85. St — 5» leto Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno ISO Inozemstvo: P Mesečno 20 D. Letno 241' m’ Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnima psvšaUrena. Posamezne števlike 1 Din. V L]ub!)an!, v sredo 12. aprila 1922. t Uprava r /trg S. Telefon 44. >n :op 0u*9tu /.opis! se ne vračajo. j njem je priložiti znamk« za odgovor. r7ym^rweqsrr»- rrv •at.-v ynrrraeissa Jg3BBaaSfc- iiaBBBMBB Genovska konferenca MeHika gesla prvih g®^ornik@v- cnPYP QEORGOV GOVOR. — ČIČERIN PREDLAGA OMEJITEV bPLOSNEGA RAZOROŽEVANJA. — NAJPRVO GOSPODARSKI SPORAZUM, NATO RAZOROŽITEV. Genova, 11. aprila. (Izv.) Ko je vče-ttU končal mednarodni gospodarski onferenci v Genovi predsedujoči italijanski ministrski predsednik De Facta Svoj govor, se je dvigni] še enkrat in “javil, da je predpogoj vsem pogaja-DIem na tej konferenci to, da so vsi tu zastopani narodi, ki so sprejeli povabila, ™dt odobrili določbe canneske konfe-s£”Ce’ ~ Nato je povzel besedo angleški ministrski predsednik Lloyd George in izvajal: Tu smo se zbrali vsi in stojimo na enakopravnem stališču, semkaj nismo došii kot zmagovalci in hrtmaS-anci* ne ^ot Illonar^'s^ in repu-hkanci ali pristaši sovjetske misli, vse nas prešinja ena želja, da najdemo pot obnovi Evrope. Da smo se vsi tukaj zorali, ki smo prejeli povabilo canneske onference, je že dokaz, da smo vsi Odobrili te pogoje. Konferenca ima na-n,en začeti z obnovo iu napredkom Ev-°Pe. Evropa je izčrpana. Zapad trpi na poviti brezdelnosti, vzhod pa tia Koti in nalezljivih boleznih. Mi vsi tr-®o. Mora se nekaj zgoditi, da ne pri-tul sp^°^tiega Polonia. Zbrali smo se tej, ^ razpravljamo o valutnih, Prometnih in trgovinskih vprašanjih. »se to je lepo in prav. Toda vsa naša Prizadevanja bodo ostala brezuspešna, Ko ni miru. Sicer imamo mir, toda le ’°iua je končana. Spori v Evropi so Ostali jn povsod opažamo jezno srditost, kar ruši medsebojno zaupanje. Najvažnejša naloga konference bi bila Sedaj, medsebojne spore pomiriti in s tern vzpostaviti medsebojno zaupanje. Evropa potrebuje miru in dela. Uspeh konference se more meriti le po dejanskih učinkih, ki jih bo genovska gospodarska konferenca v tej smeri deserta. Stremljenja posameznih držav se »norajo zediniti v prospeh skupne blaginje in harmoničnega sporazuma. Ne smemo še nadalje verjeli, da pomenja blaginja enega oškodovanje drugega. Ne bo lahka naloga, katero smo si sta-Javno mnenje posameznih evrop-Kih držav ni nič stalnega, nič okorele-Nanj se more vplivati, more se pa ™di izpreminjati, kakor pač uveljavljajo vodilni državniki posameznih držav j vpliv in svoje osebne nazore. K i* se mora vsekakor pritegniti tudi .lirika. Genova je mesto, odkoder je n Kolumb in odkril Ameriko. Da bi e bil daleč dan, da pripomore Genova ^riki odkriti Evropo, j Genova, 11. aprila. (Izv.) Ko je kon-»j angleški ministrski predsednik sedV(* ^eorge sv°j fiovor, je dobil be-Th .^IsUski ministrski predsednik eunis. Izjavil je: Miroljubno in del?v-® belgijsko ljudstvo želi samo eno, «mreč, da bi mu bilo dovoljeno, dela-v miru. - Japonski delegat je izjavil: Ponska želi živeti z vsemi nar. v miru, lasti pa s svojimi sosedi. — Delegat ovjetske Rusije Čičerin je dejal: Ru-delegacija je prišla k genovski kon-'fenci, da bi delovala za mir in vzpostavitev gospodarskega življenja v Ev-*°Pl. Pri čemer pa ji morajo zborovalci priznati komunistična načela. Ruska delegacija namerava predlagati omejitev splošnega razoroženja. Rusija je pripravljena, da uresniči to razoroževanje pod pogojem, da zapad Rusijo popolnoma prizna. Govornik je naglašal potrebo, da konferenca razširi svoj delokrog. Genova, 11. aprila. (Izv.) Ko sta se prerekala ruski zastopnik Čičerin in francoski minister Barthou glede vprašanja razorožitve, je posegel vmes angleški min. predsednik Lloyd George, pri čemer je bil burno pozdravljen. Pripomnil je, da deluje že dolgo časa na to, da bi zagotovil uspeh konferenci. Ako konferenca ne uspe, bo to silovito škodovalo evropskemu miru. Njemu se zdi, da Čičerinovi predlogi niso umestni, ker pomenjajo eksplozivno sredstvo za konferenco, ki naj bi vzpostavila mir in red. Vsi moramo, je izjavil Lloyd George, biti oduševljeni z željo po miru. Vsi mislimo na svetovno konfcrenco, ki bi te naše želje uresničila, toda želeli bi vedeti za dan, kdaj se ta konferenca sestane. Sedaj pa moramo predvsem misliti na program genovske gospodarske konference in ne poizkušati razpravljati drugih problemov. Prosim gospoda Čičerina, naj ne nastopa s predlogi, ki bi mogli povzročiti med zborovalci ne-sporazumljenja. Narodi se morajo naj-poprej popolnoma sporazumeti. Narod komaj čakajo na uspeh genovske konference. Čim se medseboj sporazumemo in se v miroljubnem duhu povrnemo domov, bomo mogli govoriti o ra-zoroževanju. Ruska delegacija je sprejela sklepe canneske konference. Omejimo se tedni na program canneske konference in nato: »Naprej!« — Čičerin je hotel nato zopet govoriti, a ga je predsednik prosil, naj se odpove besedi in naj ne nadaljuje razpravljanja, ki bi moglo povzročiti nesporazumljenje. Zelo prisrčno je prosil nato predsednik francoskega ministra Barthouja, da se odpove želji, da bi tudi on govoril. Barthou je tej želji ugodil, pri čemer je na kratko izjavil, naj se vsi delegati izjavijo, ali odobravajo sklepe canneske konference ali ne. Predsednik je nato ponovil, da ostane program canneske konference neizpremenjen in da zoper to nihče ne protestira. Ker se od zborovalcev nobeden več ni oglasil k besedi, je prečital predsednik dnevni red za nadaljevanje konference. Dnevni red je bil brez ugovarjanja sprejet, nakar je bila seja prekinjena. V štirih glavnih komisijah so zastopane vse države. Konferenca bo v torek nadaljevala svoja posvetovanja, in se sestanejo tudi te štiri komisije. LENIN NA POTI V GENOVO. Praga, 11. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Genove: Kakor poroča ruski tiskovni urad iz Rapalla, se nahaja Lenin na potu v Genovo. ljubljanski občin, svet Javna seja dne 11. aprila 1922. Točno ob 5.30 otvori župan dr. Perič l0- Poroča, da se je uradništvo mestnega «8lstrata zahvalo občinskemu svetu za plaviCno povišanje službenih prejemkov. o roča dalje, da sc ie trnovski župnik Finž-dus zahvaIl* občinskemu svetu za veliko-Vai?/1 ^ar kron za nove zvonove. Vah i °bčmske svetnike, da se odzovejo Udrt knezoškofijskega ordinariiata, da se «eieže običajne velikonočne procesije, ki Clvm v soboto ob 4. url popoldan. Pre-int* se odgovor poštnega ravnateljstva na teUfrpe'acli° °b£. svetnika Bajžela glede n ®‘°nskega omrežia. Poroča, da so mest-magistratu došla za mestne reveže He(leča darila: j.,..Dr. Andrej Kuhar, notar, volilo g. He-Eniu Planta£i 5886.80 K: 2. Tvrdka Poga-fnut' Ltrg°vina z lesom 2000 K; 3. Fran Bru-.««, trgovec 1000 K; 4. Tvrdka Medic, Rastri iu Zanki 600 K; 5. Društvo ostro-ttiee* v ljubljanskega glavnega strelišča 6. j Venca na krsto I. Krisperju 500 K; g L 0S*P Mayr, posestnik in lekarnar, me-j. jfV?nca na krs'o I. Krisperju 400 K; 7. Ha u Posestnik v Tacnu, mesto venca Vaj,, *° L Krisperju 400 K; 8. Neimeno-9. honorarja dr. Demšarju 400 K; ka-J2lInenovana 400 K; 10. Anton Ustar, le-JSar 400 K: 11. Jakob Zalaznik, slašči- PfIfS r? JIlvolU Vv3IlL.il .1V UMU JvIIIIa* keoorvi„ K; 14, A. Ebenspanger 150 K: 15. *-eoiv\i„, , iv, * m Lončar 120 K; 16. Heaa Kotlu- as- uradnica, najdenino 60 K. Po Dnroča« ureUsedstva le bil zapri- sežen novi ljubljanski meščan g. Jakob Furlan, šolski vodja v Šiški. Na poročilo mestnega magistrata je bilo sprejetih v občino več novih meščanov. Poročilo finančnega odseka. Poročevalec obč. svetnik Kocmur (ISDS). Sprejet je predlog odseka, popravljen po obč. svet. Tavčarju (NSS), da se pobira prirastkarina na vrednost nepremičnin in sicer v visokosti 20 odstotkov pri povišku več nego 85 odstotkov in to od 1. jan. 1920 leta dalje. Pokolninski sklad ln pragmatika mestnih delavcev. Sklene se ustanoviti pokojninski sklad mestnih delavcev. V sklad prispevalo delavci 20 odstotkov in občina 20 odstotkov od delavskih mezd. Pragmatika za mestne delavce se v celoti