Dušan PLUT BELA K R A J I N A - SPREMEMBE V GOSPODARSKI IN DRUŽBENI STRUKTURI Belo k raj ino k a ž e proučit i s t rojnega v i d i k a : kot agrarno pokraj ino z vsemi znač i lnostmi ag ra rnega g o - spodarjenja, kot pok ra j i no , kjer se kaže jo prve ob l i ke industrijske rast i , in kot pokra j ino , k i dob i va rekreac i j sko f unkc i j o . Trojne razvojne težnje s tremi r a z l i čn im i uporabn ik i pokra j in skega prostora po - stav l ja v ospredje d inamičen odnos do pokra j ine. Poenostav l jeno je to odnos s t a n o v a n j e - d e l o - r e k r e a c i j a , ki se z razvojem družbe neprestano spreminja, s tem pa pr ihaja do sprememb tudi v geograf skem o k o - lju. P r i čakovan je , da bo Bela kraj ina z uve l jav l jan jem sodobn ih gospodarsk ih tokov v f i z i ognomskem v i - de zu ostala nespremenjena, je nerea lno . O b v l a d o v a t i pa je treba tiste procese, ki rušijo ravnotežje v oko l j u (erozija prsti, onesnaževan je K o l p e , opuščanje in tenz i vne obde lave zeml j i š č , predvsem v i n o g r a - d o v , st ih i jska g radnja ) . V o k v i r u S l oven i je predstavlja Bela k ra j ina tako po površ in i kot po š tev i lu preb iva l s tva razmeroma maj - hen d e l , saj meri 600 k m ^ , in šteje 24 300 p r eb i v a l c e v . K l j ub temu pa pomeni ta mal i košček s l o v e n - ske zemlje zarad i obmejne republ i ške l ege , z an im i ve z g o d o v i n e , narodn ih o b i č a j e v , v i nog radov in to - ple K o l p e S l o v e n c u z n a n o , a n e k o l i k o odmaknjeno pokra j ino . Odmaknjenos t in zat i šna lega na s l o v e n - skem obrobju sta vt i sn i l i poseben pečat razvoju v preteklost i in sedanjost i . O b r o n k i Roga in G o r j a n c i predstavl jajo še danes pregra jo , k i ločuje Belo k ra j ino od ostale S l o v e n i j e , odprtost in prehodnost pro- t i Hrvatsk i pa pr ihaja zopet do več je v e l j a ve . A g r a r n o g o s p o d a r s t v o Z indus t r i a l i zac i jo so pok ra j i n s ko -eko lo šk i da j avn i k i s topi l i n eko l i k o v ozad je . Industr i ja, ki se je r a z v i l a , se le v nekater ih pr imerih nas lanja na surov inske v i re v Bel i k r a j i n i . Se vedno pa je dobra tretjina Be lokranjcev kmetov , kater ih za s lužek je v mnogočem odv i sen od pr i rodnogeograf sk ih f a k t o r - jev. Brez dvoma je krašk i značaj površja dominantna po teza , ki v soodvisnost i z ostal imi pr irodnimi de j a vn i k i omejuje možnost intenz ivnejše agrarne izrabe zeml j i š ča . Čep rav spada Bela kraj ina med po - kraj ine n i z k e g a krasa z nekater imi površ insko tekoč imi v o d o t o k i , pomeni jo vrtače in druge depresijske ob l i ke močno ov i ro pri napor ih za in tenz ivnejšo i z rabo in mehan i z ac i j o obde l a ve . V e č j a področja r a v - nega sveta so predvsem ob a l u v i a l n i r avn i c i K o l p e , kjer je krašk i značaj površja v o zad ju . To so pred vsem proge obde lanega sveta oko l i Z i l j , G r i b e l j , K r a s i n c a , O t o k a i n K r i ž e v s ke v a s i , p r i rodnogeogra f - ske osnove so tu za po l jedels tvo ugodne . Za boljšo i z rabo in za prehod k več j i tržni usmerjenosti bi b i l a nujna združ i tev majhnih pa r ce l , čeprav so tu v povprečju več je kot v ostal i Bel i k ra j i n i . V e č j e sk lenjene površ ine ravnega sveta so še o k o l i Č rnoml j a , M e t l i k e in D raga tu ša . S stoletnim delom je be lokranjskemu kmetu uspelo iztrgati narav i več je komplekse zemlje in jo p r ip ra - v i t i za o b d e l a v o . Tako so danes obde lana tudi ko l i č ka j ravna dna vrtač in n j i hov i o b o d