avstrijo re-signirati na iredentistično politiko tudi ncoficijclno, kar gotovo ne prihaja iz srca. Ker pa gotovo avstrijski radikalci pravtako, kakor mi vemo, da je pogodba le izraz težke življcnske borbe, ne da bi dajala verno sliko resničnega razpoloženja, bržkone tudi njihova opozicija ne bo prehuda. Za bližnjo bodočnost pač ni druge poti.
Zadnjič smo opozorili, da se smejo vrniti oni inozemci, ki so šli v stari kraj na obisk, ako ta obisk ne prekorači šest rresecov po njihovem odhodu iz Amerike. Zgodilo se je pa v par slučajih, da se Je dotičnik vrnil s svojo novoporočeno Ženo. Opozarjamo, da dotičnik nima pravice pripeljati nikogar s seboj; le on ima pravico priti nazaj in nihče drugi. Osebe, ki se vračajo po šestmesečni odsotnosti, ne potrebujejo nikakih pismenih dokazov glede datuma svojega odhoda iz Amerike. Priseljeniške oblasti Imajo na razno-lago imena vseh potnikov, ki odhajajo iz Amerike. Potrebno je le znati ime parnika, s katerim je dotičnik odpotoval.
Zakon se seveda ne ozira na ameriške državljane; tem Je pot vedno odprta. Naturaliziran državljan sme poklicati svojo ženo in svoje mladoletne otroke (t. j. ako niso ti še dcsegli starosti 18 let). Otroci naturaliziranega državljana so namreč ameriški državljani le v slučaju, da so se rodili, ko je bil oče že državljan; drugače postanejo državljani le v slučaju, da pridejo v Združene države, predno so postali 18 let stari.
Bodite torej previdni ln ne ravnajte lahkomiselno, Ja ne pripravite sebi in drugim bridkega razočaranja, gorja in brezpotrebnih stroškov.
Politične vesti.
[j!
ja.
Pred kratkim smo naznanili, da je bila letna kvota za priseljevanja iz Jugoslavije popolnoma izčrpana okoli 15. novembra, kar pomenja, da Je priseljevanje Iz Jugoslavije ustavljeno do konca junija 1922.
Letna kvota za Jugoslavijo je znašala 6.405. Po poročilu generalnega komisarja za priseljevanje Je bilo do 23. novembra pripuščenih na račun te kvote 6.552 priseljencev. To pomeifja, da so priseljeniške oblasti dovolile prihod 147 jugoslovanskih priseljencev čez dovoljeno število. Ta prebitek predstavlja slučaje. kjer bi bila deportacija prov-zročila dotičnikom nenavadne težko-če: radi tega so Jim priseljeniške oblasti začasno dovolile vstop.
Vkljub temu. da Je priseljevanje Iz Jugoslavije ustavljeno, vendarle prihaja žalibog še vedno precej ljudi Iz Jugoslavije. Njih usoda Je jako žalostna, ker morajo Iti nazaj. Treba pripomnltt, da nimajo po zakonu nikake pravice do povračila potnih stroškov; parobrodna društva Imajo le dolžnost, da jih peljejo zastonj nazaj^
Vsi tl ljudje p;ihaJajo h komu v Ameriko. Če niso bili dotičnfki v Jugoslaviji dobro poučeni o strogosti sedanjega priseljeniškega zakona, zakaj pa Jih niso njihovi prijatelji ali sorodniki v Ameriki opozorili na nevarnost, kateri sc Izpostavljajo? 2e odkar Je novi zakon o kvoti prijel v veljavo, smo začeli opozarjati občinstvo nanj. Nekateri pa menda mislijo. da ako Je kdo dobil vizum ameriškega konzula In se mu dovoli vkrcati se v parnik, da mu Je s tem že zagotovljen vstop. To ni res. kajti šele priseljeniške oblasti v Ameriki, t. i. ko Je dotičnik Že prišel v ameriško Inko, določajo, ali kdo sme priti ali ne.
Zaupati na slepo srečo ali da se bo za dotičnika napravila Izjema, jc več kot lalikomf’llcno. Izredni slu-čnjl, ko priseljeniške oblasti dovoliu-jejo pristop čez kvoto, so tako redki, idn ni treba niti računati na nje. Radi tega opozariamo vse. ki vedo za nameravani odhod kake osebe Iz Jugoslavije. naj dotične osebe kakor hitro mogoče opozorc. da se ne vkr-cafo in za sedaj ne pridejo v Ame riko.
Ponovno opozarjamo, da se za kon ozira le na rojstni kraj in ne na državljanstvo. Ako se pravi, da le jugoslovanska kvota izčrpana, to po menja, da nihče ne more več priti, kdor Je rojen v mejah sedanje kraljevine Srbov. Hrvatov In Sloven cev. Kdor Je bil rojen drugje, še lahko pride, v kolikor ni bila še izčr pana kvota one 2emlje, v mejah ka tere se je rodil. \
X Poslednji šibeniški dogodki opominjajo, da naša država vse premalo pazi nad interesi jugoslovanskega brodarstva. Italijanske bojne ladje so se pojavile v dalmatinskih pristaniščih brez vsakega povoda in brez pravilne prijave pri naših mestnih predstojništvih kot je to običajno po celem svetu. S svojim izzivanjem nas Italija spominja, da ima v Dalmaciji velike gospodarske interese, ki jih je že 2a časa stare monarhije pridobila, ko je vzela ogromne vodne sile Krke in Cetinje v zakup. V tozadevnih centralah se danes proizvaja okoli 100.000 konjskih sil. Italijanska delniška družba »Sufid«, z upravnim sedežem v Trstu, izdeluje v splitskih in šibeniških tovarnah karbid in cijnnamid. Glavni činitelj gospodarskega življenja na Dalmatinski obali je v italijanskih rokah. Ravno tako se je Italija vgne/dila v ostala bančna, brodarska in industrijska podjetja. Največje premogovne žile 90 v njenih rokah. Šibeniški dogodki naj državo zdramijo, da začne misliti na razvoj lastne trgovinske mornarice in nncijonnlizncije dalmatinskega industrijskega kapitala.
X Radikalci pnznavajo potrebo ustavne revizije. V eni zadnjih številk prinaša glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« uvodnik, ki vsebuje zanimive odstavke. Dejstvo je, da je n«aš narod razdeljen na Srbe, Hrvate in Slovence. Običajno se smatra to razdeljenost kot neugodno za državno edinstvo. Narodna in kulturna raznolikost pa ima tudi svoje dobre strani. Razvitek kulturnih sposobnosti jugoslovanskega naroda bo močnejši in obilnejši, ako mu bodo pomladki
prihajali iz več strani. Kulturna različnost bi bila le tedaj škodljiva, ako bi škodila onotni državni volji. V političnem pogledu je potrebna ena črta, ena duša. V kulturno - ekonomskem pogledu potrebujemo varijacije in raznolikosti. Pri sedanji sestavi našega naroda je najtežja naloga uporabiti pravilno oba elementa:	edinstvo	in
raznolikost. Modrost državne 131 nacionalne politike bi obstojala v tem, da na zadovoljiv način izrabi oba Klementa. Iz tega vidika jo Vidovska ustava samo prva stopnja k politični zajednici. Celokupno notranje vprašanje pa s tem še ni rešeno, kajti ostaja vprašanje o oblastni in lokalni upravi. S tem priznava glavno glasilo radikalne stranke, da se mora n^ trenja ureditev države izvršiti v okviru, nasprotnem sedanji ustavi. To pa pomeni priznanje ustavne revizij«. Nadalje pravi, da je treba iti na roko upravičenim zahtevam svobodnega in posebnega razvoja pokrajinskih sil. Zeli, da bi naša država na ta način zadovoljili vse narodne dele, kar bo v korist pokrajini in celoti kot taki. Tudi mi smatramo, da je zadovoljstvo temelj države in edinstva.