sprejme. Istotako se sprejme tudi predlog za tabelarno zviia-nje delavskih mezd. Za razširjenje cestne železnice. Sprejme se predlog obč. svet. Kremžarja (SLS), naj stopi župan v dotiko z zastopniki okoliških občin glede razširjenja cestne železnice in naj se o tem skliče anketa. Obč. svet Rupnik (NSS) toplo priporoča komunaliziranje cestne železnice. Za zgradbo opornih zidov in napravo kanala pri mestni hiši na Mestnem trgu 27 se votira znesek 28.000 kron. Za nujne poprave stropa v kleti mestne hiše na Poljanski cesti 15 se dovoli znesek 10.000 kron. Za zgradbo linijskega urada na Dunajski cesti se nakupi zemljišče g. Maksa Hrovatina in sicer 6080 kvadratnih metrov po 180 kron za kvadratni meter. Za napravo centralnega šolskega .vrta POSEBEN PROGLAS NA VSE NARODE EVROPE. Dunaj, 11. aprila. (Izv.) Brezžična brzojavka iz Genove dopolnjuje govor angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Lloyd George je med drugim izjavil še, da bodo morali trpeti narodi vse Evrope, ako se ne združijo v svojem stremljenju, da se Vzpostavijo poprejšnji odnošaji. Opažamo že znake, ki kažejo na to, da trpljenje, katero obstoji sedaj, na bo trajno, vendar pa se je bati očitnega obupa. Zato je glavna zahteva Evrope, da se zagotovi mir, pravi mir. Ako ne bomo sodelovali z dobrim namenom, ne pridemo nikdar do pravega miru. Javno mnenje je treba privesti do tega, da bo poslušalo glas razsodnosti. Treba je izdati poseben poziv na vse narode, je dejal Lloyd George, in jaz sem trdno prepričan, da dosežemo popoln uspeh, ako se izda tak oklic v vseh državah in ako bodo državniki apelirali na javno mnenje. Lloyd George je nato obžaloval, da tu ni zastopana vlada ameriške republike, in je dejal: Vse, kar se je v Evropi godilo in kar se še dogaja, vzbuja v Ameriki nezaupanje napram dogodkom, ki se razvijajo v Evropi. Ako pa na tej konferenci rešimo vse sporne probleme, tedaj je gotovo, da Amerika sicer ne bo posredovala, pač pa se bo s veseljem zanimala za pogajanja na tej konferenci. PODROBNOSTI O POTEKU PRVE SEJE. Genova, 11. aprila. (Izv.) Otvoritvena seja mednarodne gospodarske konference v Genovi je trajala več kot tri ure. Angleški ministrski predsednik je govoril ob splošni nestrpni pozornosti Ko je rekel besede »Evropa potrebuje predvsem miru«, je udaril ob mizo. Višek svojega govora je dosegel pri besedah, da nesreča enega naroda ne pomenja oškodovanja drugega. Še dolgo potem, ko je Lloyd George končal svoja izvajanja, so stali udeleženci konference pod vtisom, ki ga je zbudil njegov govor. Prihodnji govornik francoski delegat Barthou je govoril temperamentno in jasno. Nemški državni kan-celar dr. Wirtli je govoril v nemščini. Ko je govoril, ni LIoyd George obrnil od njega pogleda. Francoski delegat Barthou se je nagnil naprej, da bi ga bolje slišal. Globoki molk je prekinil žvižg z galerije, ko je predsednik De Facta dal besedo ruskemu delegatu. Čičerin je govoril francoski in je nato prestavil sam svoj govor v angleščino, ki jo popolnoma obvladuje. Ruski delegat je opustil vsakršen patos in ni poudarjal skoro nobenega stavka. Njegov govor je potekel v lahnem tonu. Prizadeval si je, pokazati v konciliantnih besedah, da so komunistična načela sprejemljiva. Dal je razumeti svojo glavno misel, to je, da sta možna drug poleg drugega oba sistema: komunističnega svetovnega reda in gospodarskega sistema ostale Evrope, in da je sovjetska vlada v spoznanju, da sedaj še ne more uveljaviti komunizma kot trajno podlago novega gospodarskega reda v Evropi, pripravljena sodelovati s kapitalističnimi državami, da se Evropa gospodarsko obnovi. Zborovalci so njegov govor do konca posluševali z največjo pozornostjo. Patiildranle Evo-ope? ’ Že ob priliki, ko je bilo sklenjeno, da se skliče genovska konferenca, smo povdarili, da ima konferenca dva cilja: prvič obče evropskega, da pokaže Ameriki, da ima trdno voljo, da si pomaga najpreje sama in šele potem apelira m pomoč Amerike; in drugič bolj prikrit angleški cilj: da se evropske države sporazumejo vsaj za toliko časa, dokler bo Anglija v glavnem zaposlena z reševanjem kolonijalnega vprašanja. Ali in v koliko bo dosegla konlerenca prvi cilj, bo pokazala bodočnost. Kar pa se tiče drugega cilja, pacificiranja Evrope> bo tudi eventualen negativen uspeh mogoče prinesel nekaj jasnosti v današnji zunanjepolitični položaj. To je po svetovni vojni prva vseevropska konferenca, ker se je udeležuje tudi Rusija. Že to je samo na sebi uspeh, in obenem najbolj ranljiva točka kon--ference. Kajti vse povojne mirovne pogodbe bolehajo na tem, da manjka na, njih podpis Rusije. In Rusija je v svetovni politiki faktor prve vrste. Kaj torejt če izjavi Rusija, da ne prizna dosedanjih pogodb? Da bi ji pritrjevala v tem slučaju javno ali na tiliem Nemčija, kakor tudi Madžarska in Bolgarska ter marsikatera druga, je jasno, kakor je tudi izven dvoma, da je pod takimi pogoji pomirjenje Evrope izključeno in da gremo s hitrimi koraki proti novemu oboroževanju in njegovim posledicam. Več kot verjetno pa je, da bo prišlo vprašanje priznanja mirovnih pogodb s strani Rusije na dnevni red. Čičerin je to precej neprikrito izjavil. V slučaju nepriznanja pogodb imamo torej takoj pred seboj oba evropska bloka, ki bi jih lahko imenovali blok zmagovalcev in blok premaganih. Nastane vprašanje, ali bosta šli Italija in Anglija brezpogojno z blokom zmagovalcev.. Res je sicer, da ima Italija mejo na Bennerju, ampak danes čuti Italija, da ji je v zvezi z Anglijo in Francijo dodeljena politična uloga druge vrste. Ali set ho dalo tildi nadalje operirati z dvema železoma v ognju. In kaj naj stoli Jugoslavija, če se pridruži Italija odkrito eni ali drugi grupi? Ali naj nam da Italija zasedeno ozemlje kot nagrado zavezniku, ali naj ga dobimo v vojni proti Italiji in Rusiji? In kaj naj naredimo, ko bo Rusija prej ali slej zahtevala od Rumunije Besarabijo? Naše stališče je v vsakem oziru silno težavno, zlasti ker se nič ne ve, kako se bo zadržala Anglija. Mogoče je tudi, da ne bo nobena država, zlasti Rusija, jasno pokazala svojih tendenc in se bo zaenkrat omejila na opazovanje. Potem bomo imeli pred seboj novo izdajo starih diplomatskih iger, ko nekdo podpira* enega nasprotnika, in gre navidezno proti tajnemu zavezniku, zato da se ne izda. V tem slučaju bo pomenila konferenca nekak preskus terena, alijanse pa se bodo sklepale pozneje po starem načinu za zaprtimi vrati kabinetov. Mnogo znamenj /e, ki kažejo, da bo Evropa tako dolgo padficirana, dokler ne bo pripravljena, m samo s tehniko — ampak zlasti z bojaželjnimi četami. Teh pa danes ni. PrekinSenie konference ? Genova, 11. aprila. (Izv.) Na konferenci se razvija vse večje nasprotje med sovjetsko in francosko delegacijo. Čičerin in načelnik francoske delegacije Barthou bosta predložila — ako se ne posreči Lloyd Georgeu posredovalni predlog — konferenci posebne spomenice, ki bodo vsebovale detajlno obrazložitev vseh spornih vprašanj. Za pomiritev duhov se trudi predvsem tudi Italija, ki se boji, da se ne bi konferenca prekinila, ako bodo nesoglasja trajala. — (Prekinitev konference bi povzročil^ tudi marsikak gospodarski krah v Genovi, ki računa na velike zaslužke ln upa na dolgotrajno konferenco ter se je založila z vsem mogočim blagom za konferenčne udeležnike in številno,, spremstvo ter mednarodne goste, ki so se zbrali sedaj v Genovi na tisoč*# Op. ur.) IZ FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 11. aprila. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje. V načelu je bilo sprejeto poročilo sekcije, vendar pa se je podrobna debata preložila za čas po praznikih. Nadalje je bil prečitan predlog poslancev dr. Se-čerova in Laziča o ukinjenju nekaterih sodišč v Vojvodini in Dalmaciji, sprejet pa ni bil. Odbor je sklenil, da se imajo duhovniki, ki izvršujejo kaznilniško službo, še nadalje smatrati kot redni državni uradniki in ne kot honorarni uradniki, kakor se Je predlagalo. Borzna poroSla. Zagreb, n aptila. (Izv.) Devize. Berlin 107—110, Milan 1660—1695, London (izplačilo) 1,380—1400, (ček) o—1390, New York (kabel) 3JI—313, (ček) 309— 310, Pariz 2825—2880, Praga 620—63®, Curih 6150—6175, Dunaj 4—4-125, Budiruj pešta 38.50—39. Varšava 0—9.50. Valuti Ameriški dolarji 304—?o6, češkoslovaški krone 608—612, angleški funti o—1380, napoleondori 950—0, nemške marke 1*4—^ 117, italijanske lire o—1670. Curih, 11. aprila. (Izv.) Berlin T&S, New York 514, London 22.77, Pariz 47-83, Milan 27.90, Praga 10.2S, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.625, Varšava 0.13. Dunaj 0.06, avstr, krone 0.07. Praga, 11. aprila. (Izv.) Dunaj 0.55, Berlni 17.80, Rim 269.50. Budimpešta 6, Pariz 459-50, London 220, New York 49-45, Curih 9.68, avstrijske krone 0.585, italijanske lire 266.50. in igrišča v Ljubljani se votira znesek ISO tisoč kron; od tega zneska se porabi 40.000 kron za povečanje šolskega vrta na Barju. Na predlog obč. svet. Freliha (JDS) se sklene pozvati vlado glede državnega prispevka za mestni stanovanjski urad. Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sp. Šiški se brezplačno nabavi 800 metrov cevi, tri cevne ključe se popravi In enega novega se naroči. (Za to nabavo niso glasovali JDSarji, pač obč. svet. Bajželj kot dober Siškar.) Lekarnarju V. Prohaski se izreče zahvala za brezplačno oddajo zdravil revežem. Društvu Narodne galerije se dovoli prodaja nekaj umetnin iz mestne posesti. Sklene se tudi, naj se vse še živeče bivše ljubljanske župane portretira za mestno posvetovalnico. Poročilo stavbnega odseka. Poročevalec obč. svet. Ogrin (SLS). Prošnji posestnikov ob Linhardtovi ulici za regulacijo te ulice se ugodi. Istotako se ugodi prošnji Ant. Gregoriča za regulacijo Železniške ulice v Šiški. Tudi prošnji Vincencijeve družbe za spremembo regulačnega načrta za Trnovsko predmestje se ugodi. Prošnji Antona Steinerja za spremembo parcelačnega načrta za njegovo zemljišče na Mivki se ugodi. Ravnotako se ugodi prošnjam Ane Las-snik, Legatovih dedičev in Pavle Fajdige glede parcelacije odnosno odkupa mestnih parcel. Prizivu Antona Preskerja proti odloku mestnega magistrata glede izložbenih omaric na hiši Sv. Petra c. št. 14 se ugodi. Omenjenemu se dovoli izob.šanje dveli Izložbenih omaric. Sklene se asfaltirati levo stran Dunajske ceste in desno stran Gosposvetske ceste. Na ostali del ceste se postavijo kocke. Poročilo policijsko - zdravstvenega odseka. Poročevalec obč. svet. Pirc (SLS). Sklene se nagraditi posamezne gasilce o priliki požarjev za izgubo časa in trud. Ta nagrada se vračuna stranki ln predloži občini. Sklene se reorganizirati gasilstvo, predvsem se bo Izdelal nov gasilski red Itd. Sklene se razpisati še tretje mesto čuvaja na gradu. Poročilo ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva o delovanju v prvem četrtletju 1922 se vzame na znanje ln Izreče zahvala. Poročilo upravnega odbora mestne zastavljalnice. Poročevalec ob. svet. Ambrožič (NSS). Sklene se spremeniti. 22 zastavljalnič-nlh pravil, tičočega se rezervnega zaklada. Poročilo Hnančnega odseka. Poročevalec obč. svet. Kremžar (SLS). Sklene se podeliti meščanske podpore po 150 kron mesečno štirim prosilcem. Obč. svet. Rupnik (NSS) protestira, da se take prošnje zavlačujejo ln ne rešujejo takoj. Prosi g. župana naj uvede revizijo, da se vsi stari nerešeni akti člmpreje rešijo. . Pri slučajnostih apelira obč. svet. Ambrožič (NSS) na župana naj se popravijo In posujejo nekatere ceste v šiški. Istotako apelira, naj bi se novim ulicam člmpreje dala Imena. V ta namen naj se skliče posebna anketa. Obč. svet. Rupnik (NSS) stavi predlog, naj bi se kloset na Marijinem trgu člm-preje porušil In odstranil. (Tu je skočil obč. svet. Frelih (JDS) z vzklikom: »JežeS na, zdej ml Je pa z Jezika vžeul«) Obč. svet. Malgaj (NSS) opozarja, da je Jerneleva ulica v Šiški v jako slabem stanju in prosi, naj bi se Jo čimpreje regit-liralo in posulo. Obč. svet Pirc (SLS) ln drugi stavilo še nekatera vprašanja, na kar zaključi 2ur pan ob 8. url zvečer Javno sejo. Tajna seja. Ravnatelj mestne klavnice Pavel Skale se pomakne v VI. čin. razred; dr. Janko Vrančlč se Imenuje mag. svetnikom v VIL čin. razredu: Albina Hafner se Imenuje stalnim oficljantinjam; Fran Kavčič se Imenuje stalnim oficijantom; slugi Jos, Cegnarju so vštejejo službena leta. Pri Mestni hranilnici ljubljanski so bili Imenovani: Fran Abulmr, knjigovodjem in Ivan niter nadkontrolorjem v I1L čin. razredu hranil, uradnikov. _ edu Francetu Pretnerju ?e podeli naslov višjega knjigovodjo, kontrolorju Josipu Kuraltu se podeli naslov nadkontrolorja ad per-sonam v III. čin. razredu hranil, uradnikov. Blagajnik Anton Šušteršič In kontrol^ Joško Mešek se pomakneta ad personant v lil. čin. razred hranil, uradnikov. Nade oflcijalu Milanu Strlekarju se všteje štiri leta v napredovalno dobo. Nadoflcljal Zorko Prtlovec se pomakne v IV. čin. razred In Ivan Peruzzi se Imenuje nadoficijalom v V. čin. razredu hranil uradnikov. Pomožne uradnice Mila Kočevar, Ivi Logar, Marija Triller ln Marija Hra»t m stalno nameste. va 37.000.090 Husov umira! Ljudje, Slovenci! V Ameriki kurijo stroje s koruzo, kopice žita gnijejo v skladiščih, evropska mesta se potapljajo v alkoholu in veseljačenju... v širnih stepah Rusije pa čaka 37fi00.000 ljudi na smrt od lakote. Solnčna žega je izsušila rusko zemljo in uničila žitne kali v zemlji, požgala travnike in zelišča. Ljudstvo je pojedlo zadnje živinče in poslednjo bilko in sedaj umira... Ruske matere rotijo v zculnjem obupu evropsko in ameriško ljudstvo, da reši vsaj njih otroke, same pa se udajajo v strašno usodo smrti. 37.000.000 ljudi strada, od katerih preti 19,000.000 neposredna smrt, če se v zadnjem hipu vse človeštvo ne zave svoje najsvetejše dolžnosti do sobratov. Dr. Nansen, ki vodi v Rusiji prehranjevalno akcijo Zveze rdečih križev, ic v septembru l. 1921 prosil evropske vlade za posojilo v znesku 5,000.000 funtov šterlingov (okoli 7 milijaid naših kron). Ta znesek bi zadostoval, da sc prežene belo ženo s povolžskih poljan. Toda Evropa je bila gluha, tista Evropa, v kateri je samo Anglija izdala 20,000.000 funtov šterlnigov za blokado Rusije, tista Evropa, v kateri je samo mala Slovenija popila v enem letu tretjino zahtevane vsote. Cas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi, V dvanajsti uri so vendar pričela razna humanitarna društva zbirati prispevke za pomoč Rusiji. Na nas je, da kolikor je to mogoče, zbrišemo s sebe greh brezbrižnosti in trdosrčnosti. Obračamo se zato na vse ljudi, ki bivajo v Sloveniji, da prispevajo za ruske ljudi, ki gladu umirajo. Ljudje, pomagajte ljudem! Slovenci, pomagajte otrokom, starišem in vdovam tistih miljonov ruskih vojakov, ki so s hekatombami svoje krvi v Karpatih gradili temelje vaše svobode. Kristjani, usmilite se kristjanov! Kmetje In delavci prihitite na pomoč kmetom Ul delavcem. i Odbor za pomol gladujočim v Rnsijl. i Poziv. Podpisani ustanavljajo s sedežem v Zagrebu »Jugoslovansko novinsko delniško družbo«. 1. Društvo ss bo bavilo z Izdajanjem časopisov, Irošur, knjig in drugih tiskarskih del v lastni ali komisi jonal-ni nakladi in z nabavo in vodstvom tiskarske obrti. 2. Društvo se ustanavlja za nedoločen čas. 3. Temeljna glavnica znaša 8 milijonov kron. 4. Delniška glavnica znaša 8 milijonov kron in je razdeljena na 20.000 Čelnic po 400 kron, glaseča se na do-nosilca. 5. Predhodno se izda 10.000 delnic R tekočo številko od 1 do 10.000. Ostalih 10.000 se pušča uvidevnosti ravnateljstva, da jih odda po potrebi. 6. Upisovanje delnic začne 10. aprili do vključno 30. aprila t. 1. 7. Upis in vplačilo se izvrši na sledeči način: Pri vpisu se plača 30 odstotkov vsake delnice in 20 kron vpisnine za vsako delnico. Rok ostalega vplačila pa odreja ravnateljstvo. 8. Za položena vplačila se izdado začasna potrdila; ko bo društvo registrirano se bodo proti tem potrdilom izdale delnice. 9. Utemljitelji si pridržujejo pravico imenovati prvo ravnateljstvo za dobo treh let. Enako si pridržujejo pravico oddaje podpisanih delnic po svoji uvidevnosti. Za oddane delnice se bodo vrnila omenjena vplačila brez obresti. 