Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelaea l^sni r= Entered ms Second CIim Matter, September 21, 19S3, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congrai of March 3, NO. 113. — ŠTEV. 113. =F 1879 □ Issued every day except Sundays | and legal Holidays* | 75,000 Readers. TELEFON: CHefeea '»—W7» NEW YORK, THURSDAY, MAY 14, 1931. — ČETRTEK, 14. MAJA 1931 VOLUME XXXDL — LETNIK KRALJ IN KOMUNISTI BAJE POVZROČAJO NEMIRE ŠPANSKA BO ZAHTEVALA OD FRANCOSKE VLADE NAJ IZŽENE BIVŠEGA KRALJA ALFONZA Tri osebe usmrčene pri napadu na cerkev. — V enajstih mestih je proglašeno vojno stanje. — Na tisoče oseb beži proti meji. — Topovi straži-jo Narodno banko. — Najstrožje vojaške odred-niso mogle napraviti konca divjaštvu. — Kardinal Segura je pozval v posebnem pastirskem pismu španske katoličane, naj ščitijo "nase inte- PAPEŽ PIJ 0 DELAVSKIH VPRAŠANJIH Papež Pij XI. bo šel dalje ko je šel Leon XIII. — Papež Pij bo glavno vsebino svoje enciklike obrazložil v radijskem go- rese »» MADRID, Španska, 1 3. maja. — Nad Špansko je bilo proglašeno vojno pravo ter se skušajo posebno v mestih izvajati z vso strogostjo, toda vse skupaj nič ne pomaga in nič ne zaleže. Vojaštvo noče ali ne more biti kos položaju. Ko so začeli prebivalci opažati, da dobiva ljudska drhal premoč nad vojaštvom, oziroma, da ji vojaštvo ne more biti kos, so začeli bežati v obmejne kraje. Kdor le more, zbeži iz mesta na deželo. V Cordovi so bile usmrčene tri osebe, pet jih je bilo pa nevarno ranjenih, ko so meščanske garde odbile napad ljudske množice na cerkev sv. Kajetana. Prebivalci južnih mest skušajo priti preko meje v Gibraltar. Cesta med San Roque in La Linea polna beguncev. Prihajajo v avtomobilih in peš iz Cadiza, Malene, Seville, Jereza in drugih mest, kjer je množica uničila cerkve in samostane. Vojaki ustavljajo begunce. Posamezne ustavijo in jih pošljejo nazaj, splošnega toka pa ne morejo zadržati. V Madridu se določbe vojnega prava izpolnu-jejo do najmanjših podrobnosti. Špansko banko stražijo armadni inžinirji s topovi. Na trg Cibelez, kjer se nahaja banka, ne sme noben civilist. V Alicante, kjer je bilo požganih že več verskih poslopji, so ponovno izbruhnili izgredi. Voj no stanje je bilo proglašeno tudi v Cartage-ni. Ker je v mestu najmanj trideset tisoč nezaposlenih, se je bati najhujšega. Tekom nemirov v Santander so vdrli roparji v kraljevo palačo ter odnesli razne dragocene slike, ki predstavljajo vrednost najmanj petdeset tisoč pese t. Škofje v Valenciji, Balboa, Almeriji in drugih mestih so naročili menihom in nunam, naj nemudoma odidejo iz samostanov. V La Linei je ljudska množica vdrla v cerkve, razbila orgije in oltarje ter na cerkvenih trgih zažgala razne cerkvene dragocenosti. Skoda povzročena v cerkvah 'in samostanih, je skoro neprecenljiva. Oblasti pravijo, da so protiverske izgrede povzročili republikanski ekstremisti v odgovor na kampanjo monarhistov, ki je bila uvedena prejšnjo noc. Največjo zmedo je povzročil kardinal Segura s svojim pastirskim listom. Kje se Segura zdaj nahaja, se še ni dalo dognati. _ __ _ _ LONDON. Anglija. 