X Pod italijanskim jerobstvom. Italijanska vlada je kljub protestom nase vlade sklenila, da morajo hali-* janske vojne ladje še nadalje ostati v naših vodah ob dalmatinskem obrežju, da ščitijo italijanske državljane.
X Madžarska se veča na nai račun. Madžarski časopisi poročajo, da je razmejitvena komisija v Veliki Kaniži pomaknila svojo mejo skoraj 2a 1 km v naše ozemlje ter s tem pridobila Madžarski 28 občin.
Časopisni glasovi.
V »Slov. Naroda« razpravlja St Clr-kovlč 0 makedonskih Organizacijah v Bolgarski. Iz Jožne Srblle tn Makedonije le znaten del prebivalstva po bolearskem porazu v svetovni volni prešel na teritorij Bolgarske. Vseh emigrantov se šteje 200 do 300 tisoč. Emigranti so se združili v treh organizacijah:	1. Komunistična makedon-
ska orzanlzacba. katere namen Je propagirat! v naši MakedonlU komunizem in Izvesti socl|a1no revolucllo: 2. makedonska »bratstva« posameznih mest, katerih namen Je organizirati komltatko akelio v Mnkcdonltl In Južni Srblll in združiti t« kraie z Bolzarsko; 3. komite federativnih organizacij s ciljem, da se doseže avtonomijo Makedonije, oziroma, da naša In *r-ška kraljevina Izpolni odredbe mirovne«* dogovora «lede zaščite manjšin v Makedo-nlil. tako da se dovoli svoboden povratek celoktmnl makedonski em!«raciii.
»Naprej* obdolžuje komuniste, da so ieračka v rokah Jugoslovanskega kapitalizma. Vlada Je razpustila komunistične organizacije z namenom, da Škoduje socljallstl-
čnl misli. Ce bi komunisti lahko nemoteno nastopali, bi se že delavstvo zdavnaj nav*, ličalo komunističnih obljub, lraz in zavijati). Vlada dnie komunistom zopet prosteJŠe roke. Seveda samo za toliko časa. dokler bodo služili s svojo neumnostjo kapitalizmu.
•Slovenec* pravi k nedeljski otvoritvi delavske zbornice, da Je zbornica oropan* njenih pravih pravic m degradirana v egoll posvetovalni organ, NaibolJ ae pa hudujejo krščanski sodjalcl nad tem, da ima večino v 2bornlc! sneljalna demokracija.
»Novi čas• v svojem uvodnik* propagira strokovno organizacijo vseh delavnik slojev In borbo združenega delavnega ljudstva proti združenemu kapitalizmu. CtaU-kar Je mnenja, da se krščanska načela zanesejo v mednarodno ilvljenle s tem, d* smo doma pravični napram tujerodnim manjšinam ln s tem. da se tesno oklenemo mednarodnih organizacij krščanskega delavstva. Drmovlna ni skrivnostno telo. Iti plava nad ljudstvom. Domovina so vsi IJnd-Je. ki trdo delajo na naši zemlji; domovi* pomagati, pomeni pomagati ljudem.
Gospodarstvo.
1 ran
Maksim Gaspari
M
Pl
l
U mojoj umetnlčkoj Impresiji o sll-karu Maksimu Ga.špariu, rckao sam. da je on Jnčl u prlkazlvnnju duše nego u Izvodjenju krnjolika, da kod njega dominira linija nad bojom.
I njegovo najnovije delo, ta diploma za dr. Ivana Tavčarja, potvrduje tačno te moje nazore.
Kako če sc toj sllcl slatko nasmejati svl najmodcrnijl slovenačkl slikar!, kojl ne prlpoznaju nlkakve umctnlčkc principe, kad na loj slicl opaže onu ljupku grnpu, koju je Gašpari pri komponovanju podvrgao stranama jcdnoR trougaonlka l prema torne držao se onog l suvlše starog umetničkog principa, kojl su postavili čuveni slikari talijansk* Renesanse.
Kako Ce Gasparla Ismejati sve slove-načke ekspresioniste, što nikakvu važnost na polažu na tačan črtci l na le-potu linija, kad ugledaju njegovu lepu grupu, gde vlada neka ugodna zaokroženost, gd* su Unij* meke, okrugl* 1 prl-klu*
Ne troha misliti, da Je Gašpari u toj s!H irnco nešto snsvim novo za Ntorilu svetske umetnosti. To rade jedino krunne 1 grandijozne prirode. Ali taki ljudi dnnns su vrlo retki u slikarstvu, sviju oh-nzovnmh naroda. Danns Ima vrlo malo slikara što u svojim slikama knruiu nešto sasvim novo 1 sasvim originalno, Što pre njih nlko drugi nlje ka-zao.
1 On špari le za tu sliku uzeo temu, koju su pre njega mnoco bolje obradl'1 čuvcnl svctskl silkarl. Dakle tema nlje nova. ali su novi oni osečajl, Što je Gašpari uneo n tu sliku, jer su tl osečajl potekli Iz dublne njegove duše. Gašpari oseča 1 svoje Iskrene osečaje kadar je na sllcl prikazati sa nekoliko lepih Unija. U toj sllcl Ga?nari je dao ono, što je nosio u svojoj dušj.
Kako če tn nainovlln sliku Gašpa-rla. radi njene jednnstovnostl. mirnofe I sveie prirode. Ismelatl slovennčke simboliste, futurlste 1 eksprcsionste — ti ljudi, kojl jedino teže za orlginalnošču. u čljlm se delima ogleda žurba 1 bizarna čud, kojl Jure za alektiranlm motlvima I Jakfm senzacijama, ko j? se u svojim slikama manje bave sa prirodom 1 više iznose ono nalraliniranije. što je stvorila umetnost svlju vekova I sviju naroda, ali joi ponajvii* ono, što sa »tvorili stari
Asirci, Egipčani, Bizantinci 1 moderni Japonci.
Gcšparl je I šuvlše pošten umetnik, da bi u svojim radnvima poziran. On se zadovoliava sa običnim motlvima, koje prikazuje jednostavno I Jasno.
Gašpari Je dobar ertač. On dobro poznate anatomiju ljudskog tela. On zna prikazati pokrete ljudskog tela, a kadar je l pokrete ljudske duše lznetl u pokretu tela. Zato što sve to zna, bio je kadar da stvori tu lepu grupu 1 da prikaže Ženu, Što sasvim pri-rodno sedi, koja je levu ruku naslonila na tu lenu l pogleda je blagim, nežnim I mladjanu devojčlcu, što se lako naslonila na tu ženu pogleda Je blagim, nežnim 1 ljunklm pogledom. Neka anarina draf ovleda se u pogledd toga mladog 1 než-nog stvora.
Gašpari ne pozira u toj slld. Nlje pao u neku neugodno slntkoču. Nlle bteo sa afektiranjem da btide zanJmljlv, nego Je ostao sasvim prirodan, mlran 1 jasan. Sa nekoliko lepih Unija lzneo je u toj grupi ono što Je osečao.
I ta slika, sa njenom lepotom, sa njenim toplim 1 iskrenim osečajima uvek če blago utecatl i na nežnu dušu našeg darovitog pesnika Ivana Tavčara.
Pavle LatarU.
Kakor vse kaže, je Bolgarija premagala težko povojno gospodarsko krizo in pričenja z normalnim gospodarstvom. Import je skoraj popolnoma ustavljen, deloma vsled visokih cen v produkcijskih državah, deloma 2 itvanredno visoko uvozno carino, deloma pa tudi vsled velike zmernosti bolgarskega prebivalstva, ki obstoja do 8o55 iz kmetov, medtem ko uradnik vsled svoje nizke plače kot konzu-ment sploh ne pride v poštev. Nasprotno pa se je v zadnjem letu eks-jx>rt precej povečal. Tako je n. pr. eksportirala Bulgaria zadnje 1. 125.000 vagonov žita, 80 milijonov kilogramov tabaka. Žito je šlo po večini v Francijo in Belgijo, tabak v Avstrijo in Češkoslovaško. Tudi eksport jajc v 2nesku 150 milijonov levov jc močno vplival na zboljšanje finančnega stanja bolgarske države.