10. Glavna skupščina se bo objavila V službenih »Narodnih novinah«. Vplačevanja se izvršujejo v sledečih mestih: »Francosko-srbska banka«, Beograd, »Jadranska banka«, Beograd, »Hrvatska eskomptna banka«, Zagreb, »Prva hrvatska štedionica«, Zagreb, »Slavenska banka«, Zagreb, »Jugosla-venska banka«, Osijek, in vse njihove podružnice. V Zagrebu, 31. marca 1922. Mihajlo Avramovič, narodni poslanec, Beograd; Jovan Banjanin, bivši član jugoslovanskega odbora v Londonu, urednik, Zagreb; Roko Bradanovič, častni konzul SHS in veletrgovec Praga; Albert Comisso, zemljoradnik, posestnik, Sokolovac; dr. Branko Cubri-lovič, zdravnik, Sarajevo; inž. Konstantin Cutukovič, mestni svetnik, Osijek; dr. Pavao Frelich, odvetnik, Karlovec; dr. Julije GazzarL bivši član jugoslovanskega odbora, Šibenik; Rudolf Giu-nlo, ravnatelj »Slobodne Tribune«, Za-greb; Franjo G6tz, posestnik, Zagreb; dr. Gustav Gregorin, bivši član jugoslovanskega odbora, Ljubljana; Dušan Gruvič, urednik, Zagreb; Stjepah Hra-stovac, zemljoradnik, Dubrava pri Gra-dušah; Jakob Jakopič, posestnik, ze™" ljoradnik, Koprivniški Bregi; Jovan M. 'Jovanovič, minister v p., Beograd; dr. Ivo Karlovič, vseuč. docent, Zagreb; 'df. Marko Kasumovič. odvetnik. Go- spič; Marin Katunarlč, profesor, Split; dr. Ljuba Leontič, bivši član jugoslovanskega odbora, Dubrovnik; Ivan Ma-linar, urednik, Zagreb; Milan Marjanovič, bivši član jugoslovanskega odbora, ravnatelj »Slobodne Tribune«, Zagreb; dr. Božidar Markovič, univ. profesor, Beograd; Ivan Meštrovič, Zagreb; Ljuba Mihajlovič, minister v p., Beograd; dr. Adolf Mihalič, banski svetnik v p., Zagreb; Lujo Milič, posestnik, Slano, Dalmacija; Ivan Novak, trgovec, Zagreb; dr. Juraj Pečarevič, odvetnik, Zagreb; Josip Penič, obrtnik, Zagreb; dr. Živko Petričič, minister v p., Zagreb) dr. Ivo Polltlo, odvetnik, Zagreb; dr. Ljubo Radič, konzularni uradnik, Beograd; dr. O. Rybar, odvetnik, bivši član mirovne delegacije, Ljubljana; inž. arh. Edo Schfin, prof. visoke tehn. šole, Zagreb; dr. Pero Sljepčevič, bivši član jugoslovanskega odbora, tajnik »Prosveto«, Sarajevo; dr. Ivo Spevec, odvetnik, Zagreb; dr. Cvjetan Spuževič, odvetnik, Mostar; dr. Paja Stanišič, odvetnik, Zemun; dr. Nikola Stojanovič, bivši član jugoslovanskega odbora, Sarajevo; dr. Ivo Tartaglia, župan, Split; dr. Dinko Trinajstič, bivši predsednik jugoslovanskega odbora, Vrbnik na Krfu; dr. Juraj Turič, prof., Zagreb. Ma in Trst. Trst, 7. aprila 1922. Reka še vedno vzdihuje pod težo svoje žalostne usode in strašnimi političnimi razmerami, v katerih živi že dolgo trj leta. Tri leta živi nesrečno mesto v obupnih razmerah in še nedavno je upalo, da pride skorajšnja rešitev. Ali zadnji dogodki so vrgli mesto v še večji obup. Stanje v katerem se nahaja sedaj mesto Reka, je nernosno. Mesto, ki Je hiralo že tri leta, je sedaj popolnoma zadušeno. Konstituanta ne deluje, zato lahko rečemo, da je v mestu stanje brezvladja. Večina konstituante sklepa na jugoslovanskem ozemlju, manjšina pa, ki je ostala ra Reki, sf ne zna pomagati! Večina se noče povrniti na Reko, dokler se ne izpolnijo vsi pogoji, ki jih je postavila v znani resoluciji in katera zahteva med dragim tudi odstranitev vseh tujcev z Reke in reških uradov ter prepustitev ustvarjanja re-ške neodvisne države ter reševanje reških vprašanj pristnim Rečanom, to se pravi: pristnemu in ne improviziranemu reškemu ljudstvu. Medtem pe se mesto pataplja v vedno večjo anarhijo in beraštvo. Važno vprašanje silijo drugo za drugim na dan, a reševati in rešiti jih nima kdo. Predvčerajšnjim se je zopet sestala manjšina konstituante pod predsedstvom podpredsednika Atilija Depolija, ki je naznanil, da so izročili legijonarji oblast konstituante in da so prevzeli vzdrževanje reda orožniki. Prečital je nato spomenico, v kateri se ugotavlja, da bodo morali javni uradi prenehati s poslovanjem, ako konstituanta ne ukrene takoj nujne ukrepe. Finančno stanje je nevzdržno. Konstituanta je sprejela soglasno predlog poslanca Minija, naj se poveri vodstvo vladnih upravnih poslov podpredsedniku, dokler se ne ustanovi odgovorna vlada. Podpredsednik naj izposluje od zastopnika Italije, komisarja Castellija potreben denar, vsaj za mestno bolnišnico, mestno obožnico, za izplačevanje državnih uradnikov in upokojencev ter za plačevanje nameščencev v tvornici tobaka. Neobhodno je potreben tudi denar za nabavo premoga, ki je neobhodno potreben za oskrbo mesta s plinom, razsvetljavo in vodo. V nasprotnem slučaju bodo prenehali delovati javni uradi in mesto ostane brez kurjave, razsvetljave in brez vode. Iz teh besed je razvidno, da so državne blagajne na Reki popolnoma prazne. Na isti seji konstituante je bila pre-čitana tudi spomenica reških trgovcev, ki ugotavljajo, da bodo morali zapreti vse svoje trgovine, ako se čim prej ne povabijo člani večine ustavodajne skup-ščne, da sestavijo zakonito vlado, brez katere jo obnovitev gospodarskega življenja na Reki nemogoča. Zadnja poročila javljajo, da se reške trgovine skoro popolnoma prazne, deloma zato, ker je blago razprodano (novo pa ne pride), deloma pa poskrito. Fašistovske in druge take bande udirajo v trgovine in plenijo. Tudi v v nekatere denarne zavode so udrli fašisti in zahtevali denar ter žugali s samokresi. V kratkem, ako ne pride do kakšne politične izpremembe, bo Reka pravo tolovajsko gnezdo, v katero se bo stekala vsa zločinska drhal vse Italije, da oropa še to, kar je ostalo. Kaj pa bo počelo obubožano in sestradano brezposelno reško prebivalstvo? Kaj pa Trst? Tudi njemu prede slaba! Pristanišče spi, trgovina je že davno obtičala in propada bolj in bolj. Za svobodno luko v Trstu se je izrekla ogromna večina tržaškega javnega mnenja. Vsi domači krogi zahtevajo, naj vlada stori vendar kak odločilen korak za obnovitev gospodarskega živ- ljenja v našem mestu. Za svobodno luko so se prav glasno izjavili tudi naci-jonalistični krogi, kljub temu, da se bojijo vsake izredne odredbe glede naših krajev. On} so za »enotnost« države, zato so predstavniki teh krogov v ju-ridičnem odseku glasovali proti avtonomiji. Kdor je za ohranitev avtonomij, tega proglašajo za »avotriakanta«. Nočejo avtonomijo, ker so jo dobile naše pokrajine od nekdanjih avstrijskih arar-jev. Treba je izbrisati avtonomije in vse kar spominja na rajnko državo. To Je njihov argument proti avtonomiji. Pri tem pa pozabljajo, da je bil Trst samostojen še predno je prišel pod Avstrijo, torej še več kakor avtonomen. Avtonomije tedaj nacionalisti nočejo, Imeti pa hočejo prosto luko (porto iran-ko). Ali sedaj jih vprašamo: kdo pa je dal Trstu svobodno luko. ki je obstoja do leta 1891? Ali nis bili to ravno avstrijski vladarji? Ako bi hoteli biti dosledni, bi ne smeli zahtevati laški nacionalisti niti svobodne luke v Trstu, ker tudi svobodna luka spominja na Avstrijo in nikakor ne na kakšnega Julija Cezarja. Ali o tem nočejo laški nacionalisti nič vedeti. Svobodno luko si želijo, kljub temu, da ta opominja na Avstrijo. Zakaj pa si jo želijo? Zato ker bi jim nesla. Sedaj počiva trgovina m zaslužkov ni več. Trgovci propadajo — ni vrag, da bi ne zahtevali svobodne luke, čeprav diši po Avstriji. Laški nacionalisti se vendar ne zadovoljijo s samim nacionalizmom, ampak hočejo imeti v prvi vrsti polne žepe in blagajne, potem pa vse drugo. Politične vesti. Zadnja italijanska vojna ladja je zapustila Šibenik. V soboto 9. t. m. na vse zgodaj je zapustila šibeniško luko zadnja italijanska vojna ladja. Pri od-potovanju ni bil na obrežju nihče navzoč. Komaj pa je ladja odplula, je bilo mesto Šibenik vse v zastavah. Pomoč gladujočl Rusiji. Od l januarja do 1. aprila t. 1. je Osrednji odbor za pomoč gladujoči Rusiji uporabil na kreditih 1.180,800.000 rubljev iu izdal v sovjetskem denarju 5.598,922.000 rubljev. Darov je prejel 508,900.000 rubljev. NSS v Spitu. Splitski »Novi List« objavlja pom k pristopu v novo ustanovljeno organizacijo noradne soci-jalistične stranke v Splitu. V kratkem bo tukaj sestanek zaupnikov in pristašev te stranke. Za izvedbo rapallske pogodbo. Načelništvo reške jug. stranke je poslalo ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču v Rapallo sledečo brzojavko: »Zahtevamo izvedbo rapallske pogodbe brez vsakršnega kompromisa ter z neposredno evakuacijo še nezasedenega ozemlja in z morebitno uporabo § 16 statuta zveze narodov. Zahtevamo tudi povrnitev vse škode, ki jo imajo Jugoslovaii na Reki.