i , čeprav r a z - č lenjenost re l iefa onemogča strojno obde l a vo . O v i r o pomeni še neenakomerna debe l i na prsti, k i sespre minja na kratke razda l je . Ugodne vrednost i k l imatsk ih pokazate l jev (v isoka srednja letna temperatura in razpored i tev temperatur ter padav in v vegetac i j sk i dob i ) nudijo možnost i za razvoj sadjar - s t va , ki pa je v Bel i k raj in i močno v o z a d j u . Ugodnejša je s l i ka v v i nog radn i š t vu , ki ima dobre p o - g o j e , da se predvsem v met l i škem, semiškem in črnomaljskem koncu bolj u ve l j a v i . Poleg tega so v i n o - grad i v področ j i h , kjer p reve l i ka strmina onemogoča po l jedels tvo. Toča in p reve l i ka k o l i č i n a padav in v z godn j i jeseni pa večkrat un ič i ce lo le ten trud v i n o g r a d n i k o v . P o s l e d i c e i n d u s t r i a l i z a c i j e B e l e k r a j i n e Tudi po drugi s ve tovn i vo jn i Bela k ra j ina nekako do leta 1960 n i mog la pr i tegnit i industr ije. Pos led i - ce so v idne v upadanju š tev i la p reb i va l cev in v novem v a l u i z se l jevanja v več ja industrijska mesta S l oven i je in J u g o s l a v i j e . Med tem ko se je v preteklosti i z se l jeva lo predvsem kmečko p reb iva l s t vo , se 16 je temu sedaj pr idruž i lo tudi pok l i cno preslojeno prebivalstvo. Bela kraj ina še danes čuti slabe pos le- d ice takšnega razvo ja , saj se je presel i lo mnogo šolanih ljudi. In tenz ivno izsel jevanje je trajalo pr i - b l i žno do I. 1965, ko se je domači industriji posreči lo zaposl i t i več ino de lovne s i l e , ki je pr ihaja- la iz vas i . Tako se je števi lo prebivalstva do 1971 rahlo z v i š a l o , kar pa je v ve l i k i meri posledica zgostitve v Črnomlju, M e t l i k i in Semiču , povsod drugod pa se nadaljuje izse l jevanje. Za to je razum- l j i vo , da spada Bela kraj ina med tiste s lovenske pokraj ine, ki dajejo največ začasno zapos len ih v tu- jini (1158 al i 5% vsega prebivalstva). Zadnj i dve leti se števi lo zdomcev n i b istveno poveča lo , l ah - ko ce lo pr ičakujemo nazadovanje . Medtem ko so v prvi faz i odhajanja na začasno delo v tujino pre- v l adova l i kmetje, so danes v prevladi pok l i cno preslojeni p reb i va l c i . Pogosti so primeri, da si je d e - lavec v domačem podjetju ustrezno usposobi l , potem pa odšel na de lo v tuj ino. Razč len i tev Bele kraj ine po t ip ih demografskih območij pokaže ze lo neugodno s l i k o , saj je več kot po lov i ca prostora demografsko ogrožena in še nadalje pr ičakujemo izse l jevanje. Za to je razuml j i vo ,ko so v zadnj ih dveh letih odprl i teksti lna industrijska obrata v Starem trgu in na V i n i c i , da bi zadrža l i p reb iva lce. Vpraš l j i va je tudi struktura dosedanje industrije. Prevladuje n i z ko akumulat ivna (kov inska, tekst i lna, p rede lova lna, lesna), prav tako je problem, kako zaposl i t i moško de lovno s i lo. Pomanjkanje de lovn ih mest za moške je največje v metliški o b č i n i , saj teksti lna industrija zaposluje v g lavnem žensko d e - lovno s i lo . Razkrajanje k las ične agrarne družbe po drugi svetovni vojn i nam pokaže tudi de lež kmečkega p reb iva l - stva, k i ga je danes oko l i 3 8 % , še I . 