V splošnem je finančno stanje države ugodno. V prometu se nahajajoči bankovci znašajo 2.5 milijonov levov. Kake pol milijarde levov se nahaja v inozemstvu, polovica vseh krožečih bankovcev gotovo v rokah kmetov, ki tišče denar doma in to povzroča veliko pomanjkanje denarja v državi. Poleg tega je v deželi repara-cijska komisija, ki iztirjava 3 milijarde franc, frankov. Vkljub temu pa gr« Bulagaru* gospodarskemu ozdrav-
ljenju naproti, ki bi g» dosegla M preje, če bi se vlada odločila, prevaliti del davkov, ki obremenjujejo d** nes predvsem trgovino in industrijo^ na skoraj neobdavčeno kmetko prebivalstvo.
Bolgarska vlada otežuje as tm načine plasiranje tujega kapitala, toda reparacijska komisija še vedno najdi pota za ugladitev poti antantnem^ predvsem francoskemu kapitalu.
Vojne simpatije za Nemčijo ao aa pretvorile v ozko gospodarsko zv*IO» Nemčija obvlada popolnoma uvo* strojev, 2 izjemo poljedelskih, ki pri* hajajo skoro izključno iz Madžarske^ in je prevzela tudi dobavo lokomotiv,
Številne komisije se mude v Ntm» čiji, Češkoslovaški in Avstriji v svrho spoznanja z novimi pridobtvami moderne tehnike. V bodočih letih imajo te države pričakovati velika naročila, ker Bol. -ija hiti k eksploatiranj« svojih voanih sil in i zgradbi elektra-ren, premogokopov itd. Na razvoju bolgarskegrv razvoja k ozdravljenju bi se marsikaj lahko naučili tudi oni, kf krivo vodijo naše državno gospoda*« stvo.
Ministrstvo za socijalno politiko je ustanovilo v Ljubljani prvo »Delavsko zbornico«. Prva seja t* zborni^
Stran 3»
ki se je vršita v posvetovalnici mestnega magistrata, je imela nalogo, da se konstituira izviievalni odbor, ki naj izvrši vsa pripravljalna dela, predvsem pa sestavi volilni kataster in pa poslovnik. Seje so se udeležili vsi od vlade imenovani aeicgatjt posameznih strok; Otvoril je sejo pokrajinski na-mstnfk g, Ivan Hribar s kratkim nagovorom v katerem je predvsem pozdravil vse udeležence ter določil za vladnega komisarja pri zborničnih se-
{ah komisarja dr. Antona Mraka. 5ovdarjal je, veliko napredovanje v SOcijalnem razvoju družbe, času primerno spoznanje važnosti dela, kar je rodilo ustanovitev te moderne korporacije. Omenil je nekatere naloge, ki jih bo morala izvrševati delavska zbornica. Predvsem bo morala izražati svoje mišljenje pri ustanavljanju javnih zavodov za pospeševanje obrti, industrije, trgovine, prometa, rudar-*tva in kmetijstva in sicer v toliko, v kolikor pride pri teh vprašanjih v poštev delavsko vprašanje. Važna naloga zbornice bo tudi sklepanje kolektivnih pogodb in reševanje sporov med delavci in delodajalci. Končno je pozval vse navzoče k enotnem delu za konsolidacijo države in zagotovil zbornici podporo pokr. uprave,
Nato so se vršile volitve predsedstva in odbora. Za predsednika je bil izvoljen zastopnik rudarske Unije g. Melhijor Cobal. V izvrševalni odbor so bili po daljši in precej hrupni debati izvoljeni sledeči gospodje kot predstavniki posameznih strok in sicer za železničarje g. Lapuh iz Maribora, za rudarje g. Krušič iz Trbovelj, za kovinarje g. Jeran iz Jesenic, za lesno stavbno stroko g. Andrej Bradaška iz Ljubljane, za usnjarje in čevljarje g. Jagodic iz Ljubljane, za živilsko stroko g. Leskovšek iz Celja, za oblačilno mdustrijo g. Pečnik iz Ljubljane, za predilnice Bizjak iz Litije, za grafično stroko g. Družovič iz Maribora in za zasebne nameščence g. čelesnik iz Ljubljane, « Čemer je bilo zborovanje zaključeno.
L Piani vetapn 84 Lin 11 seplrtia 1
Ni nai namen n* tem mestu pov-darjati velike uspehe, ki so jih imeli razstavljala* preteklega vzorčnega sejma, saj je pač vsakdo kdor se je hotel
lahko sam o tem prepričal. Pač pa opozarjamo interesirane kroge na neko drugo okolnost. Kakor nam je iz najboljšega vira znano, prihajajo sejmskemu uradu dnevno dopisi, s katerimi sporočajo najrazličnejše tvrdke svojo željo, udeležiti se letošnjega sejma vzorcev. Urad vodi o teh dopisih natančno evidenco in je dosedaj prenotiranih že nekaj tisoč kvadratnih metrov razstavljenega prostora.
Markikatero podjetje bi se bilo preteklega sejma rado udeležilo, pa ni imelo ali pripravljenih vzorcev, ali pa je toliko časa s prijavo omahovalo, da je bilo prepozno. Da se to marsikomu tudi letos ne pripeti, naj vsakdo brez odlašanja z dopisnico izjavi sejmskemu uradu na kratko željo na letošnjem sejmu sodelovati in koliko kvadratnih metrov približno bo rabil. Podučeni smo, da bo sejmski urad pri konečnih nakazilih prostorov postopal na edino pravilni način, namreč, kdor preje pride, preje melje. Ker je rek, kdaj se vrši semenj že razglašen, ima vsakdo zadostno časa se za razstavo svojih vzorcev pripraviti, industrijci, obrtniki in veletrgovci skrbite zatoraj že sedaj za prostor na »II. Ljubljanskem velikem sejmu vzorcev« in sporočite vsi svoje želje uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Nov« cen« soli. Po odloku uprave državnih monopolov so določene izza dne 1. januarja 1922 za sol tele cene, loco skladišče soli v Ljubljani in sicer za 100 kg: angleška sol 170 din, kamena drobna sol 170 din., morska bela sol 160 din, morska siva sol 150 din. in industrijska sol 62 din. Te cene so brez vreč. V . še po nabavni ceni.
'+ Belgijski kredit Jugoslovanskim trgovcem. Belgijska vlada dovoljuje trgovcem iz držav s slabo valuto kredite in to trgovec plača v gotovini samo 10 od sto nakupne cene, za ostanek izda menico z 21et-nlm plačilnim terminom in s posebno garancijo n. pr. v državnih papirjih, garancijskimi papirji banke itd. Prošnje za kredite naj se naslovijo na Commission du Duervire M. Maulot uu ministre de 1’ industrije — Buxelles. Natančnejše podatke daje belgijsko poslaništvo v Beogradu ali konzulati v Zagrebu. Beogradu, Sarajevu in Subotici.
— Razpisana poštna slaiba. Razpisana Je poštarska služba pH poštnem uradu v Boh. Bistrici (I/1V). Prošnje je Vložiti v teku 14 dni.
— Zahvalo. »Kolo jugcslovenskih sester« se najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli s svojo darežljivostlo, da Je btlo možno obdariti ob tel prvi društveni »Božičnici« toliko otrok s tcollm oblačilom, pecivom 'in' sadjem. Kjerkoli so potrkale Ko-lašice, skoraj povsod so našle usmiljena srca In radodarne roke, ki so bile pripravljene prispevati v ta plemeniti namen. Iskrena hvala tudi č. sestram uriulinkam, obrtni šoli in društvu jozefinum, ki so pomagali pri šivanju ter omogočili, da Je bilo vse pravočasno izvršeno. Vsem, ki so pomagali do lepega uspeha, bodi v plačilo prijetna zavest, da so izvršili človekoljubno delo, za katero jim je hvaležno sto In sto nežnih src. Ljubljana, 7. jan. 1922. Za odbor: Franja dr. Tavčarjeva, predsednica.