« Organizacija bivših avstro-ogrsklh oficirjev je razpuščena. Vlada je razpustila organizacijo bivših avstro-cgrskih častnikov. Uvedla je hišno preiskavo v prostorih te organizacije. Pri tem se Je našel le zapisnik ustanoviteljev organizacije, med katerimi se nahaja tudi neki Milan Gregorič, vohun madžarske propagande v naši državi, ki se sedaj še nahaja v Jugoslaviji. Mednarodni esperantskl kongres. V torek, dne 18 aprila 1922 po praznikih, to je 18. aprila se tukaj sestane mednarodni esperantski kongres, na katerem bo zastopanih 21. držav. Kongresa se udeleži 87 delegatov Finančna konferenca ruskih obmejnih držav. »Morning Post« javlja iz Helslngforsa, da prirede Finska, Estonska, Latiška in Poljska koncem aprila v Helsingforsu konferenco, ki se bo ba-vila s finančnimi odnošaji teh držav na-pram sovjetski Rusiji. Velika nesreča pri iskanju orožja. Ko je oddelek francoske posadke v Gli-wicah danes popoldne preiskoval neko grobnico, v kateri naj bi bilo skrito orožje, je eksplodirala tamkaj skrita mina, ki je ubila 15 oseb, deset pa težko ranila. Grobnica je bila po eksploziji popolnoma porušena. Zavezniška komisija je uvedla preiskavo in odredila javno žalovanje. — Nesrečo je povzročila melinitna bomba, ki je bila skrita v steni. Medzavezniške oblasti so takoj odredile hišne preiskave pri nekaterih Nemcih. Preiskave pa so bile popolnoma brezuspešne n niso preiskovalni organi našli nobenega orožja. Konferenca v Genovi. Iz Genove poročajo: Angleški ministrski predsednik LIoyd George je izjavil nekaterim delegatom gospodarske konference, da se bo mudil v Genovi najmanj tri tedne. V svojem programu nikakor ne bo odstopil od prvih treh zahtev, ki so izražene v canneški resoluciji. Italijanski minister za zunanje stvari Schanzer je že oficijelno predlagal, naj se Lloyd Georgev program sprejme kot dnevni red za konferenco v Genovi. V angleških krogih smatrajo to kot velik uspeh Lloyd Georgev v Genovi. Pojavilo se je že malo nesoglasje, in sicer zaradi nezadovoljstva ruske delegacije, češ, da je neugodno nastanjena. Ruska delegacija zahteva direktno zvezo med Genovo in Moskvo preko Berlina. Na splošnem se more reči, da se je položaj v Genovi nekoliko izboljšal. Računajo, da bo konferenca v Genovi trajala približno štiri tedne. Prošnja ekscesarice Zlte za spremembo prebivališča. »Journal des De-bats« poroča iz Ženeve, da je bivša cesarica Žita zaprosila zvezni svet, naj Ji dovoli, da se s svojimi otroci stalno naseli na gradu Wardeggu pri Rascha-chu. Mirovna pogajanja med Grško In Turčijo. Minister za zunanje stvari, maršal Izzet paša je včeraj izročil vrhovnim komisarjem zavezniških držav odgovor porte, ki se zahvaljuje zaveznikom za predloge, ki streme za tem, da se vzpostavi mir. Turška vlada izjavlja, da je pripravljena, tekom treh tednov odposlati delegate k mirovnim pogajanjem. Časopisni glasovi. »Jutro* prinaša na uvodnem mestu nekrolog umrlemu svojemu uredniku Vitomirju Jelencu. »Novi Čas.« Amerika stoji pred novim orjaškim bojem premogarjev proti premogovnim kapitalistom. Vsled prenizkih mezd so premogarji pričeli v nekaterih krajih stavkati, nakar so jih kapitalisti s pomočjo vojaščine pometali iz his, ki so last premogovnih kompanij. Ako do prvega aprila ne bodo pogajanja med premogarji in lastniki premogokopov končala uspešno za premogarje, bodo vsi premogarji stopili v stavko. Dne i. aprila prične orjaški boj, ki bo zopet pretresel gospodarstvo Amerike. »Slovenec, poroča na uvodnem mestu o govoru dr. Korošca na nedeljskem shodu na Jesenicah, na katerem je zanikal cepitev Slov. ljudske stranke. Obenem je izrazil upanje, da prihodnje volitve ne bodo prinesle zmage centralistom, temveč onim, ki hočejo državo urediti v sporazumu s Slovenci in Hrvati. »Slovenski Narod* prinaša prevod predgovora znamenite _ hrvatske knjige »Borba za vrednost svojega »jaza«, ki jo je pravkar izdal dr. Iv. Pilar. Predgovor povdarja geslo »Značajev nam treba!« in ga vtemeljuje s citati najrazličnejših domačih in tujih pisateljev. Navaja slovite besede hrvatskega romanopisca K. Š. Gjalskega: »Oj bedna Hrvatska, skozi mi lijone svojih ust ponavljaj svojo večno molitev: Daj nam, o Bog, poštenega kruha, odpusti nam grehe naše, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom in ne pelji nas v skušnjavo, nego nas reši vsega hudega in daj nam značajev, daj nam značajev!« A. G. Matos označuje svoje rojake na sledeči, rezki način: »Lenobe, prazne glave, slabe duše!«. V tem se nahaja rakrana hrvatskega narodnega^ življenja, slabost značaja hrvatskih ljudi. V teku svojih premišljevanj pa je pisatelj prišel do prepričanja, da ta slabost ni samo hrvatska, temveč, da je splošno slovenska. Že za časa Nestorja so Rusi zaklicali tujcem: Naša zemlja je prostrana in bogata, toda reda ni v njej. Pridite in vladajte nad nami! Slovanstvo v Evropi številčno prevladuje in vendar smo v vseh ozirih podložni in inferiorni napram sosedom. Po mnenju pisatelja se nahaja razlog za to bolezen v zgodovini slovanskega življenja, ki se je dolga stoletja odigravalo v okvirju zadružnega udejstvovanja, tako da so se socijalni. družabni, nagoni razvili na škodo individualnih. Moralna slabost slovanskega človeka temelji v pomanjkanju slovanskega individualizma. Zato se je pisatelj lotil naloge, da vtemelji s svojo filozofijo slovanskega individualizma okrepitev in ureditev moralne notranjščine hrvatskega in splošno slovanskega naroda. Gospodarstvo. Za zboljšanje naš. prometa (Iz govora Ivana Deržiča v narodni skupščini) (Nadaljevanje.) Drugi slučaj gospodje je še hujši. V zagrebški direkciji stoji danes nad 5000 natovorjenih voz, toda ravnateljstvo ni v stanu, da odpravi te vozove, ker nima lokomotiv. To pa zopet zaradi tega, ker sta beogradska in zemunska postaja nedelavni. Kajti gospodje, dokler sprejema beogradska postaja dnevno 50 vagonov, tako dolgo ne bo drv* niti česa drugega v Beogradu. Ve- lik škandal je, da sprejema tako velika beogradska postaja dnevno samo 50 vagonov. Temu je kriva slaba prometna služba, ki Jo je zakrivilo ministrstvo saobračaja, ker je potrdilo eksperimente beogradske direkcije. Kakor rečeno, Je zadrebško ravnateljstvo ukinilo sprejem tovornega blaga, ker nima dovolj lokomotiv. Pri tem pa stoji na ogrski meji nad 300 strojev, katere so popravljale ogrske državne železnice in to za normalne in ozke proge. Poleg tega se tamkaj nahaja še 14 lokomotiv, ki so Jih popravili v Pešti, in 600 vagonov. To je bilo že 10. januarja t L in tvori nov dokaz, da naša ministrstvo saobračaja pošiljajoč naše slabe vagone in lokomotive v popravo na Madžarsko ni razmišljalo o tem, kako se ima postopati s . aipravljetiimi vozovi in stroji. Prišlo i s do spora. Naša vlada dolži ogrsko vlado, ta pa ima lokomotive in vagone v svojih krempljih. Toda ker se je že pristalo na to, da se na5 železniški park popravlja v madžarskih delavnicah in da se ne čaka na reparacije, ki nam jih ogrska dolguje, tedaj bi jaz pričakoval od vsakega pametnega človeka, da napravi tak dogovor, ki bi bil za našo državo kolikor toliko sprejemljiv. Bojim se, da ne obstoja tak dogovor in da stavljajo Madžari sedaj večje zahteve in da raditega zadržujejo naše stroje. Pri tem pa se nakopiču-jejo natovorjeni vozovi. Prehajam na delo železniških direkcij. V najtežjem položaju se je nahajalo beogradsko ravnateljstvo. Vemo, da je izgubilo celokupni arhiv in da je bilo njeno vzpostavitveno delo težavno. Toda ravnateljstvo se ni pobrigalo za promet tako, kakor bi bilo potrebno in od strani ministrstva ni prejelo nobenih navodil. Zato pa je upeljaia novotarije, ki so vplivale na našo železniško službo naravnost katastrofalno. Prejšnje leto je beogradska direkcija razpisala mesta šefov prometne službe. Celo področje je razdelila na 11 odsekov, ki jih upravljajo postajni