1961 pa ga je b i lo 5 3 % . V i sok de lež kmečkega prebivalstva je ob razmeroma skromnih naravn ih razmerah porok, da pok l i cno preslojevanje še ni zak l jučeno. Demografske in ekonomske spremembe po drugi svetovni vojni so povzroč i le premike v izrabi zemlje in s tem spremembe v geografskem oko l ju . Hitra industr ia l izac i ja s pok l i cno preslojitvijo kmečkega preb i - va lstva povzroča opuščanje intenz ivno obde lan ih površ in, saj zemlja več in i prebivalstva ni g l a vn i vir dohodka . S tem se v idez kulturne pokrajine spreminja, večje površine ostajajo v soc ia lnem pre logu. Kmetijske površine v Beli kraj in i se zmanjšujejo tudi na račun intenz ivne zaz idave nov ih povr š in ,pred- vsem oko l i Č rnoml ja , Me t l i k e in Semiča. V zaz ida ln i h načrtih posvečajo čedalje več skrbi razmestitvi industrije. V M e t l i k i je zanjo do ločen prostor ob Ko lp i in že lezn i šk i postaji, v Semiču oko l i V r tače , v Črnomlju pa ob cesti Č r n o m e l j - G r a d a c . Tudi belokranjsko podeželje dož iv l ja f iz iognomske spremem- be, zunanja podoba naselij se z uvel jav l janjem urbanega nač ina ž iv l jenja tudi na vasi občutno preo- b l i ku je . Posebno je treba poudarit i "mehak " v idez Bele kraj ine, z zaobl jen imi in b lag imi rel iefnimi ob l i kami , ki odk lanjajo vse mas ivne, arhitektonsko okorne objekte. Seveda se moramo zavedat i , da napredek brez posega v okol je ni mogoč , mora pa biti skrbno pretehtan in v sk ladu s tipom in zunanj im l icem belokranjske pokraj ine. Problematične so med drugim nekatere nove počitniške hiš ice nad Semičem in na Mave r l enu nad Črnomljem, k i kaz i j o usklajeno podobo pokraj ine. Turizem v Bel i kraj in i še ni z až i ve l v okv i ru možnost i , ki jih ima zaradi naravn ih in etnografskih pr i - v lačnost i . Prometne z v e z e , posebno cestne, so še razmeroma s labe, posebno je slaba povezava nase- lij ob K o l p i . Razmah stac ionarnega turizma pa bi bil mogoč prav ob Ko lp i . Z tako imenovanimi " v i n - skimi cestami" so postali dostopnejši v ' nog radn i š k i kraj i . Tudi v Črmošnj icah bi se lahko tur izem hitre- je razv i j a l , a mu to onemogočajo slabe ceste. Z zgrad i tv i jo "par t i zanske magistrale" Črnomel j -S tare ž age -Č rmošn j i ce - So te s ka , ki so jo že zače l i g rad i t i ,bodo imele Črmošnj ice več možnost i , da se uvr - stijo med zimska središča Do lenj ske. N o v o potezo v pejsažu pomenijo sekundarna počitn iška b i va l i š ča , ki j ih je v Beli kraj in i oko l i 200. M e d lastniki je največ Ljubl jančanov in Novomeščanov . Precej je tak ih , ki so se rodi l i v Bel i k ra j in i , se odse l i l i , od staršev pa so dobi l i parce lo, kjer so si zg rad i l i počitn iško h i š ico. Preseneča v isok de lež n j ihov ih lastnikov iz Bele kraj ine. T i s i v več in i primerov grade počitniške hiš ice na temljih starih z i d an i c , ki so delno obdržale svoj prvotni namen. Pri izbir i lokac i je je ponavadi od loča lo več p r i v lačn ih e lementov, med katerimi pa moramo poudarit i najpomemb- nejše. M e d prirodnimi č in i te l j i sta top la, čista in z ribami bogata Ko lpa ter v inograd i . Poleg pr i rod- n ih pogojev je p r i v lačno tudi to, da redki industrijski obrati še ne povzročajo hrupa in onesnaženost i z raka. V tej luči je ugoden tudi večj i de lež agrarnega prebivalstva in s p l o V m a n j š a gostota p reb iva l - s tva. 17 S počitniškimi hiš icami dob iva Bela kraj ina nov f i z iognomsk i element, domače prebivalstvo nove na l o - ge z vzdrževanjem kulturnih zemlj i šč, s prodajo parcel za gradnjo poč i tn i šk ih h i š i c , s pomočjo ob gradnji in z morebitno prodajo poljsk ih pr idelkov pa možnost za s lužka . Problematična je razpršena gradnja počitnišk ih hišic ob K o l p i , ki so zgrajene neposredno ob reki. Težnja po zasebništvu naravn ih lepot, ki morajo biti dostopne vsem de lovn im ljudem, je sicer neznatna, a je vendarle tu. Bela k r a - jina pa je pokraj ina, ki ima lepe razvojne možnosti tudi za