1 3. maja. — Španska vlada pravi, da so izzvali sedaj ne nemire pristaši bivšega kralja Alfonsa in pa komunisti. Dva najbolj ekstremna elementa sta se združila v namenu, da nasprotujeta sedanji provizorični vladi. Iz Madrida poročajo, da je sklenil španski generalni pravdnik Gallaraza pozvati francosko vlado, naj izžene iz svojega ozemlja bivšega španskega kralja Alfonza. vlada ga namerava postaviti pred so- voru. Vatikan city, 13. maja. — Veliko zanimanje je vzbudilo naznanilo, da bo papež Pij XI. objavil emukliko gled delavskih razmer, da izpopolni izvajanja svojega predhodnika Leona XIII. Domneva se, da bo v posebnem radijskem govoru obrazložil pomen svoje enciklike. Papež je že določil ideje o katerih bo razpravljal. Poslanica bo revolucionarna ter se pričakuje, da bo šel Papež Pij XI celo še dalje kot je šel Leon XTTT Leon XJII. je branil pravico delavca da dobi toliko zjfslužka, da bo lahko pošteno živel ter spravil nekaj za slabe čase. Takrat je vzbudil velik odpor vseh organizacij. GoVoral je o naravnem zakonu, ki daje vsem pravico do zaslužka in življenja. VRESNIČUEV PAN-EVROPE Dogovor z Dunajem ih Budimpešte. — Dunaj naj dobi popolno trgovsko prostost. NAD STO OSEB JE OBTOŽENIH V MOSKVI Sovjetska tajna policija je prišla na sled obširni zaroti, kateri načeljuje bivši plemič Ivanov. MOSKVA. Sovjetska Unija, 3. maja. — Sovjetska tajna policija je prišla na sled veliki zaroti. V enem samem dnevu je bilo aretiranih 3todvan,?ijst oseb, ki so obtožene, da so se zarotile proti sovjetskemu prometnemu sistemu. "Zarotniki so bili razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je kradla blago iz tovornih vagonov, druga skupina, sestoj©ča iz železniških uradnikov, je ipa dirigirala vaglane oziroma vlake na napačne tire, vsled česar so nastale velike zamude. Zaroti je načelov.ai bivši ruski plemič Ivanov, ki je tudi pod ključem. Proces prorti zarotnikom se bo javno vršil ter se bo takoj začel, ka-kiorhitro bo spravila vlada skupaj potreben obtažlltii materija!. RIM, Italija, 14. maja. — Dogovor med Italijo, Avstrijo ter Madžarsko označujejo kot dopolnilo ncmško-avstr^jske carinske zveze, ter uresničenje od Aristide Brianda predlaganega dogovora glede Pan-evrope. Italija ipričakuje izvrstnih posledic tega novega dogovora. Podrobnosti pogodb bodo objavljene 'šele pozneje, azunumji minister Gino Grandi je že izjavil, da se bo razgovarjal o tem z zastopniki drugih narodov na sestanku Lige narodov. Vaka dežela bo pozvana, nuj se pridruži novi zvezi. Sklepu pogodfo pripisujejo veliko važnost. Opozarjajo nato, da bo imela Avstrija ipopolno svobodo, sklepati trgovske dogovore z vsemi drugimi deželami. Veliko važnost pa tudi pripisujejo stališču Italije ,ki bo imela priliko nastopiti v Ženevi 'z dejstvom treh trgQfvskih ddjovorov, dočim obstaja načrt Brianda le v teoriji. ZAROTA PROTI MEHIŠKI VLADI MEXICO CITY Mehika, 13. maja. Vlada je izsledila zaroto, ikoje namen je bil, usmrtiti predsednika Ru-bia in generala Elliasa Callesa ter strmoglaviti sedanjo vlado. Med zarotniki sta dva vpokoje-nega generaJla in sedem drugih Mehikancev. Zaroto je razkril neki detektiv, ki se je izdajal za nasprotnika obstoječe španske vlade. Vseh devet jih bo prišlo pred vojno sodišče, ki jih bo najbrž obsodilo era smrt. CLARI BOW SE OBRAČA NA BOLJE LOS ANGELES, CaL, 13. maja. — B. P. Shulbertj, upravni ravnatelj Paramount družbe, je izjavil, da bodo filmi, v katerih ima nas to- PAMETNA RESOLUCIJA V New Yorku imajo policisti posebno podporno organizacijo ki jim v slučaju bolezni plačuje podporo, v slučaju smrti pa smrtnino. Na zadnjem glavnem zborovanju organizaicije je tbila stavljena in spre jeta resolucija, ki .pocriva oblasti, naj prepovedo razkazovanje kinematografskih slik, v katriii se lopovi poveličujejo »kot junaki. Policisti so mmenlja, da; izvajajo taki fiihni zelo kvaren vpliv na mladino. mesto nje najemali druge igralke. Clara Bow je zbolela za hudo živčno boleznijo, toda zdravniki pravi- m«!