— Velika (zguba ali tatvina v Kamniškem vlaku. Mesarskemu pomočniku Komanu'Jožefu iz Poljanske ceste 45 je izginila dne 6. t. m. na Kamniškem vlaku med vožnjo iz Ljubljane do Ježice črna usnjata listnica, v kateri je bilo 14.000 kron denarja, vojaška odpustnica in nekaj razglednic. Kornan sicer trdi, da ni bil okraden ter domneva, da mu je l2padla listnica v stranišču iz zadnjega hlačnega žepa, vendar do do danes še ni nikdo našel Ustnice na progi.
— Vlom v Škofji Loki. Neznani tatovi so izvršili dne 2. jan. ob 2. ponoči izredno predrzen vlom in veliko tatvino. Vdrli so v trgovino z usnjem last Jankota Potočnika In so odnesli 40 telečjih kož, 60 kg ševro-usnja, 250 kvadratov zajčjega ševro, 30 kvadratov ševro prima, 6 kož in 160 kvadratov telečjega boksa Vlomili so tudi v prodajalno mizo, kjer pa so dobili samo okrog 350 kron drobiža Skupna škoda pokradenega baga znaša 70.000 kron.
— Tatvine perila. Trgovcu Gustavu Senšeku v Dobovi je bilo ukradeno lz zaklenjenega kozolca za okroglo 8000 kron raznega perila. — Posestniku Jožefu Jurka-su v Velikem Obrežu pa Je ukradel bržkot-ne isti tat iz kolarne 5 velikih rjuh, ki so vredne 2500 kron.
Smola milijonskega tatu. V Splitu, pri delegaciji ministrstva financ Je tamošnji sluga ukradel kovček z denarjem, ki je bil namenjen za Dubrovnik. Uzmovfč Je pobegnil visoko V gorovje Boraja pri Trogiru, a vendar ga je redarstvo našlo In zaprlo. Pri njem so našli Se poldrugi mllilon kron.
Tatvina na kolodvora. Neznan tat je gostilničarju Oodlerju pri Izstopu iz vlaka v Karlovcu ukradel iz žepa zlato uro z ve-i rižico v vrednosti 40.000 kron.
— Izgon. Iz naše kraljevine Je izgnan samski stavbeni mojster iz Vrhnike št 12 Leo HeinL doma in prlstoien na Dunaju.
: Helnl le bil obsojen na dva meseca težke ječe iadi poneverbe in so ga poslali po pre* | stani kazni v Nemško Avstrijo.
Dnevne vesti,
— Ntvvaou 0 uradnih kraticah ta dt-•arsko vrednost. Da se uvede enotnost pri okrajšanem označevanju dinarske vrednosti, Je odrejeno, naj se dinarska vrednost v*r 1° I® treba označiti s kratico, označi »Ul®« in *p* (za pare), pa Mdri Je piaaua v latinici ali cirilici. Tl dve «d T Jj	**	obvezni uradni kra-
fcri bJ	b,1#gohoten	°P°rain*
nmko	* kraticami di-
vrednost oziroma povzetje na na •aznican tpremnlcah itd. Itd,
Slovenijo se je izrekel dfcrajnl zastop v Šmarju pri Jelšah
-	divjega	prašiča le ustrelil
**adežu na Dolenjskem trgovec g. L Banovec. Mrjasec je 180 kg težak, 115 cm vi-111 *dolg. Nenavadni eksemplar sl vsakdo ogledati v Ljubljani na dvo-i n? Jakoba trgu št 7 proti vstopnini IDin. za »Zeleni križ«. To Je tekom enega »ta že peti prašič ter so tudi prejšnji štirje ** ogled lstotam. Zanimivost tudi za Šolsko ■vladina Lovski blagor!
„ ~ Podružnico Jugoslovanske Matice v Radovljici vabi na redni občni zbor, ki »e vrti v sredo, dne 18. januarja 1922 ob 19. «*1 v restavraciji »Novak« v Radovljici.
Rimske toplice prodan*. Kopališče S01!™ ^pNc® le kupU od Nemca Uhllcha »zenjer Veseli, profesor na zagrebški trgovski akademiji.
_. ~ Nesreče t dinamitnlmt patronaml. V Trbovljah Je našel 13 letni AL Koritnik dl-namltno patrocio, is katere je hotel izkopati smodnik, pri tem se je patrona razpo-■JI*, mu odtrgala tri prste desne roke ter J* razmesarila po levi roki, obrazu In trebuhu. — Slična nesreča se je pripetila v Upuanah pri Grosupljem 15 letnemu Jos. voku, ki je tudi prišel ob tri prste leve roke.
Kako cenijo časnikarje drugod. Na 2?vega leta dan se je na Dunaju nstano-na slovesen način penzijsld zavod za , ,„'!ske žurnallste. Slavnosti se je ude-^ L tudi minister za soc. skrb dr. Pauer, riiJJLr*kel v svojem pozdravnem govoru: * ”•** vlada Še ni obžalovala, če se Je v zadostni meri pobrigala za žurnallstiko. Mm naipopolnejša vlada ne more pogrešati 5??®« "cvlaztva. Misleči državniki v za-«	.r£*v*h «o to umevali že davno ln
J* bilo najmočnelše gonilno sredstvo antantnih kabinetov. Na palubi državne lad-» *avzemate vi, turnalisti, najvažnejše mesto.« — Vedeti je treba, da Imajo v Av-P^oarjl novi moderni tiskovni za-ki so ga Izdelali samL lmalo svojo Ev«".	*°	Preskrbljeni za slučal onemog-
n. J? V*ro®‘L A v naši državi? Država Bo ki ,a novinarjem niti proste vožnje fem .* ®wlc“h. za starost ln onemoglost pa V*PT ralnl Alešovec. kradli*., * v orožništvu. Val državni t*oriin nameščenci, železničarji Itd, se
stanj« L* P°bolJšan|e svojega gmotnega *tal» .?®L J«* nobenemu ne zadostule ta tov*	žave nakazana plačica za aje-
c J*ke potrebščine pri neznosni
*°tn »Jr0 orolnlštvo stoji pred pra-ravno “* Pri tej strahoviti draginji, ako »zdrževah	ono v utl kritičnih časih
J® Podn»v< Y. ?rl<»vl red In mir ter ponoči barodbami .» otJ B*d različnimi zakoni In PolnjuJela v ** oJ *tr»nl državljanov Iz-p bt se tJk . ar P* ®1 usmiljenega srca, 5*6«. Dn«i 11	*•	Izboljšanje njihove
m ti aratL °*» katere so se orotnlitvu do 1921 plačevala, so brat
niso bile štiri mesece orožništvu izplačane, ker se vedno izgovarja, da ministrstvo nima kredita. Prosimo tem potom merodajne faktorje, da napravijo potrebne korake, da se orožništvu izplačajo dnevnice, da se povišajo plače, ker le s tem se bode gmotno stanje orožništva izboljšalo. Danes orožniki komaj čakajo, da doslužijo svoj rok, potem pa beže v boljše civilne službe. Tudi bi se priporočalo, da bi se vpeljal strokovni list ta orožnlštvo
— Velika železniška nesreča. Na postaji Mihanovd, 10 kra naprej od Vinkov-cev proti Brodu, se je zgodila 2adnjo soboto velika nesreča. Vsled napačno obrnjene kretnice je pridirjal beograjski brzo-vlak na Isti tir, kjer je že stal zagrebški br-zovlak. Strojevodja beograjskega brtovla-ka je Še pravočasno zapazil napako ter začel z vso hladnokrvnostjo in odločnostjo zavirati, sicer bi se bila zgodila strahovita katastrofa, ker sta bila oba brzovlaka natlačena potnikov. Popolnoma preprečiti nezgode pa ni bflo več mogoče. Vlaka sta še vedno trčila $ tako močio skupaj, da sta se obe lokomotivi razbili, štirje vagoni in spalni voz pa so bili močno poškodovanL Štirje potniki, en ambulančnl poštni uradnik, kurjač beograjskega brzovlaka tal dva vojaka, ki sta se vozila brez voznih listkov v poštnem vozu, so bili ranjenk vendar pa ni dobil noben smrtnonevamih poškodb. Materijalna škoda je ogromna, večina pošte je uničena. Vlaka sta imela 3 in pol ure zamude.