iz letnišk i tur izem. Za rad i dvojne rekrea- cijske funkcije je nujna do loč i tev gradbenih oko l i šev za počitn iške h i š ice. Primeri z jadranske oba le nam kaže jo , kakšni problemi se lahko pojav i jo. N a s t a j a n j e f u n k c i j s k e r e g i j e m e d r e p u b l i š k e g a z n a č a j a Bela kraj ina se je tudi v preteklosti povezova la s sosednjimi hrvaškimi pokraj inami, administrativne me- je niso mogle prekinit i sodelovanja preb iva lcev na obeh bregov ih Ko l pe . Prebivalcem dveh narodov je b i lo vsako umetno razdvajanje tuje, kar so še enkrat pokaza l i med narodnoosvobodi ln im bojem. Z a t o n i n ič presenet l j ivega, da je danes sodelovanje še tesnejše in da je dob i lo o rgan i zac i j sko ob l i ko v s kup - nosti obko lpsk ih obč in . Ta združuje 16 obč i n , iz S loven i je obč ino K o č e v j e , M e t l i k o in Črnomelj . V okv i ru skupnosti se belokranjsk i obč in i tesno povezujeta z obč inami O z a l j , D u g a Resa in V rbovsko . Prirodnogeografsko predstavlja področje obč in M e t l i k e , Črnoml ja , O z l j a , Duge Rese in v manjši meri občine Vrbosko n i zk i kras. O d r a z prirodnih razmer je tudi prometna p o v e z a v a , saj ima Bela kraj ina boljše prometne zveze s sosednjimi hrvatskimi obč inami kot z ostalim s lovenskim prostorom. N a j p o - membnejši kaza lec medsebojne povezanost i so območja dnevne migrac i je. Za vsa večja industrijska pod jetja v Beli kraj in i je znač i l no , da imajo največ dnevn ih migrantov iz b l i žn j ih nasel i j hrvatskih obč in Ce l o v semiški " I s k r i " , ki je med vsemi industrijskimi podjetji v Beli kraj in i najbolj oddal jena od Hr - vatske, jih je nekaj , k i dnevno prihajajo iz obč ine Duga Resa. Zarad i obmejne lege je de lež d n e v - nih migrantov iz SR Hrvatske v M e t l i k i največj i . Samo v tovarno " Be t i " prihaja na delo iz sosednjih hrvaških občin 216 zapos len ih , oz i roma 2 5 % . V e č i n a prihaja na delo z v l akom, naselja v neposredni b l iž in i proge M e t l i k a - O z a l j - K a r l o v a c dajejo zato največ teh de l avcev . Površina in ob l i ka g rav i t ac i j - skega območja za " Be t i " Me t l i k a nas opozarja na dejstvo, da v bodočnosti industrija v M e t l i k i lahko računa predvsem na de lovno s i lo iz lastne obč ine in iz obč ine O z a l j , manj pa na de lovno s i lo iz črnomaljske obč ine. Tesna povezanost belokranjsk ih obč in s sosednjimi hrvaškimi se kaže tudi na področju t rgov ine. Be lo - kranjsko prebivalstvo pogosto kupuje v Ka r l o v cu , največ kmetijske stroje in orodje, ob l eko , č e v l j e , g o - spodinjske stroje in teksti l . K l jub temu da ljudje več ino teh stvari lahko kupi jo v Črnomlju in M e t l i k i se rajši odločajo za nakup v Ka r l o vcu zaradi večje izbire in " n akupova l ne t r ad i c i j e " , posebno kmeč - ko prebivalstvo (ž iv inski sejmi). M o č a n je tudi obraten tok , da hrvaško prebiva l s tvo, predvsem iz oza- Ijske obč ine , kupuje v M e t l i k i . Posebno p reb i va l c i , ki se dnevno voz i j o v metl iška industrijska podjet ja, tu tudi največ kupujejo. Na področju obč ine O z a l j je trgovina še s labo razv i ta , na 4 7 6 p reb i va l - cev pride ena trgovina. K l j ub dejstvu, da ž i v i na področju sosednjih hrvašk ih obč in nad 50 000 p reb i va l cev , so tu le štiri srednje šole, v katerih se šola nekaj nad 600 d i j akov . Tri srednje šole so v Dug i Resi, ena na V r b o v - skem, na celotnem področju oza l j ske obč ine pa ni srednje šole, čeprav ima obč ina pr ib l i žno to l iko preb iva lcev kot črnomaljska. Zato se v belokranjsk