načelniki. Tako*ima šef načelnik beogradske postaje kot šef prometne službe pod seboj načelnika zemunske postaje, postajenačelnlka v Batajnici, Topčideru, Beograd-Sečerna fabrika, Beograd-Klanica in Beograda Sava. On vodi ves eksekutivni nadzor nad celokupno prometno, komercijalno in transportno službo. Gospodje, to Je popolno izgrešen sistem. Postajenačel-nik je vezan na svojo postajo in ima v tem oziru zadosti posla, ako hoče urediti razmere v svojem delokrogu. Pravcata anarhija pa je, dati mu poleg po-stajenačelniške službe nadzorništvo nad drugimi postajami. Posledice so se kmalu pojavile. Nastala je nesreča, ker je prometni uradnik beogradske postaje odpustil proti Zemunu brzovlak, zemunski uradnik pa proti Beogradu lokalni vlak. Vlaka sta trčila na mostu in gospod šef prometne službe in beogradske postaje je koj pohitel v Zemun in odstavil dežurnega uradnika in zasliševal prizadete osebe v zadevi, za katero je pravzaprav bil on sam kot še! prometne službe obeh postaj moralno odgovoren. Pri takem stanju ne more noben narodni poslanec verovati, da je železniško osobje krivo slabega železniškega prometa, temveč bo prepričan, da so krivi brezvestni višji uradniki v direkcijah in v ministrstvu saobračaja. Istotako je s subotiško direkcijo, ki še danes ni urejena in nima nobenih oddelkov, še slabše je pri zagrebškem ravnateljstvu, ki je podedovalo dva sistema, avstrijskega in ogrskega. Ko se je ravnateljstvo ustanavljalo, se niso poslušali nasveti dolgoletnih uradnikov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so priporočali, da je najpreje potrebno osvojiti en sistem, bodisi bivši ogrski, avstrijski, bosansko-hercegovski ali bivši srbski. Temu vprašanju se ni posvetila zadostna pažnja ki danes imamo na tamošnjih železnicah pravcato razsulo. Včeraj je prišel k meni nadzornih zemunske kurilnice, ki ima 12 let službe in Je bil nameščen po službeni avstrijski shemi. Po prevratu se Je kot narodni železničar prostovoljno eksponlraL Nastavili smo ga v Brodu, potem v Vin-kovcih, končno je bil premeščen kot nadzornik kurilnice v Zemun. Po na-radbi se mu je plača izpremenila v dinarsko. Pred petimi dnevi pa je dobil odlok beogradske direkcije, ki ga po* stavlja za dnevničarja! Gospodje, človeku kar zastane pamet Človek Ima 12 let službe in tu se ga proglaša kot diurnista. Ravnateljstvo se ni niti po* brigalo, da bi zbralo vse dokumente o njegovi prejšnji službi. V tej zmedi proglaša oddeljenje uradnika s tolikimi le* ti službe za penzijo kot dnevničarja. Tudi sarajevska direkcija se nahaja enakem stanju. Pri prevratu se je to Železniško področje nahajalo v povoljnena stanju, ker je imela samo uradnike-do-mačine, katere Je mOrala sprejeti bivša avstro-ogrska na zahtevo bosanskega sabora. Vsled tega je ta direkcija P® prevratu nemoteno nadaljevala s^°|f delo. Ako pa gospodje, danes pogledate v Sarajevo, tedaj boste tam našli ena^® zmedo in anarhijo, kakor v Beograd in Zagrebu. Rekel sem, da se ni na strokovno usposobljenost in da se načelniki postavili samo po strankarski pripadnosti in re po službenin letih. To je dejstvo. Meseca februarja 1919. leta so narodn* železničarji utemeljili enotno organizacijo in *zV popolno ujedinjenje. Nismo poznali r dikale, demokrate, samostalce ali s0 ” jaliste, temveč samo narodne jugos vanske železničarje. K tej zvezi so P stopili Srbi iz kraljevine Srblj*,, 20_ tudi prečansko osobje. Ko pa smo ^ vorili z načelnikom v ministrstvu _ dokazovali napačnost njegovega _a šča, tedaj se je kvinte ’enca njeS '• -Qra. izgovora glasila: to je vaš nesP ^ ljlvi švabski sistem. Toda gospod Mer ne razširite vašega sistema na vse Pokrajine, morate pripoznati ostale sisteme in spoštovati njih zakone. Ker se tega ni storilo, je prišlo do katastrofalne prometne zmede v naši državi. Gospodje narodni poslano!, upam, da mi je uspelo obrazložiti vzroke našega slabega železniškega prometa. (Dalje prih.) + Dobava lesenega materijala. Pokrajinska monopolska uprava v Ljubljani razpisuje na dan 24. aprila t. L ob 11. uri dopoldne ofertalno licitacijo glede dobave desk, plohov in tramov za tobačno tovarno v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Uuhllana. Dnevne vesti. i— Darilo častniškega zbora kralju, rovodom poroke kralja Aleksandra s Princezinjo Marijo Rumunsko bo častniški, zbor poklonil svojemu kralju krasno Oanlo kot znak ljubezni in udanosti. — Novo državno posojilo potom lote-Finančni minister pripravlja načrt *a razpis notranjega posojila v znesku •ne_ milijarde dinarjev potom loterije. Po-Ojilo naj bi se obrestovalo po 5 in pol odstotkov in amortiziralo z i in pol odst. loterijskim potom. Žrebanje bo štirikrat i? “tu, pri čemur bo vselej znašal glavni cobitek I milijon dinarjev. Posojilo se bo Porabilo za popravo železniških prog, za £ kV* ,^r^avn'h poslopij, za zmanjšanje Cirkulacije papirnatega denarja in deloma ** odplačilo dolga pri Narodni banki. ~ Oglase ia velikonočno številko •Prejemamo vsled obilnega dela v tiskarno l«no do petka 14. t. m. opoldne. Pozneje oglasov ne moremo več priob- «u v velikonočni številki. Naročite, pro-»imo, pravočasno. . ~ »Slovenski Narod« očita »Jutru* »žnjivost, ker je »Jutro« pisalo, da je »Jugoslavija« popolnoma neodvisen list in svojo smer odgovorna nikomur dru-S>*rou, kot svojemu lastniku. V včerajšnji svoji številki pa »Slov. Narod« kategorično trdi, »da je vendar občeznano, je »Jugoslavija« glasilo narodno sod-jaine stranke in da je laž, da bi bfl neodvisen organ.« Ja je že hudo, če mora ^e prijemati sinčka — lažnjivcga kljukca kosmata ušesa,. — Nehajte vendar že, 5° Vidite, da se v boju zoper naš list le »easebojno smešite. j. — Novo politično stranko snujejo na “rvatskem pristaši »Slobodne Tribune« — 1,° Poroča svojim čitateljem včerajšnji S?lovcnec«. Vse to sklepa po pozivu na i°j?ispvanje delnic za novo Tr KCtje’ ki ga ob3avila j. "DUna« in ki ga na drugem mestu obijamo danes tudi mi. »Slovenec« je P°Polnoma na napačni poti in kot vemo iz Popolnoma točno informiranih krogov, bo Ostala »Slobodna Tribuna« tudi za naprej ®0Po]noma neodvisen list, ki bo kot naš. P°dpiral vse zdrave politične smeri, ki **oko privedejo naše ljudstvo in našo dr-v bolišo bodočnost. Ceiie. tiskovno »Slobodna v boljšo — »Jutro« naj nikar preveč ne sili_ v vprašanja, s katerimi je minister Pribiče-▼ič v zvezi, da ne bo spravilo Pribičcviča *opet v zadrego. Kajti ni lepo, če je potem minister primoran izdajati komunikeje in se opravičevati, kakor je bil to slučaj lansko leto radi shoda poslanca Brand-nerja v Trbovljah. O interpelaciji na ministra Pribičeviča ni šlo za to, čigava last je ljubljanska univerza, marveč^ edino le za to, da li minister Fribičevič lioče Ukreniti vse potrebne korake, da se delilni dvorec izprazni v korist univerzi, Kak minister pa je to, če je Je pred le-*om dni izposloval sklep, da se ima deželni dvorec izprazniti v korist univerzi, pa ■e ni nič. Ostalo je samo pri sklepu na fiapirju. »Jutro« tudi dobro ve, da je posl. “randner stavil vprašanje že 21 oktabra g *. in še vedno se sklicuje na izjave, po-n*ne po 21. oktobru. Ali ni to zloba? Si-Pa odgovor, cla se doslej ni razprav-U*]o o ukinitvi fakultet, ni prav nič zado-sJoiv, ker st bo lahko razpravljalo jutri. 'X državi v kateri je vse odvisno od ij^ietske mogučnosti« je vse mogoče. rJ'°ičevičev odgovor lahko zadovoljava torv*-r°«, « ne na3‘ ho£einC>' da 9e 0m°' ■ofil naši univerzi popoln razvoj. General Wrangel zapusti Jugosla-I}10- General Wrangel je zaprosil pri na-" Vladi za potni list v Bolgarijo. Baje *®Pusti za vedno Jugoslavijo zaradi neprestanih napadov v časopisju. Hvala Bo-•u* ne bo nikdo jokal za njim. - — Javno vprašanje gospodu Beltra- Raznašali ste o ŽJ2, da je dobila od ™'nistrskega sveta podporo. To svojo trditev ste, dne 10. t. m., ob 18 uri 20 mi-?nt, pred pričami ponovili na izrecno zadevo. Ker se pa s to izjavo, ki meče sla-luč na ZJ2 kakor na nekako od vlade Plačano organizacijo za vprizarjanje •Udorov med železničarstvom, oziroma jo Predstavlja ta trditev, od Vas izrečena, *°t nekake krumirje kakor ste se izjavili, Zahtevava, da poveste javno in jasno ali " bila podpora, ki jo Vi raznašate, dana *a«io društvu ZJŽ in za kak namen. Odločno vztrajava na tem, da nam daste popolnoma točne podatke. V nasprotnem •lučaju Vas imenujeva javno hujskača in I»2diralca, kakor tudi škodljivca skupnih felezničarskih interesov. Zapomnite si do-Pr°! »Jemati čast je lahko, popravljati “rtvice, ki se store z obrekovanji in hujšanjem je pa težko.