— Za sokolski dom r Omota je ua Novega leta dan nabrala vesela družba na Humu 150 kron. Naj bi sledili mnogi drugil
— Zdravniki ta Rogaško Slatino. V Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo štev. 150 s dne 16. decembra 1921 vabi ravnatejstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina zdravnike, kf želš dobiti mesto in naslov zdraviliškega zdravnika v Rog. Slatini, da vlože tozadevne prošnje s potrebnimi dokazili do dne 28. februarja t L pri omenjenem ravnateljstvu, U predloži te prošnje v rešitev zdravstvenemu odseku za Slovenijo v Llubllani. Ker je ta zadeva za procvit najodličnejšega zavoda naše domovine velike važnosti, bi bilo želeti, da bi se temu vabilu odzvali naši gg. zdravniki tudi iz krogov vseučlliščnlh profesorjev, katerim bi počitnice nudile najlepšo priliko preživeti neka) tednov v tako dl vnem kraju. Uprava zdravilišča bo gotovo storila vse, da jim bivanje v Rogaški Slatini kolikor mogoče olajša, ter jih z ozirom na koristi zdravilišča stalno pridobi za ta zavod.
— Jartdlčnl driavnl It piti. Uspeh! teoretičnih državnih Izpitov pred IzpraševalnU mi komisijami v Ljubljani v letu 1921: Iz-praševalna komisija za pravno-zgodovinskl državni Izpit Je Izprašala 42 kandidatov. Uspeh je bil dober s odliko pri 11, dober pri 10, zadosten pri 14 in nezadosten pri 7 kandidatih. — Izpraševalna komisija za
Eravosodni driavnl Izpit je Izprašala 31 andidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 4. dober pri 7, zadosten pri 14 ln nezado-ston prt 6 kandidatih. — Izpraševalna komisija za državoslovni državni izpit je Izprašala 60 kandidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 6, dober pri 12. zadosten pri 31 in nezadosten pri li kandidatih.
— Is poštnega prometa. V transitneni prometu preko Avstrije so dovoljeni paketi samo do 5 kg. Izvzeti so le paketi, ki so
*. AvpUU« la Cattoalovaška,
Ljubljena.
- Ljubljanski občinski svet ima danes dne 10. L m. ob petih pop. javno sejo. Na dnevnem redu so med drugim poročila o trošartnski črti za mesto Ljubljano, 0 2gradbi stanovanjske hiše Mestne hranilnice za svoje uradništvo, o Adamlč-Lundro-vem ln dr. Krekovem spomeniku, o razširjenju mestpega ljudskega kopališča i. dr.
=r. Odmerni Ukaz ta hišne nalmarine ta davčno dobo 1921122 za davčni okraj Ljubljana mesto je upravičencem razgrnjen na vpogled pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni in sicer v času od l. do 15. januarja 1922. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa na mestni deskL
= Izpremembe v osobiu. Dvorni svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. Mih. Gabrijelčič Je na lastno prošnjo stalno upokolen ter bil pri tej priliki odlikovan z redom zv. Save 111. razreda. — 2a podpredsednika stola sedmorice v Zagrebu je Imenovan g. dr. Jos, Metllčlč
» Tatjanin dan. Ruski begunci, po večini inteligenca uradniškega stanu, id so morali pod pritiskom razmer ostaviti svojo ljubljeno domovino, hočejo praznovati med nami vsaj en pristno ruski dan. Tega dne se vžive v svoja mesta, svoje kraje, svoje običaje. To bo Tatjanin dan 25. t m, ko nam prirede s pomočjo Kola JugosL sester ruske koncerte po kavarnah, predstavo v gledališču, raznovrsten program v Narodnem domu. Kdo bi tega dne ne pogledal v rusko življenje?
* Pogrebno ln podporno društvo te-ieznišklh ln državnih uslužbencev v Ljubljani. Komenskega ulica 34 je od 1. januarja 1922 povišalo mesečni prispevek od pol dinarja na 1 Din.
■k »Kino TlvoU«, je naslov novega ki-nopodjetja. ki se otvori 1. iebruarja 1922 v Ljubljani poleg Lattermannovega drevoreda na telovadišču ljubljanskega Sokola, Dasiravno so zunanja dela podjetja vsled hudega mraza popolnoma ustavljena, se vkljub temu vidi, da bode imelo Jako okusno in prijazno lice. Posebno pa notranjost Jtodjetja kaže biti povsem mojstrsko delo. čemur ni čuda, saj gradijo strokovnjaki kinooperaterju Podjetje bode za Ljubljano nekaj posebnega. Pripomniti pa moramo, da je bolj pohvale vredno, da si je vodstvo podjetja, Izvzemši otvoritvene predstave naročilo med drugimi filmi svetovnoznana, V Ljubljani že dolgo pogrešana velikanska dela, kakor: »Ana Karenlna«, drama Iz ruskih aristokratskih krogov, po glasovltem romanu grofa Leva Tolstoja; delo Istega pisatelja, ruska drama »Vstajenje«? veličastna drama »Bratje Karamazovl«, po znamenitem romanu F. M. Dostojevskega, katere glavno vlogo nam predstavlja Allna Mllovska, članica Petrogradskega gledališča. Dalje »Matjuška Katarina«, najsllnej-ša velika carica, historična ruska drama Iz dvornega življenja. Vse navedeno nam |am-ČL da nam bode podjetje nudilo prvovrstna filme s slovanske zgodovine. Olasom Izjava vodstva podjetla bo sodeloval pri predstavah prvovrstni salonski orkester.
— Ukradeno perilo. Ivani Garafor, delavki tobačne tovarne v Rožni dolini, je bilo ukradeno izpod šupe na odprtem dvorišču za okrog 1000 kron raznega perila.
* Zeblo ga J*. Neznan tat le ukradel knjigovezu Ivanu Jakopiču na Sv. Petra cesti 67 iz omare pritličnega stanovanja troje hlač in en telovnih v vrednosti 3000 kron. Poleg pokradenih predmetov ie bilo v omari še več dragocenosti, kakor ure, verižico, zapestnice i. dr. Teh stvari pa tat Iz neznanega vzroka ni ukradeL
= Tat v Rokodelskem domu. Dijaku I. drž. girnn. Mirku Macorsttlju iz Ljubljano je bil ukraden ir. gostilniške sobe omenje-; nega doma dne 6. t. m. zimska suknja, ! vredna 1000 kron.
*■ Bratstvo. Danes v torek 10. t m. ob pol L uri seja odbora za proslavo sv. ; Save v društvenih prostorih (Rimska cesta 'li&j, Bratje, polnoštevilno Ut toča«.
■= Bratstvo. Danes v torek 10. t. m. ob 10. url društvena plesfta Šola v salonu gostilne pri »Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Bratje in sestre, polnoštevilno in točnol — Načelnik.
Maribor.
Zdravstveno stanje škofa dr. Napotnika. Kakor se doznava, se Je zdravstveno stanje mariborskega knezoškofa dr. Napotnika v zadnjih dneh precej poslabšalo.
Obrtne pravice meseca decembra /92/.
V mesecu decembru Je bilo Izbrisanih v Mariboru 11 obrtnih pravic, nanovo podeljenih pa 22.
Mariborski Sokol sl Je izvolil za sta-rosto dr. Vlad. Semeca, za podstarosto dr. Maksa Kovačiča, za načelnika Fr. Mar* čana, za tajnika Jos. Hvalenca, za blagajnika Leop. Halerja.