ih srednjih šolah vsako leto šola oko l i 50 d i jakov iz sosednjih hrvaških obč in . N a j v e č jih je v pok l i cn ih srednjih šolah, katere v svoj ih obč inah najbolj pogrešajo. Ker se šolajo v Beli kraj in i in ne v svoj ih obč inah , se večkrat z g o d i , da se tu tudi zapos - l ijo in za stalno nasel i jo, najbolj p r i zadevn i pa nadaljujejo šolanje na srednjih (štiri letnih), v i sok ih in v i š j i h šolah v Ljubljani. Skupno sodelovanje in načrtovanje pa s tem ni i zč rpano, možno je predvsem na področju tur izma, prometa, zdravstva ter v poglobljenem in razširjenem sodelovanju na ostal ih p o - dročj ih (izmenjava delovne s i l e , t r gov ina , šolstvo). A l i V a m je znano . . . - da se uvršča obč ina Črnomelj med nerazvite obč ine S loven i je - da se je prebivalstvo Bele krajine v zadnj ih sto letih zmanjšalo za petino 18 - da je Ko lpa najbolj topla in čista s lovenska reka - da se komaj dobra po lov i ca preb iva lcev Bele kraj ine oskrbuje z vodo iz vodovoda - da je med N O B b i lo un ičen ih 2 5 00 stanovanjskih in gospodarskih pos lop i j , v boju in tabor išč ih pa je umrlo 1 300 Belokranjcev - da je obč ina M e t l i k a po čistem osebnem dohodku zapos len ih v družbenem sektorju na zadnjem m e - stu v S loven i j i (I 1 973 -1793 din) - da pride v Bel i k raj in i na 1 000 preb iva lcev le 5 , 6 5 slušateljev v i sok ih in v i š j ih šol (S lovenija - 11 slušateljev na 1 000 preb iva lcev) - da je črnomaljska g imnaz i ja de lova la med N O B (1944, 1945) - da ima v S loven i j i obč ina M e t l i k a največj i de lež žensk med zaposlenimi v družbenem sektorju (1973 - 5 7 , 3 % ) - da ž i v i v mestih (Črnomelj in M e t l i k a ) četrtina preb iva lcev Bele kraj ine - da je v Semiču krajevni muzej in hotel - da je metliška kmetijska zadruga prva v naši republ ik i i z ved la uspešno komasac i jo zasebnih v i nog ra - dov . L I TERATURA : Tka l č i č Ma r jan : Vodna oskrba Bele k raj ine, D ip lomsko delo 1973 Pajk Dušan: Nove j še geografske spremembe v Beli k ra j in i , D ip lomsko de lo 1973 Tonč ič Ludv ik : Reg ionalnogeografsk i opis obč ine M e t l i k a , D ip lomsko de lo 1973 M o r a v e c M a r i c a : Izseljevanje iz Bele kraj ine v luči belokranjskega gospodarstva, GO 1960: 1 - 2 (22-28) K lemenč i č V l ad im i r : K l a s i f i kac i j a obč in SRS po razmerju med de ležem teritorija s funkc iona lno in ne - funkc iona lno demografsko strukturo, Ljubljana 1972 C r k venč i č Ivan: G rav i t ac i j s ke zone dnevne migrac i je u radne centre Hrvatske, Geogra f sk i g lasn ik 1966^ št. 28 Vr i šer Igor: V p l i v n a področja s lovensk ih mest, RPP 1973 -3 Plut Dušan: Belokranjsko v inogradn i š tvo , Sodobno kmetijstvo 1974, št. 11 Plut Dušan: D ružbeno-ekonomska struktura zaostale s lovenske pokraj ine in problemi njenega nadal jnje- ga razvoja na primeru Bele k ra j ine, Ljubljana 1974 (tipkopis) Svetozar ILEŠIČ NA ROB RAZPRAVLJANJU O MARKSISTIČNEM I Z O B R A Ž E V A N J U PRI POUKU GEOGRAFIJE I N O N O V E M U Č N E M NAČRTU GEOGRAFIJE Z A G I M N A Z I J O Ko so se nekako pred poldrugim letom razpredle razprave o novem učnem načrtu geograf i je za g imna - z i j o , ki so se g iba le predvsem na osnovi tez , ki jih je pripravil prof. dr. Jakob M e d v e d , se je pod- pisani držal bolj ob strani, čeprav so mu te teze vzbuja le mnogo začudenja in pomis lekov. Drža l se je ob strani zaradi občutka , da ni najprimerneje, da bi se v vprašanja nadaljnje šolske v z g o j e , ki naj v z ga j a mlad ino, kakor teze poudarjajo, predvsem za ž iv l jenje v 21. stoletju, preveč vt ika l č lovek iz 19