*, v B-jiiycri ni mma iičlsuj- no ooieznsjo, toda zdravniki pravi-pal i znana fiilmtska igralka Clara jo, da se ji obrača na bolje in da Bow počakali ter da ne 'bodo na- »bo kmalu ozdravela GRAF ZEPPELIN" PRIPRAVLJEN NA POLET Poročnik-commander E. Smith bo najbrž sprejel vabilo za polet nad Severni tečaj. — Osobje nove zračne krizarke Akron bo znašalo v celem 63 mož. WASHINGTON, D. C., 13. maja. Poročnik-poveljmik Edward Smith, član obrežne straže bo edini ameriški opazovalec . na krovu nemške zračne ladje "Grof Zeppel;n". ka ibo slednja vprizorila svoje potovanje nad Severni teliaj. Smith bo v prvi vrsti izvedel študije glede ledu in pomikanja ledenih plasti. On je avtoriteta na tem polju ter je preživel šest, let pri mornariški patruli severnega Atlomtika. Po dosedanjih, načrtih bo zapustila zračna ladja dne 10. julija Friedriehshafen ter odletela, najprej na Špicberge Tam bo čakala, dokler se ne bo ipajavil "Nautilus", podmorski \5oln polarnega raziskovalca Sir Huberta Wilkinsa, da odide ž njim vred na Severni tečaj. Najbrž bo zračna ladja obiskala tudi otok Lenin. Povabilo za polet Smitha je bilo že odposlano, in za trdno se domneva, da ga bo sprejel. Mornariški urad je objavil danes imena osobja nove zračne križarke "Akron". Seznam obsega 65 mož, ki so vsi izkušeni mornarji. Ta posadka zadostuje za mirni čas, a v slučaju vojne se lahko po-viiša število na 75 mož. STARI TUREK 0 ZAKONU IN POLETIH 156 let stari Turek pravi, da je letanje v zrakoplovu bolj varno kot pa zakonsko življenje. LONDON, Anglija, 12. maja. — Iz Amerike je dospel sem turški Metuzalem Žaro Aga, ki pravi, da je videl že 156 pomladi. Na svetu je že marsikaj doživel, v Ameriki v dveh letih več kot prej v stoštiriin-petdesetih, toda do včeraj se ni še nikdar vozil v *aeroplanu. Polet je napravil nanj mogo'cen vtis. Ko se je spustil na zemljo, je pripovedoval časniškim poročevalcem: Lahka mi verjamete, da $&e stotri-deset let nisem bil tako razburjen kot danes. Pred stotridesetimi leti sem se prvič poročil. Toda kaj je bi-jlo tisto prijetno razburjenje v pri-i meri z daaaašinjim. j Na vprašanje, če se mu zdi leta-5nje po zraku nevarno, je smeje odvrnil: , — Kri j pa še! O kaki nevarnosti ni niti govora. Zakon je dosti bolj nevaren. In poleg tega ima človek od letanja več užitka, kot pa od zakona. Jaz vendar vem kaj govorim, saj sem bil že dvanajstkrat pord5en. dišče, še predno se bodo vršile volitve za parlament. Gallaraza je rekel sinoči: — Vse svoje sile bom napel in vseh postavnih sredstev se bom poslužil, samo da spravim pred špansko sodišče Alfonza Burbonskega, ki po mojem mnenju ni več španski kralj izza 13. septembra leta 1923. Onega dne se je namreč začelo v Španiji dikta-torstvo pod poveljstvom generala Prima de Ri-vere. Gallaraza direktno lži Alfonsa, da so bili na njegovo povelje, oziroma z njegovo vednostjo, vprizorjeni zadnji nemiri. VOLITVE V FRANCIJI Predsednikom francoske republike je bil izvoljen Paul Doumer. — Aristide Briand je doživel - odločen poraz. PARIZ, Francija, 13. maja. — Neko mrzlično" razpoložen je je vladalo danes v Franciji, ko se je vse pripravljalo na izvolitev novega predsednika Francije. . To bo dvanajsti predsednik francoske republike. Sinoči so kazala visa znamenja, da bo izvoljen ali Aristide Briand, ki je star 69 let, in je bil že enajstkrat ministrska predsednik, ali pa Paul Doumer. (Najfnočnejse razburjenje je bilo opaziti v dvoranah poslanske zbornice. Tam je Briand še vedno zalo priljubljen ter ima dosti prijateljev. Ni mogoie napovedovati vnaprej', kako Ibodd izpadle volitve., Kljub temu pa> domnevajo, politiki, da ima Briand najboljše prilike, da too izvoljen. PARIZ, Francija 13. maja. — Predsednikom francoske republike je bli -izvoljen. 