Zaradi razialjenja Veličanstva Je bil pred mariborskim kazenskim senatom obsojen Ivan Horvat, posestnik v Ncmčovcih, na 3 leta težke ječe, ker je zabavljal čez Jugoslavijo, Srbe, kralja Petra ln kralja Aleksandra.
Mariborski trgovec Serec je kupil pred kratkim od tvrdke Badl na Aleksandrovi cesti veliko hišo. Ker pa namerava prenesti tudi svojo trgovino v to hišo, je raznim strankam, ki so imele tam prostore za svojo obrt, odpovedal ln jih sedaj vrgel na cesto.
Predavanje. V torek, dne 10. t m. ob 8. uri zvečer predava v restavraciji »Maribor« tajnik ljubljanske trgovske in obrt niške zbornice g. I. f,ohorič o reciprocltetl zakona in o naobraz i obrtnikov v Inozem-stvu.
Sreča v nesreči. Na železniški progi v bližini koroškega kolodvora se je pred nekaj dnevi ponesrečil pomožni denarni pismonoša A. ŽerjaL Padel je tako nesrečno, da je obležal na mestu. Slučajno ga Je našel redar in ga odvedel št pravočasno pred prihodom vlaka.	'V
Nevarno Je obolel tukajšnji zdravnik dr. L Turšič.
Društvo učiteljic. V Mariboru ae ustanovi društvo učiteljic, učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric. Ker so pripravljalna dela dovršena, se vrši v Četrtek, dne 12. t m. ob 8. uri zvečer ustanovni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma.
Kemični tečaj. Ljudska univerza v Mariboru namerava prirediti za delavne in druge sloje brezplačen kemičen tečaj, z več predavanji, v večernih urah. Pouk bo splošno umljiv, spremljan o praktičnimi poskusi In sicer v laboratoriju drž. realke v Mariboru. Vsakdo se more udeležiti tečaja. Prijave stalnih Interesentov se imajo potom dopisnice nasloviti na zač. tajnika prof. Fa-vai-a, Koroščeva 34.
Stavbena dela za zgradbo nove palače Zadružne gospodarske banke nasproti frančiškanski cerkvi so se že pričela.
Dinarska veljava ln mariborski trgovcL Ker so trgovci pričeli t novim letom računati z dinarsko veljavo, so seveda tudi vse predmete opremili z novimi dinarskimi cenami. Kako pa so se okoristili s to valutno spremembo, nam kažejo nešteti slučaji, ki uprav kričijo po kazenskem zakoniku. Tako je n. pr. neki tukajšnji klobučar imel že dolgo časa na klobuku v svoji Izložbi označeno ceno s 500 kronami. Po valutni spremembi pa Je cena klobuku kar Čez noč »padla« na samo 200 dinarjev. Maribor koraka s tako naglimi koraki v dviganju cem da bo v kratkem dosegel draginjskl rekord nad vsemi juslovanskimi mestL
Docent dr. Ivan Matko je v svojem am-bulatoriju v Slovenski ulici ŠL 4 pričel dnevno od 2. do 4 popoldne zopet redno ordl-niratL
Nadebuden sin. Svojemu očetu v Zagrebu le ukradel neki mladenič L M. čez 25.000 kron ter s ukradenim zneskom dospel v Maribor, odkoder jo je nameraval popihati v Nemško Avstrijo, Tukaj pa ga je dohitela usoda. Bil je aretiraš la Uročen zagrebški policijL
Državna posredovalnica ta delo le v L 1921 poslužila 12.090 strank in sicer 5466 delodajalcev ln 6624 delojemalcev. Posredovanih je bilo 2477 služh.
Trgovska tbomlca Ima prihodnll teden svoj poslovni dan v Mariboru v torek do poldne.	_
Z ozirom na vesti, ki to jih objavili H-stl. da vsled pomanjkanja vode črpajo so talke mestnega vodovoda vodo iz Drave, vsled česar da se pojavljajo v Maribora razne boieznL objavlja okrajno glavarstvo, da se voda U Drave ne uporablja za pitne svrhe, pač pa da se bo za mestni vodovod uporabljala talna voda is studenca v meRt-nem kopališču. kJ pa je v zdravstvenem oziru popolnoma neoporečna.
Prvi redni občni zbor antltuberkalozne Uge v Mariboru se vrli dne 12. t m. v prostorih državne realke.
Aretirala je policija nekega Avgusta Simona, ki Je lani meseca avgusta ukradel trgovskemu pomočniku L Karlu, stanujočo-mu v Magdalenskem predmestju, 4 bele srajce ter nato srečno utekel v Nemško Avstrijo, pa se le sedaj zopet povrnil v Maribor. Ker so našli pri hišni preiskavi v njegovi posesti gumijev dežni plašč In zimsko suknjo temne barve, se domneva, da je oboje ukradel. Morebitne oškodovance se poživlja. da se zglasijo pri policijskem komisar (jata
Celle.
Obrtna razstava v Celju v letu 7922. Priprave za obrtno razstavo y Celju so se že pričele. Razstavljalnl odbor je na tvoji seji dne 6. januarja sklenil, da se bo vršila razstava od 12. do 22. avgusta. Za častnega predsednika je bil Izvoljen dr. V. Kukovec, za predsednika Ivan Rebek, za podpredsednika pa rudarski svetnik Baebler. Izvoljeni so bili: finančni, propagandni, razstavni In stanovanjski odsek. Razstave se bodo lahko udeležili obrtniki, trgovci ln Industrijci la cele Jugoslavije. Istočasno z obrtno razstavo bo tudi premovanje živine v velikem obsegu. V gledališču bodo vsak dan predstave In preskrbljeno bo tudi za več koncertov.
Na celjskem kolodvora Je Izobešena tabela, na kateri so zaznamovani kraji ter cene vožnje po Južni železnici za osebne vlake. Med zaznamovanimi kraji najdemo tudi kraj »Nagy-Qorica pri Sisku. Onim, ki so to tabelo sestavljali, menda ni znano, da se ta »Nagy«-Oorlca pri Sisku imenuje v našem jeziku »Velika«-Qorlca.
Umrl Je v Celju v noči od sobote na nedeljo po kratki bolezni lastnik lesne Industrije ln parne žage v Zavodni ter svo-ječasni podžupan mesta Celja g. Karl Tep-pey. Star Je bil 63 let. — Dalje sta umrli v Celju zasebnici Marija Lachnit v 76. letu ter Ana Fasching v 81, letu starosti,
Inspekcllo rada nameravajo po poročilu »Napreja« odpraviti v Celin.
Pasli kouiamac v Celju In njega okolici še vedno ni odpravljen. Vprašujemo se, kje leži zato vzrok. Kontumac traja že dolge mesece in bi bil skrajni čas, da se Isti od-pravL
»Sportfest*, kjer so se do ran5** nemoteno zabavali, so Imeli naši Celiski Nemci v soboto zvečer v hotelu »Union«. Na Koroškem pa tamošnji nemškutarji s silo zabranjujejo koroškim Slovencem celo nedolžne gledališke predstave, kakor »Deseti brat« Itd. In Nemci pri nas vedno tožijo, da M Jim godi krivica.
InStalaetla župana Lozinška se je Izvršila v soboto dne 7. L m.
Sokolstvo.
Telovadni ln koncertni večer Sokota t.