« Navadno pa ima »lal kratke nogel« Žerjal Anton, sprevodnik. Gregorič Franc, kretnik. — Pomoč gladnim v Rusiji. Dne 25. 5*rc* se je končno tudi v Ljubljani konstituiral odbor za pomoč gladmm v Rusi-•** V odboru so zastopane vse slovenske •tranke, važnejše kulturne in humanitarne S,r8anizacije. Pokroviteljstvo so prevzeli: Pokrajinski namestnik Ivan Hribar, g, k?ez in škof Anton B. Jeglič, rektor vse-g. prof. dr. Gojmir Krek in župan ®>**ta Ljubljane g. dr. Lj. Perič. Vse v Odboru zastopane stranke in korporacije "®tu. — Grozna nesreča. V mlinu vdove Rituper v Sebeborcih v Prekmurju je 17-letni vdovin sin hotel popraviti transmisije na kolesju. Pri tem ga je transmisija zgrabila in večkrat zavrtela, da je obležal z zdrobljenimi rokami in nogami ter z razbito glavo na mestu mrtev. — Dramatično druStvo v Idriji je v preteklem letu priredilo 6 predstav, med temi so predstavljali »Mamselle Nitou-che« štirikrat. Društvo je imelo stroške z odrom, toda upati je, da bo letos ta dolg poravnan. Društvu predseduje 8- rr. Vidic. DruSba sv. Cirila in Metoda naznanja, da so nove pomladanske razglednice ze na razpolago. Razglednice so lične umetniško dovršene — delo domačega umetnika in domače tiskarne. Uporabljajte jih o vsaki priliki, posebno pa sedaj za velikonočne praznike. = Beli pirhi. Včeraj zjutraj nas je .narava obdarila z belimi pirhi. Sneg, ki je začel naletavati v zgodnjih zjutranjih urah je potem več ali manj padal ves dan in pokril tla s snežno odejo. Po cesti je nastala snežena brozga, ki nas spominja bolj na božični čas nego na Veliko noc. Ako ta sneg ne bo hitro izginil, bomo imeli letos bele pirhe. = Ravnateljstvo mestnega dohodar-etvenega urada jutri v četrtek dne 13. t* m. radi snaženja uradnih prostorov ne uraduje. _ =□ Pogreb urednika Vitomira Fedora Jelenca se vrši danes popoldne ob pol 5-uri s Frančiškanske ulice 6. c= V sladki ginjenosti. V soboto so pripeljali zaradi pijanosti nekdanjega nadporočnika V. K. na policijo; v nedeljo ponoči je bil pa zopet tako pijan, da so ga vsega potolčenega pripeljali na policijo, kjer so ga trinajstič kaznovali in sicer to pot s 50 Din globe. Ce se ne poboljša, bo izgnan iz Ljubljane. = Tatvine in vlomi v Ljubljani. Vlomljeno je bilo v trgovino veletržca g. Jelačina na Emonski cesti. Vlomilec je vlomil skozi vrata v veži, odprl s silo predal blagajničarke in odnesel približno 300 kron denarja. — Natakarici Fani Tomc je bilo ukradenih 800 kron. — Par čevljev, vrednih 900 kron, je bilo ukradenih Valentinu Jerina. — Voz stavbenega materijala je bil ukraden s stavbišča tiskovne zadruge Merkur na Bleiweisovi cesti. — Vlomljeno je bilo v skladišče tvrdke Naglas. Vlomilec je odnesel šest plošč za nočne omarice, vrednih šest tisoč kron. Tatica pod ključem. Detektiv Gerk je aretiral 25 letno Nežo Kandare, ker je nekejnu gospodu v Ljubljani ukradla zlato uro, vredno 20.000 kron. Deklina je na policiji tatvino priznala ter izpovedala, da je uro zastavila v zastavljalnici Za 6 tisoč kron. Tatico so oddali sodišču. = Aretacija na kolodvoru. Na glav nem kolodvoru je stražnik aretiral nekega neznanega možaka, ki je ležal na betonskih tleh. Kmalu se je ugotovilo, da je možakar vlomil v jedilno shrambo kolodvorske restavracije. Pri njem so našli še sir in hrenovke. Uzmovlč je doma iz Švice in se piše G-ustav Rankel. Izgovarja se, da ni pri zdravi pameti, da je bil že večkrat v blaznici in da se sploh ne spominja, da bi kedaj kje vlomil. Na policiji je vzdihnil: »I, kaj pa mi hočete, ko pa nimam spomina.« = Umrla je v Ljubljani g. Albertina Pirc, roj. Hengthaler. N. p. v m.! = Komu je ukradeno perilo? V ponedeljek dopoldne je bil na dvorišča gostilne Košak ukraden zovoj perila. Žensko, ki ga je ukradla, so aretirali. Lastnik perila naj se zglasi pri g. rev. nadzorniku Žajdeli. Obrtna razstava v Celju. Odbor obrtne razstave v Celju je poveril Slov. 'ženskemu društvu v Celju skrb za skupno razstavo ženskih ročnih del. V prvi vrsti pridejo v poštev ženska ročna dela z narodnimi motivi. Ker je prevzelo Slov. žensko društvo vso garancijo za razstavljene predmete in vse razstavne stroške za ta oddelek, vabi imenovano društvo žene iz Celja in okolice, ki bi hotele kaj razstaviti, da to javijo najkasneje do 25. t. m. na Slov. žensko društvo v Celju. Vabi se posebno vse učiteljice ženskih ročnih del, vse ženske organizacije in sploh vse one, ki imajo veselje in smisel za lepa ročna dela. Prijavni urad celjski išče F. Tovornika, kateri ima trgovske zveze s Fr. Stupica v Ljubljani, Ivana Srebotiljaka, ki ima zvezo s »Concordia« z Zagrebu, Terezijo Krewatschitz, katere hčerka biva v Avstriji, Romana Satlon, ki ima znance v Beogradu. Razpisano je mesto pisarniške pomočnice pri mestnem magistratu. Izurjena mora biti popolnoma v strojepisju in stenografiji. Prošnje je vložiti do 15-aprila pri omenjenem uradu. Gostilno pri »Grozdu« na Dečkovem trgu ie prevzel Adolf Vojsk. Stavka pri Westru traja dalje. Razen stavkokazov, katerih je okrog 150, ne dela nihče. (Kakor čujemo, je tem gospod Westen zvišal dnevno mezdo za 40 par.) Gospod Westen še ne čuti nikake potrebe, da bi se pričel pogajati z delavstvom. Stavkujoči bodo vztrajali dalje, dokler ne dosežejo svoje zmage, do katere so v polni meri upravičeni. Maribor. Primorje. Za jugoslovenske Sole. Pri Sv. Duhu blizu Buzeta je bila na shodu poslanca dr. Stangerja sprejeta resolucija za šole na BuzeŠčini. Zahteva se otvoritev^ šole v Sovinjaku. V Jadreških na Puljščini so zaprli hrvatsko šolo, za italijansko šolo .so zgTadili barako. Zgradba družbe sv. Cirila in Metoda pa je iz kamna, toda Stoji prazna in zapuščena. Račiče reklamirajo otvoritev hrvtske šole in protestirajo proti italijanščini. »Circolo cittadino«. V Postojni so Italijani ustanovili »circolo cittadino«, ki ima nalogo, propagirati italjansko kulturo med jugoslovenskim prebivalstvom. No. za tako »kulturo«, kakršno so pokazali Italijani Slovencem v Postojni, se bo nase ljudstvo lepo zahvalilo. Pametna prepoved. Občinski svet v šempolaju na Krasu je prepovedal mladeničem izpod 17 let vsako igranje in popivanje po javnih lokalih. Prestopki s strani gostilničarjev se bodo najstrožje kaznovali. P©krailrea. je se Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in aa tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. Občinska seja v petek dne 7. aprila je bila kakor prejšnji dve nadaljevanji zanimiva in plodonosna. Glede ustanovitve rudarske akademije, ki naj bi se glasom dopisa pokr. namestnika g. Ivana Hribarja ustanovila v Mariboru, se je sklenilo, da naj se najprej dobi podatke, kakšni stroški bj bili s tem zvezani in kakšno poslopje bi bilo potrebno. Vojni minister namreč noče dati vojne realke. — Sklene se, ponovno zaprositi dovoljenje za svinjske sejme, ker dozdaj mesto Maribor^ še ni imelo tega dovoljenja. Ugodi se prošnji nastavljencev pogrebnega zavoda za zvišanje pristojbin za spremljanje in čuvanje mrličev. Podpornemu društvu železniških uslužbencev se dovoli T>opust pri gaja vo-zeh zo%, pri 2., 3. in 4. razredu pa \5%: — Odobrijo se nekateri stavbeni načrti, ki bodo, enkrat realizirani, velikega pomena za lepoto Maribora. Ker bo zidala lesna družba »Drava« na Zrinjskega trgu, se je sklenilo, da se podaljša Razlogova ulica do Aleksandrove ulice in da se nasadi na Zrinjskega trgu spremene.