74-letava s plesom. Vabimo rojake iz bližnje in daljne okolic, da se zagotovo udeležite igre v soboto zvečer. Gotovo vam ne bo žal. Za dobro postrežbo jamči odbor. M. Omerzu. Conemaugh, Pa. Delavskih razmer ne bomo opisovali, ker so popolnoma na nizki stopinji. Delamo po 2 do 3 dni v tednu, tako da imamo prostega časa več kot si ga želimo. No, zasedaj si ne m'oremo pomagati, ker ni drugod nič bolje. Tukajšnje slovensko pevsko društvo "Bled" se je zavzelo, da nam priredi nekaj veselih uric, da se malo razvedrimo in pozabimo vsakdanje skrbi ter se poveselimio v krogu prijateljev in znancev. Kakor znamo, je .pevsko društvo priredilo opereto "Rožmarin" prete-čeno jesen, ter jo !bo na željo onih, ki so 'bili navzolii pri zadnji vprl-zoritvi te krasne operete, zopet vpri-zarilo v nedeljo 17. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v Slov. Del. Domu na Franklin. Poleg "Rožmarina" vprizori 'Bled' tudi opereto "Snubači", ki je skoraj še lepša od prve. V dolžnost si šteje "Bled", vas .povabiti, ter vas opozoriti na to krasno prireditev. Ne bo vam žal, če se je udležite. Vemo, da, so delaviske razmere slabe, ali nekaj taiko lepega kot so te operete, skoraj ne morete zamuditi. I Vstojpnina je samo 50 centov, za ctroke brez spremstva 25c. Tciuy roj alfi in rojakinje iz okolice, ne zamudite te prilike, da se mailo razvedrite ter ob enem daste priznanje našim pevcem za njih trud in vztrajnost, pri njihovem delu na prosvetnem in narodnem polju- John Brezove c. Chicago, 111. Veselica, katero priredi društvo "Zvon", št. 70 J. S. K. J., dne 16. maja v Narodni dvorani na 18. St. in Racine Ave., bo zadnja, ki jo priredi omenjeno društvo to pomlad. Dvorana je dobro znana vsem Slovencem v Chicagu. Člani so vedno iz borno postregli svojim gostom in istotako jim bodo tudi v so'ooto. Komur koiičkaj dopušča čus oziroma razmere, naj se udeleži te prireditve. John Zvezich, predsednik. PLODOVNI PISATELJI. Med najbolj plodovi te pisatelje današnje dobe spada znani pisec še bolj znanih kriminalnih romanov Edgar Wallace. On sam trdi, da napiše vsakih 10 dni nov roman, torej približno 30 romanov na leto, vsak reman pa ima po 250 strani. Plodovite pisatelje pa pozna tudi prejšnja doba. Tak "plodovitež" je bil na pr. AHcesander Dumas starejši, ki je pisateljevanje kar industrij aliziral. Seznam njegovih spisov c'Ssega nad 400 del. Pisateljeva] pa je A. Dumas starejši komaj 10 let, nato pa si je 'kupil fabriko za porcelan. Napisal pa je samo leta 1885 okoli 60 romanov in sicer prav dobelih. Dosti njegovih del poznamo danes le v 'skrajšani izdaji; tako so na pr. "Trije mušketirji" izšli prvotno v 64 debelih zvezkih, "Grof Monte Christo" pa v 90 zvezkih. Ko je Dumas kandidiral za poslanica, se je hvalil pred volilci, da je dal svojim delom zaslužka trem papirnicam. 60 stavcem in 300 gledališkim igralcem. Svojih romanov pa ni pisal Sam, ampak vsaik njegov roman je izdelovalo najmanj po 5 oseb. On je napravil samo osnutek, vse drugo so pa izvršili njegovi pomočniki. Dum asova fabrika za romane je nesla milijone. VABILO K PREDSTAVI KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO 66 k POZI V! 29. januarja t. 1. umrl je nekje v Ameriki FRANC ZUPAN, ki je bil član Slovenske Narodne Podporne Jednote. — Njegov prijatelj Mr. Filip Podbevšek iz Št. Osbolta, ki je bil z umrlim v stalnem stiku, se vljudno naproša, da naznani podrobnosti o smrti Zupana, ali Glas Naroda ali pa njegovemu svaku Alojz Jermanu v Veliki vasi, p. Moravče, okraj Kamnik. (3x 13,14615) ^a^aHinuinii j 11 »tuu u tiiMtii tli h ; rimi ti: i u: uimmi j ki 11 j 11 u i m)i»i»pnini£ii uuTimi i iu i n t»!ituimtmirs;-čiiiteuiit«if«mmjctiiiiB ^iiiniiit-iiiiiiiiiuiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii""-"-""- Storite Nekaj glede občutka Ali ale utrujeni podnevi in poMiif Pazite! Bodite v dobrem stanja ■ Hiti« vil oilvi. Zano-■llivo ie M let. V le- KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa clanari-nino za bodoče leto. Članarina znaša /S '. Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. V NEDELJO 24. MAJA Začetek točno ob 4. uri popoldne. na 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK V KORIST DOMU SLEPCEV V : : : UUBUANI : SPORED: 1. Blejskemu jezeru — poje mešan zbor "Bleda" 2. Pomlad, V. Vodopivec—poje mešan zbor "Bleda'' 3. Slovan na dan! An ton Schwab — poje moški zbor "Slovan" 4. Slovenski svet ti si krasan> H. Volarič, — poje moški zbor "Slovan" "DOMEN" Narodna drama v 5. dejanjih, ofeebe; DOMEN----------VINKO OVCA ANK*-----------TONČKA JUVAN JUREC-----------JOHN MAČEK SOVA----------AGRICLJ JERMAN UK&----------FRANK STARIHA META----------r — HELEN KAPLA JERICA----------MINKA SRŠEN ZUPAN---------FRANK KERŠMANC KERSEVAN) SKENE )-------GERALD GOSTIČ SPILK3N JOŽEK------FRANK KERŠMANC KLEHffSN--------TONY CERNKOVIČ TENKOR---------FRANK VOY8KA GOLOBEK---------LUIS PEL1QH BBtf£----------FHJP MAZOVEC ANŽE ) FRANCE)----------MIRKO CERAR | Peter Zgaga J IGRA SLOVENSKI ORKESTER Po predstavi prosto zabava. Za drugo, kar spada k tsMm prireditvam, borvs* preskrbljeno. - Za obilno udetagbo w v |nwtfiu tepcev in dr. "Bled'Vuijudno ORBQB K znanemu skladatelju Nikisch-ti je prišel mlad sfcladatelj in mu je zaigral za poskušnjo neko zelo dolgočasno svojo skladbo. Ko je končal. je vprašal mojstra: — No, kaj pravite vi? — Vašo skladbo bodo igrali, ko bodo že vsi veliki mojstri (pozabljeni! — Ali res? — se je začudil mladenič. — Prav zares — ampak prej ne! — Gospod, ali nimate zame kakšnih starih ponošenih hlač? — je vprašal berač. — Vprašajte mojo ženo! — Ja — gospod, — ampak jaz bi rajši imel meške hhiče kot pa ženske hlače. * Pod zatrdiLu nekega zvezdogleda, je na vsakem planetu, ki je manjši kakor zemlja, življenje nemogoče. Naša zemlja se sicer ne zmanjšuje, toda če bo šlo tako nayprej, kot gre zadnji dve leti, bo tudi ni nji življenje nemqjoee. Neki statistik je izračunal, da znaša premoženje Združenih držav 361,000,000,000. To je mogoče resnica. Resnica je pa tudi, da pripadajo prve tri številke na petindvajset odstotkov ameriškega naroda, ostalih petinsedemdeset odstotkov ameriškega naroda, se pa mora z devetimi ničlami zadovoljiti. Neka prohibicijska organizacija pravi da se je začraisa prohibicije produkcija zelo povečala. Kakšna produkcija paročilo ne o-nienja. Če mislijo produkcijo žgartja, je trditev resnična. No, kdo pa komandira v tvoji hiši? — so vprašali rojaka. — Z ženo sva si komando razdelila. Žena komadira mene in moje sinove — je odvrnil. — Ti pa njo in hčere, kaj ne? — Nak, hčera ne morem komandira ti, ker jih nimam. Žena se /pa sploh >ne da komandirati. Jaz ko-mandiram kanarčka. Oče je zmerjal trdr>glavega sinčka: — Že tri leta hodiš v šolo, pa ne znaš več šteti kot do deset. Kaj misliš postati, ko boš velik? — Referee pri rokoborbah. — Kaj ipa iščeš, teta? — Naočnike iščem. — Zdaj jih ne potrebuješ, zdaj bomo šli jest. — Saj baš zato. Zolbe sem nekam založila, pa jih brez naočnikov ne m/orem najti. * — Tako sem že sit samega sebe — je vzkliknil rojak — da. samemu sebi pri vratu ven gledam. RojaJku, ki je bil vedno zadolžen, so svetovali: — Veš kaj, oženi se! Bogato nevesto vzemi. Že zaradi svojih upnikov se moraLŠ oženiti. — Če upniki potrebujejo denar, naj se sami oženijo, jaz se že ne bam. — Kolikokrat sem ti že rekel, da daj inir! — je zmerjal oče porednega otroka. — Šestkrat! — je odvrnil nadebudni sinček. * Sodnik je vprašal 5etaika ki je bU aretiran