Je razveseljiv pojav našega sokolstva m posebej za Sokola L ki hoče vzgajati narod telesno in duševno; tembolj razveseljiv, ker se je opustil običajni ples in popivanje. Seveda, Ljubljančani pa so v soboto gotovo napolnili v večjem številu lažne plesne dvorane, kajti v »unionski« smo gi«^ dali precej zevajočih praznih mest. iz tega vzroka se je menda odlašalo toliko časa e pričetkom, kar pa ni prav; kdor nameravn piti, ta itak pride: če pa pride prepozno, njegova krivda. (Gl. n. pr. točnost v gledališču!) Torej ob tričetrt na 9. Je otvoril on-kester prireditev z »Madame Buttemjr«. Dirigent br. Pahor je zelo marljiv In zek>-r pogumen. Pomislite: z 20 glasbenlkUkl nfl predstavljajo popoln orkester (večji de Pihal je nadomeščen s harmonijem, dlrlgtff Puccinija, Griega (!) in obenem »vab» lente« In koračnice. Tudi ni čuda. Če se u»-nek skladb pri vse! vestnosti članov In dirigenta v taki dvorani kot je unionska razgubi. (Vsega tega ne bi omenili, toda prireditev je bila Izrecno tudi koncert, kakor smo brali na sporedu.) Nastopil le dalje M kvartet »Primorje«, ki je zelo ugajal. Vil« večera so tvorile telovadne točke, M •« Imponiraie po svoji natančnosti in dovrtera obliki. Posebno vadba na bradlji je vzdržal* gledalce v skrajni napetosti. Kotično še: ne delajte tako dolgih sporedov; kdo od po-setnikov prireditve pa more vzdržati do pol 12? V splošnem smo šli domov > zavestjo, da smatra Sokol I. svojo nalogo z* zelo resno in da krepko napreduje. E.
Sokolsko društvo v Stepanji vasi javlja, da Ima svoj redni občni zbor v nedeljo’, dne 15. januarja L L ob 2. url poo. V društveni telovadnici (pri »SorŠu«) v Stepanji vasi. Dnevni red običajen. Zdravol
Telovadno društvo »Sokol v Ljubi Jam Ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 23. Januarja 1922 ob desetih, v društveni telovadnici v Narodnem domu z dnevnim r^ dom:	1. poročila Odbornikov, 2. poročil«
preglednikov, 3. Izpremembe društveni* pravil, 4. volitve In 5. slučajnosti. — Običajni sestanek radi dogovora o novih odbornikih se vrši v četrtek dne 19. Januarl« 1922 ob dvajsetih na galeriji društven« telovadnice. Sestre in bratje, pokažite z obilno udeležbo, da Vam je na srcu društveno delovanje in sokolsko delol Zdravol Odbor.
Primorski Sdkolski Krožek opozarja ponovno vse Člane na redni občni zbor. ki se bo vršil v torek, dne 10. t m. ob J. drl zvečer v prostorih restavracije »Lloyd« nt sv. Petra cesti.
Glall in glaik -
Repertoar Narodnega gledalISCa:
Drama:
Sreda 11. Janu Peterčkov* poslednja »*■ nje. Red E.
Četrtek 12. lan. Pohujšanj* v dODM šentflorjanski. Izven.
Petek 13. lan. Pampeliška. Red D.
Sobota 14. jan. Gardist Red B.
Nedelja 15. lan. Popoldne ob 3. uri. P*» terčkove poslednje sanje. Izven.
Nedelja 15. Jan. Zvečer ob S. nrt. L]«* bežen. Izven.	_
Pondeljek 16. jan. Oardlst Red A.
Torek 17. jan. Zaprta
Opera:
Sreda 11. Jan. Werther. Red B.
Četrtek 12. jan. Labodje Jezero. Red &
Petek 13. jan. Faust Red E.
Sobota 14. Jan. Carmen. Red G,
Nedelja 15. jan. Boheme. Izven,
Pondcllek 16. Jan. Zaprta
Torek 17. jan, Werther. Red G,
It gledališke pisarne. Pri nedellskH
popoldanskih vprlzoritvah »Peterčkov* pO» slednje sanle« se je ponovno zgodila d* niso dobili vstopnic taki obiskovalci, ki M a* pripellall nalašč k tej predstavi z dežel« v Ljubljano. Gledališka pisarna zato naznanja, da si lahko obiskovalci z dežel« zasigurajo vstopnice pismeno. Svoja nart* čila s točnim naslovom, naj pošllejo *« upravo Narodnega gledališča v LiubiiznL Naročene vstopnice jim bodo na razpolal« pri gledališki blagajnL	____
Knin! in nM.
Predavanja Umetnostno-zgodovtnskett društva. Tekom zime priredi Imenovano
društvo mto predavanj o umetnosti Prvo predavanje se vrši v torek, dne 10. t m. točno ob 6. uri zvečer v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole (bivša Obrtna Šola) na Mirju. Tema: Umetnost ln narava. Predavatelj: vseuč. docent dr. Vojeslav MolL Vstopnina za član« društva 1 dio, za a^ član* 2 din.
Primorje.
Komunistični poslanec Tuntar Izstopi It stranke. Komun, poslanec Josip Tuntar, ki je bil Izvoljen pri zadnjih državnozbor-sitih volitvah v gorlškem vol. okrožju. |e izstopil lz komun, stranke. Kom. stranka ga je pozvala, naj odloži mandat In je vložila proti n|emu tožbo radi grožnje in nasilja. Vzrok odstopa ni znan javnosti. Kaj je privedlo Tuntarja do tega koraka, sl ne moremo misliti. Bržkone je prišlo do notmnllh osebnih sporov. Ta korak poslanca Tuntarja nas je presenetil, ker .le bil Tuntar najmočnejši steber komunistične stranke v zasedenem ozemlju.
V pokrajinski odbor za Istro je Imenovala italijanska vlada poleg 1! Italijanov le štiri Slovane, In sicer; pr- f. Matcjčlča, Župana Pangerca, dr. Poščiča in dr. Vrato-riča. Prtdssdnik U lnlilaz CberaJch,
Michč! Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
Pet. največ Sest minut je bilo preteklo. odkar je razjahal pred srostll-no. Obrnil se je k Florizi. Vstajala je in se na^Io zavijala v svoj plašč.
»Beživa,« je dejala.
Vsaka beseda hvale je bila v tem hipu odveč: duša in telo sta Ji bili zgolj hvaležnost do Royala...
»Ne bojte se ničesar več,« je rekel nežno, opotekaje se od radosti, ki mu je razganjala srce. Floriza ga Je pogledala in je videla, da je ves bled.
»Ničesar se ne bojim; a treba ie bežati... (Ce pridejo kraljevi ljudje, je Izgubljen, si je rekla v mislih.) Beživa. Sc minuto, pa bo prepozno.«
»Pojdiva tedaj,« je povzel Rojal. »Kam naj vas spretnim?«
»V Pariz, k mojemu očetu,« je delala Floriza s trdnim glasom.
Pokimal je Nič več ni vedel zase. kje je in kaj se ž njim godi. Vedel je le. da stoji pred njim Floriza in mu zre v obraz, in da je glas, ki ga opala s svojo sladkostjo, Florizin glas. V glavi se mu je vrtilo. Srce mu je razbijalo v prsih, kakor bi jih hotelo razgnati. Drgetal je, čuteč, kako drhti in utriplje vse njegove bitjo Ona. čudno mirna, ponosna in smehljajoča, toda bleda nalik liliji, ki vse vzravnava po viharju, je stopila prva Iz gostilne.
»Konj mi Je poginil.« je zajecljal Benurevers, sam ne vedoč, kaj govori.
»Evo drugega,« je dejala ona, ka-žrč na Rolandovega konja, ki je bi! privezan pred vrati.
Lcgotno se je vzpeia na svoje mesto pred sedlom; vse ženske tistih dob so bile vajene takšnega jahanja. Beaurevers je skočil na konja. Naprej! Bil je kakor pijan. S slastjo je vdihaval vonj njenih las, ki so mu v vetru božali ustnice. Naprej! Ali je bilo resnica ali samo srečne sanje kakršne zibljejo časih človeško dušo? Je li res on tisti, ki dirja v beli dan, odnašaje s seboj Florizo, ki jo je osvojil y junaški borbi?,.. Naprej!...
»Stoj!« so zarjuli hripavi glosovi
zemeljski ječi. Loredan je trepetaje	vers je bil jedva še trideset korakov
mislil na vse nesrečne možnosti.	od niih...