^škoda je, da bi se pokvarili nasadi in boljše bi bilo, da bi kolodvorsko ulico razširili s prostorom, ki je na razpolago ob kraju in ki nikakor ni v okras mesta, kot smo to že v »Jugoslaviji« omenili. Odobri se tudi načrt za trg Kralja Petra onkraj mosta, kamor naj bi prišla kakšna monumentalna stavba. Govorilo se je, da bodo tu zidali veliko cerkev, izključeno pa ni, da bi^ sezidali kakšno palačo. ŠWi del Tržaške ceste pod mostom naj se zagradi z nasadi. Ravno-tako naj se zapre Tržaška cesta pred bolnišnico, kjer se odcepi nova cesta, ki je tudi v načrtu, na most. Dobro bi bilo, da bi se vogal na Glavnem trgu, kjer je zdaj stranišče, zazidal s kakšno monumentalno stavbo. Ako bi bil ta del reguliran oziroma zazidan, bi dobil Glavni trg popolnoma drugo Sliko. Koncert »Glasbene Matice« je bil v soboto zvečer triumf slovenske pesmi. Dvorana popolnoma razprodana, kakor pri »Assumptio«. Tokrat je koncert obiskala večinoma odrasla inteligenca. Na odru imponujoči zbor mladenk in gospodov ter številno matični orkester. Srce je igralo veselja, ko smo to videli. Kako smo bili šele veseli in navdušeni, ko smo slišali ta umetniški zbor izvajati naše pesmi naših umetnikov. Med proizvajanjem vse tiho, le usta na nasmeh, oči so navdušeno žarele, ob koncu pa gromovit aplavz. G. O. Dev nam je v soboto pokazal, da imamo prvovrsten, močan umetniški pevski in orkestni zbor. Ne vem, katera pesem je bila lepša, vse so pa bile precizno, disciplinirano, umetniško proiz-vajane. G. baritonist Romanovski, nas je kar fasciniral in je moral svojim trem točkam pridodati še dve — in še več bi jih radi slišali od njega. Skoda, da je gospodični Kučeri med igranjem postalo slabo in nismo mogli popolnoma slišati njene umetnosti. Tudi gospodična Mezge-čeva je s svojim zlatim glasom pokazala pri tej priliki svojo umetnost, žal, da ni bila prav dobro razpoložena. G. O. Dev je dobil krasne cvetke, g. Romanovski lep velik lavorov venec z ^ narodno trobojnico, gdč. Mezgečeva in Kučera pa sta dobili krasen šopek. — Navzoča sta bila vsa mariborska in druga umetniško izobražena inteligenca. Tudi skladatelj Lav. Lajovic je prisostvoval koncertu in se je izrazil zelo pohvalno o izvajanju vseh posameznih točk. »Smetana« češko pevsko društvo, priredi 18. t. m. v Gottzovi dvorani koncert in prične s tem svojo turnejo po Jugoslaviji. Smetana velja kot češkoslovaško reprezentančno društvo in ima prvovrstne moči. Dobro informirano »Jutro« poroča v nedeljski številki, da so vprizorili v petek 7. t. m. Ogrizevičevo dramo »Vučina«, ki je iela mnogo priznanja. Ta dtama se je pa vršila šele v nedeljo zvečer ia i« res iela mnogo priznanja. Iz Kočevja. Dne 7. aprila nam je naznanjal z zelenjem in zastavami lepo okrnšen kolodvor, prihod visokega gosta kraljevega namestnika gospoda Ivana Hribarja. Ob pol io. uri je pričakovalo na vlak vse kar slovensko misli, da pozdravi svojega moža slovanske ideje_ in svojega rojaka. Ko je gospod minister slopi iz vlaka, ga je pozdravil g. okrajni j glavar dr. Ogrin, nato g- župan Medved, g. major Cvetko in g. dr. Maurer z depu-taciio sokolskega društva. Gospod minister se je za pozdrave prijazno zahvalil, stopil v avto ter se odpeljal k okrajnemu glavarstvu. Med potjo so ga pozdravljali učenci ljudskih šol, pred gimnazijo gg. procsorji z zbranimi dijaki, streli iz zvonika so pa naznanjali prihod gospoda ministra. Na okrajnem glavarstvu ^se je potem vršilo sprejemanje uradništva, duhovščine, učiteljstva, županov, društev in končno vseh političnih organizacij. Gospod minister je vsem priporočal ljubezen do mlade države, ter se z vsakim posebej razgovarjal v kolikor mu je čas dopuščal. Po končanem sprejemanju mu je izročila deputacija z gospodom županom na čelu, diplomo častnega meščanstva mesta Kočevje. Gospod minister se je za diplomo kar najprisrčneje zahvalil, izražal tem večje veselje, da ga je ravno občina Kočevje imenovala častnim občanom. Nato je gospod minister obiskal še ostale urade, gimnazije itd. Po končanih obiskih se je vršil ob 14 uri v hotelu Trst obed, na katerega so bili povabljeni vsi predstojniki uradov, gimnazije, ljudskih šol, duhovščine, župani, predsedniki vseh društev in političnih organizacij. Po obedu je gospod minister v daljšem in krasnem nagt>voru še enkrat pozdravil svoje goste, priporočal lojalnost državi m napil njegovemu veličanstvu kralju Aleksandru I. in njegovi zaročenki, na kar so se zbrani gostje odzvali s trikratnim »živijo Aleksander«. Bog živi Ivana Hribarja Se mnoga leta. na dnevni red« preko obtožbe general* Zečeviča. Res pa je, da se dne 31. 3. t. 1. še niti ni vedelo, da bo vlada oziroma Pa^ šič podal sličen predlog na glasovanje, temveč jet a predlog vlada šele dne I, 4-. torej tik pred glasovanjem koncipirala. Res je nadalje, da klub SKS ni sklenil glasovati za »prost prelaz na dnevni red«, ni«' ti ni o tem sklepal iz enostavnega razloga, ker so vsi člani vedno povdarjali potrebo, da se general Zečevič in osatli krivci it-roče sodišču. Kot samoumevna posledic* tega dejstva je bilo glasovanje članov kluba SKS za obtožbo Zečeviča, odnosno proti prelazu na dnevni red — četudi ta prelaz pomeni isto, kot obtožba, oziroma predaja Zečeviča sodišču. To je storil vsale član kluba SKS svobodno brez vpliva kluba, vlade ali kogarkoli, na svojo lastno vest. Ta činjenica je bila dobro znana r^ed drugim tudi poslancu NSS g. Deržicu. Imenovani beograjski pisec dotičnega. poročila v »Jugoslaviji« se je dal. očividno prevariti — (hudobnega zavijanja mu n« pripisujem) — notici beograjske »Pra^* de«, ki je poročala 30. 3. t. 1., da je klub SKS ta dan sklenil glasovati za prost prelaz, dan preje pa je prinesla_ vest, da je klub sklenil glasovati za izročitev Zečeviča. Oba poročila sta bila popolnoma izmišljena, kar nam je priznal poročevalec »Pravde« sam, ker klub imenovana dva dni ni obdržaval nikakih sej. Celo dotii-no beograjsko pismo v »Jugoslaviji« in T njem zbrani napadi so torej br« podlage in docela neosnovani. Z odličnim spoštovanjem Ivan Urek, narodni poslanec. K pojasnilu g. nar. posl. Ureka pripos minjamo, da je bilo glasovanje o predlo* gu vlade tajno in da je vsled tega nemogoče presoditi, kako je kdo glasoval. Jedra pa končno ne leži v glasovanju, temveč r tem, da je z izjavo in predlogom Pasica prav gotovo soglašal samostojni minister Pucelj, ker bi moral sicer v slučaju, da je g. Pašič stavil predlog za prost prelaz na dnevni red preko njega, izvajati konsekvence. Prost prelaz, ki ga je sprejel« hladna večina, pa nikakor ne pomeni obtožb« oziroma predaje generala Zečeviča aodi*’ Jču, kar jasno dokazuje postopanje vlade nih strank, predvsem radikalne, ki niso dale opoziciji zahtevanih 3. članov V preiskovalni komisiji. Jasno je torej, da vlada ne mara resno iskati krivcev, temveč hoče le z ad hoc sestavljeno komisijo ce« lo stvar zavleči in krivce zaščititi po vzorcu zadnjih dveh anketnih komisij za ugO< tovitiv krivcev nereda na topčiderskem v&* leposestvu in Belju. Nas bi samo veselilo, ako bi SKS krat že opustila svojo breznačelno politi, ko in vsaj v tem groznem vprašanju od-ločno nastopila proti vladajočemu rezimtt. Potem pa mora z vso odločnostjo nasto« piti proti svojemu eksponentu v vladi, 8 ministru Puclju, ki je na vladni predlog U vladno izjavo pristal in s_ tem storil 0 JL 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, JL f Arnoldstein. °f Y Odprema vsake vrste blaga. Specijelna °o° «w> odprema 2ivU in zaklane živine v kateri- <£« <#> koli kraj. c°0 °o° °o° °o° °o° °o° °0° 0o° °°° °o° ! °o° °o° °o° °o° 0o° °o° °o° °o° °o® 2 URI OD DUNAJA NAJKRASNEJŠE SPOMLADANSKO BIVALIŠČE ZA ZDRAVE IN ODPOČ1TKA POTREBNE STANOVANJE IN POPOLNA PREHRANA OD 6000.— NEMŠ.-AVSTR. KR. NAPRBJ SLAMNIKE, moške in ženske otročje prodaja na debelo, cene solidne, postrežba točna. Alojzij Skrabar, tvornica slamnikov ■Domžale. Slovenija. 658 Iščem gostilno v najem ali pa kupim na prometnem kraju. Ponudbe naj se pošljejo pod šifrp »Gostilna«, na podružnico »Jugoslavije« v Celju. 643 In imliktuidi 2« člane, članice in naraščaj Sloviti zgodovinski roman H. ZEVACA Pri naročilih se »kllculla na is oglase v .Jugoslaviji" » kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka dobra prodajalca se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na poštni predal 34 Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija Glavni in odgovorni urednik Zorko fakuu