zastran tatvine: — Torej (priznate Opravilna številka T28—31 2 PRO- t!VEDBA POSTOPANJA ZA GLASTEV MRTVIM ČELEŠNIK FRANC, rojen 12. februarja 1885 v Zgornjem Hotič-ku, samski, posestnika sin, od tam, pristojen v Litijo, je odšel leta 1902 v Ameriko, od koder je prva 3 leta včasih pisal, potem ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu 24, št. 1 o.d.z., se uvede na prošnjo njegove sestre Čelešnik Julije iz Vač postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu. Čelešnik Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. maju 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V, dne 8. aprila 1931. Avsec (Pečat) O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, TTr-rr-*—s—r » ZABAVE * O GLASU J T E "GI^AS NARODA" no 3t» hum članstvo, pač p« ni Shmnd ▼ tiS okolici, ,1 t i Ji ^ , CENE %k OGLASE SO ZMERNE Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK t Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode aH smrti t Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližujemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vatanovijo ▼ Združenih državah z 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite •najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Piiite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Fishier, Ely, Minn. Vsakovrstne KffJlGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN HI I 1 I R I I o B r NEW YOM, THUKWAT, MAT 14, 1931 UKOB8T BLOVm BAfLT ki V. 0. Frieda Sorrensen mm SOMAN IZ 2TVUENJA* um« Za Glas Naroda priredil G. P. 24 (Nadaljevanje.) — TI nam moraš na vsak rww6in pomagati. Prosi -teto Friedo, naj priskaM na pomoč s par tisoč irrarkaani! T1 Ji laihJco rečeš, da gre pri tem za star lg očeta, ki se je pokazal Aele sedaj! Na vsak način maram imeti denar! Na noben način ne fcme izvedeli teta Frieda, da je Hans zopet napravil neumnost! Kaj naj postane iz njega, če bi teta odtegnila svojo roko! Prosim te, dragi otrok, da poveš to teti Friedi na miren naičin in skitoi zato, da bom dcbila denar pravočasno! Na ta naJMn se je končalo pismo. Ruth je bila vsa iz sebe od strahu. Naročilo, katero je dohila, jo je polnilo s sramoto in skrbjo. Kako more priti k teti Friedi s takim naročilom, ,potem ko je vse storila zanjo? Sramovala se je svojega brata, ki Je povečal dolg za dvojno vsoto ' ter « sramovala, svoje matere, ki ni skubela za to, da se to več ne zgodi. Frieda Je videla da Je Ruth potrta in objokana. Slutila je, da je to v zvezi s pisarnam, katerega je dobila od matere. Nekega dne, kasta sedeli udobno pri mizi ter je Ruth prijazno kramljate t njo, Je napravila Frieda konec vsemu. — Otrok, — zakaj nimaš nobenega zaupanju v mene? Ti bi mi morala povedati vse, kar te tišči! — je Tekla očitaje. Ruth je pritisnila skupaj svoji roki razburjena ter pogledala s pro-sečlm pogledom v ah Friede. — Ah teta, draga teta, — nikomur ne zaupam bolj odkritosrčno kot tebi. — Jaz vem, da te muči denar! Ruth se je vrgla na njeni prsi ter skrila svoj obriaz v njenih ramenih. — Sramujem se neznansko! Frieda Jio Je pobožala nežno laseh. — UbtUa, mala Ruth, pred menoj se ti ni trota sramovati. Jaz vendar vem, d-k ne moreš nič zato. Ne misli vendar nikdar, da bi se osve-tila nad teboj, kar počnejo drugi ljudje! Povej mi, koliko hoče imeti tvoja mati od tebe? — Ah, strašno dosti. Tisoč mark, — to je strašno! — Bodi mirna in pametna, otrok! Jaz ti bom dala denar in ti ga pošlji domov. Da bodo prišli taki dogodki, sem vedela vnaprej in radi-tega sem podvojila tvoj pribcljšek! Jaz poznam tvojo mater, ona je moja sestra. In Hans ji je nekoliko pomagal! — Ah, teta! — 'Le ustraši ga in delaj mu pretnje, da bom