Toda kakor razžene veter nako i pičene oblake, tako je razganjala njegov strah beseda, katero mu je šepnil Roland de Sain-Andrč. Zato sl je vzlic vsemu odločno vihal brke in nestrpno čakal plemiča, ko je zagledal jezdeca, ki je v divjem diru dre-vil proti Pierrefondsu.
»Gotovo je kraljev sel, ki ga hiti napovedat,« je zamrmral sam pri sebi. »A Rolanda ni In ni!«
Sledil je jezdecu z očmi in videl, da se Je ustavil pred gostilno.
»Dobro I Samo da se ne natakne na mladega Salnt-Andrčja!...«
Preteklo je nekaj minut. Loredan se je vzpenjal v stremenih in kiel, bulječ z očmi proti gostilni. Zdajci pa Je U2ri v daljavi konja, ki ga je spoznal:
Salnt-Andrčjev konj! Vendar žel... Pozor, dečki!... Ah, to vain je vražji Človek: drži Jo, krasoti-ČIco... To vam je mož! — Oho, tristo hudičev... ta klobuk s peresom mi je neznan... In rdeči plašč takisto! — To ni on, grom in strela! —
Pa ne. da bi mu oteli golobico? —
Hej, tovariši, s konj! — Vsi na cesto! — To je jezdec, ki smo ga videl! prejle! — Čakaj, fant, pretipljemo ti obisti! — Bodala v roko! — Sto to larjev dobi, kdor prereže konju pod-kolenice! — Petsto, kdor zakolje jahača! — Nihče naj se ne dotakne dekleta! — Punica nosi mojo srečo pod plaščem, da bi Jo kuga!...«
Skočil je s konja. Kakor bi trenil, so bile živali privezane k drevesom.
Razbojniki so zasedli cesto. Beaure-
LIKARICE
sprejme. E. Kocbek. Kranj.
STENOGRAF(INJA)
s perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije in strojepisja se takoj sprejme pod usodnimi pogoji. Vprašati le pri dr. Ivo I ;Dkoviču, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6, I. nads.
SPREJMEM PRIDNEGA VOZNIKA
Kart. tov, Bonač, Čopova cesta. 5&
KURJAČ
z skušnjo, k parnem kotlo, sprejme se v Kolinski tovarni v Ljubljani.	60.
NATAKARICA
z dobrimi Izpričevali Išče dobro ln »talno službo. Nastop takoj. Cen), ponudbe prosim poštno ležeče »100 Vojnik* pri Celju. 58.
PRAKTIKANTINJA se sprejme za pisarno z začetno plača Naslov upravnlštvu ltsta.
MOČAN, 16 LETNI MLADENIČ
bivil učenec meščanske šole želi priti ko« vajenec v kakšno trcovino z mešanim blagom, Prijazne prijave pod štev. 1000, poštno ležeče, Tržič.	24
ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE oziroma trgovskega tečaja, vešč strojepisja in korespondence, se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Prosilci s prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe pod »KNJIGOVODSTVO« *% upravntštvo »Jugoslavije«.
Razno:
HIŠNI POSESTNIKI POZOR!
Dvorišče ali vrt, v sredini mesta Ljubljane, pripraven za zgradbo fotografskega ateljeja se vzame v najem. Pismene ponudbe potj »Potoatelje« na upravo Usta.	5&
VEČJA PRAZNA SOBA pripravna za pisarno, se Išče. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«.
Pred ogledalom
more vsakdo vsaki da nopažati kako se lepše In mlajše izgleda, ako uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova »Elsa« Tanochlna pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo »Elsa-lilijno mlečno milo, najboljše »milo lepote« 4 kosi poštnine prosto 98 kron, Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 357 Hrvatsko.	pom.
Po boju.
Loredan je planil s svojo razbojniško tolpo iz goščave ln zastavil Royalu pot.
Prežal je pokraj ceste, tam, kier je zavijala v les. in čakal, kdaj se pojavi Roland de Snint-Andrč. Čudne slike so se Izpodrivale v njegovi glavi; časih se mu Je zdelo, da vidi iskrenje zlatnikov, časih, da vstaja pred njim grozeče tramovje vešal.,. Navaliti ponoči Izza vogala na yeli-knša, ki ga spremlja deset oboroženih slug — eh. to mu je bilo Igrača! Upreti se grajski posadki sredi belega dne — magarl! saj niso bili kraljevski vojnikl. Toda planiti sredi ceste z bodalom v roki na samega kralja? Da te kuga in vsi hudiči! To je dišalo po vrvi, po razčetverjenju in kolesu... če ne kar po natezalnici, po mukah in zasliševanju v kaki pod-
Proda se:
DVA VOZA
prodam. En lovski vot, dobro ohranjen, drugi dvovprežni lovski. Vpraša se pr! A Fagarlnec, trgovina v Celju.	57.
DVE 2E NOŠENI ZIMSKI SUKNJI
na prodal. Karlovška cesta 24/1,	29
9 MESECEV STARA PSICA, ČISTOKRVNE PASME DOBERMAN
se proda. Naslov v upravnlštvu »Jugoslavije«.	33
Kupi se:
JEKLENE ODREZKE
600 mm dolge, 160 široke, 3—4 mru moči kupi A Tomšič, Verd-Vrhnlka.
POZOR. PEKARJI.
Kupim stroj za deljenje testa. Pismene ponudbe pod »Stroj štev. 32« na upravo lista.
32
Tvrdka Faternost S Remic, Ljubljana
trgovina s poljskimi pridelki na debelo
naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem In trg. prijateljem, da je
preselila svoi sedež iz Rimske teste šteo. Z e m zidane
GOSPODARSKA ZVEZA - MLEKARSKI ODDELEK.
U kancelariji Inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani na dan 25. januara 1922. godine u 8 časova održače se ofertalna licitacija za nabavku gra-djevinskog materijala za opravku zgrada barutane u Kamniku. Matcrijal je izložen u opštim uslovima, koji se sva-kog dana mogii vidjrti u kancelariji inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti,
Svaki licitant pre licitacije polaže kasi Dravske Divizijske Oblasti kauciju i to podanici kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca 10%, a strani podanici 20 /0 od predračunske sume materijala.
Pozivaju se sva zainteresovana lica da prisustvuju na ovoj licitaciji.
Iz kancelarije inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti 1. Br. 5204 u Ljubljani.
Telefonska SL 589,
Brzojavni naslov: Parem, Ljubljana.
divji zajci, 12 samic In 2 samca, 24 jerebic 20 samic In 4 samci.
Ponudbe pod „Divji zajci11 na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.
z lastnimi skladišči Skedenj - Trst,
živalske slike za naše malčke, na trdem kartona
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
t veliko klijentelo, bi stopila v stike
z veleproizvajalci lesa ali z žagami
za špedicijo lesa v kraljevino in
Orient Ponudbe pod ,Lesna tvrdka*
na anončni zavod Drago Beseljak
SL drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
V nakup ali v najem se iščejo vodni mlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod št 1580 „mlini".
Naročajte in širite »Jugoslavijo**!
Prvovrstne sveže drože
razpošilja dnevno največja tvomica Jugoslavije
Tvornica žeste i pjenice
prija
Makso Mayer, dioničarsko društvo Savski Marof.
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
^ ® ^^s^brez	rentne^a
^ J§SpW§P Neposredno pod državnim U	nadzorstvom.
Ljubljanici
Marijin trg št 8, ob
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
Promet v laruk. I. nad 128,000.000 K.
■»«—»■ i 'J »mrnimmmmmmmmmmmimfmmmmmmmm —— ■—■«»■ mpimmmmmm j "SBSSSS3SS3SS3L
 ............ i---
konzorcij dnevnika »Jusoslsvlls«?
Tiska »Zvezna tiskarna« v UubUaat
Glavni ln odgovorni urednik Zorko Fakta