odtegnila priboljšek! Nekoliko bodj pa boš morala napeti uzdi, to uvidiš sama. To je silobran, kajti druga):-e se bo razpršilo vse moje lepo premoženje! Ruth jo je prijela v svoji tresoči se roki. t — Drago, dobra, kako velikodušna si! Če bi le ne bilo vse tako mučno in sramotno! Kako dobro je bilo, da ni oče doživel tega! Frieda Je zrla predse. — Najhujše pa je, dragi otrok, da smo sami prisiljeni biti neod-kritcertni. To pa ne gre drugače. Ti bos dobila denar. Jutri piši domov, da si mi sporočila željo matere in da jo ibom takoj izpolnila. Moraš pa (i pretiti, kajti drugače se bodo ti sliičaji ponavljali prepogosto! Ruth Je prijela reko Friede ter jo poljubila. Teta Frieda vedno bom razumela, da te mo oče ni mogel pozabiti, a nerazumno mi je, da te je mogel zapustiti. Oči Friede so zrle žalostno. — Otrok, ti še ne poznaš življenja in ne veš, kakšne sile vladajo človeškemu srcu. Pogosto odločuje en sam trenutek o slabosti človeka. Sedaj pa ničesar veli o tem žalostnem poglavju. Umij si objokane oči Kajti j'zz te ne morem videti žalostne. Ruth Je poslala naslednjega dne denar materi ter pisala pri tem: Draga mati! Zelo težko mi je bilo zopet prositi teto Friedo denarja. Jaz te prosim, ne dajaj mi nikdar več takega naročila. Teta Frieda je zelo dobra, a vedno ne more pomagati. Žabi či Hansu, naj pusti take neumnosti, kajti drugače bo izgubil vse. Za Ellen prilagam deset mark, katere sem prihranila od svojega denarja. Jaz upam, da ste vsi zdravi, a prosim te, ne stavi mi več nikake take zahteve, kajtt dela me nesrečno. S stfinimi pozdravi vsem! Tvoja Ruth. Takoj po sprejemu renaitja, je napisala gospa t Sta dolgo zahvalne pismo, ki pa je napravilo zelo malo vtisa na Friedo. Na fccric/u je stokala Liza, da ima veliko koprnenje po Ruth in da teli tudi, da bi bila dalj časa združena s Friedo. Ta Je čitala pismo z nepremičnim obrazom. Ruth, ki ji je sedela na-iprotl, Je gledala pozorno in s strahom v njen obraz. t Vsako pismo njene nvaftere, ki je bilo naslovljeno ali nanjo sanjo ali Friedo, jo je napolnilo z velikim nemirom, ko je dospelo. Konečao je zgaaila Frieda pLsmJo ter pogledala Ruth. — AH se boš konečno odvadila ibati se teh pisem, mala, boječa Ruth? -- 4e vprašala ljuJbeznjivo. — To Je zelo bedasto in popolnoma nepotrebno. Medve sva vendar eno in isto. Pustimo ta pogovor! V pismu tvoje matere je odstavek .glede katerega se bločem raizgo-vaniati s teboj. Ona piše da ima veliko koprnenje po tebi! Ruth se je vidno prestrašila. — AM naj pridem domov? — Ne, ne. Proti temu bi se obe branili, kaj ne? Jaz ne morem več obstajati brez drage hčerke! ^ Piše tudi, da ima veliko tooprnenje po meni! Jaz si lahko mislim, da ®e hoče prepričati na svoje lastne oči, kakšni so razmere tukaj. Pova-bHa bom tvojo mater in sestro naj najiu dbfcdčejo! Spomlad bo kmalu prišla in vse bo lepo! Hans naj tudi pride za par dni v maju! Prostora Je tukaj dovolj. Tvoja mati in sestra naj stanujeta v prvem nadstropju, ki ni -sedad rabljeno. Tudi Hansa bomo nastanili spodaj, ker bo ostal le par dni! , Tedasj se Je vrgla Ruth v naročje tete Friede ter jo objela strastno. — Draga teta! Kako strašno Je, da ee ne veselim obiska matere! Jaz da Je neotroško in krivično, a ne morem drugače! Friedi Ji ni mogla pomagati iz duševne zagate a njeno sovraštvo ee je Še bolj poostrilo. PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE BERENGARIA Izletniki se bodo ustavili v "Lisieux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije**. Bodo si ogledali Paris in droge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo JOSIP ZALAR (ali K. S. K. J.) : ld odpluje is NEW YORKA dne 20. junija počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. Rev. F. S. S us te rilca Itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na: 1004 No. Chicago Street, Juliet, HI. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. MMALJEVIC BROS. 6201 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio MIDTOWN BANK (Leo Zakrajšek) 630 Ninth Avenue, New York^N. Y. JOHN L. MIHELICH CO. (August Hollander) 6419 St. Claix Avenue, Cleveland, O. CUNARD LINE 25 Broadway, New York Zakaj morajo dobri ljudje plačati grehe slabih? / Ko je Frieda prihodnje jutro pisala pismo svoji sestri, je ležal na njenem obrazu smehljaj sreče. Trdno se je odločila da too ohranila sestro v nejasnem glede njenih premoženjskih razmer. Gospa Liza je takoj cdgovoriia na povabilo. Lilo je prvega mmja, Ko so dobili naznanilo, da bosta prišli prihodnjega dne mati in sestra. Deset mesecev je minulo dotedaj izza smrti Frica von Steinbachai DVANAJSTO POGLAVJE. Na dan prihoda Lize in EUen sta .šli Frieda in Ruth k Volmarje-vim. , Jurij je stal s svojimi stariši v solnčnem svitu na verandi ko sta stopili obe dami skozi železna vrtna vrata. S par koraki je bil po stopnicah navzdol ter jima prišel nasproti. — Teta Frieda, danes si netočna, kajti kava bo že mrzla, — jima je rekel, ko je pozdravil dami. letah. Že se je začelo slavnostno vrvenje. Dve kapeli jvizzbandistov sta svirali in navduševali goste za ples, Buffet založen z najfinejšimi deli-katesami, je vabil želodce, naj si postrežejo po mili volji. Človek bi mislil, da je prišel na kulinarično razstavo, toliko najboljših jedi je bilo pripravljenih za udeleženec pojedine. Zrak je bil nas3;en z najfinejšimi dišavami in tujec, ki bi nenadoma stopil med te ljudi, bi sodil, da je prišel v najboljšo družbo evropskega kontinenta. Še preden pi je doseglo večerno razpoloženje višek, so prišli — nepovabljeni gostje. Okolu polnoči se je ustavilo pred poslopjem kjer se je vršila zabava, 30 tovornih avtomobilov. Iz njih so izstopili miočni oboroženi od de Isti policije, katero Kretanje Parnikov ■— Shipping Nm — - Danes imam vnaprej opravilo. Ti veš, £u so danes prišli gost-'je bn » ^^onsigniral ber- je. Treba je bilo pripraviti vse! % (Dalje prihodnjič.) BANDITIV FRAKU IN SM0KINGU Amerikanizacija Evrope se fciže . hainu. Na prireditev je prišlo kak- tudi v Berlinu — v napredovanju zločinstev in metod, ki se jih zločinci poslužujejo za svoje smotre. Tudi Berlin ima tolpe po vzorcu Cap3-nijevih ali Jack Diamondovih ban-etitov, ki so združeni v posebnih or- šnih 3000 ljudi. Sla vnos t 'je 'bila posebno bučno in razkošno pripravljena. Banditi So izvedli organizacijo zabave fcifco premišljeno, da bi se bila, če ne bi bila motena, lahko kosala z vsakim ganizacijah, se morajo .pokoriti go- > bainketcsm boljše družbe. Na dnev-tovim pravilom ter se spoznavajo' nem redu so bili govori, pevske to5-po posebnih znakih. Na prvem me- | ke in druge, ob 1. uri ponoči pa je stu je organizacija "Immertreu", o ; bilo sklenjeno, da se prikažejo v dvo-kateri se je že ponovno govorilo o rani zastaive vseh društvenih sku-priliki organiziranih napadov. Pred pin. Povabila za prireditev so natis-kratkim, v pondeljek zvečer, j2 ho- nili na najfinejšem papirju. telo to društvo obhajati desetletnico obstoja in je priredilo slavnost s ples no zabavo v pivovarni Friedrichs- Gosbi so se zaceli zbirati, prihai-j ali so v smokingih in frakih, ženske pa v pravljičnih večernih toa- DVA VELIKA SKUPNA IZLETA PO FRANCOSKI PROGI 5. Junija in 1. Julija PRVI IZLET se bo vršil dne 5. junija s patLiikom "ILE DE FRANCE** in tedaj bo potnike spremljal Slovenec g. J. VOLEK, ravnatelj ni. razreda pri tukajšnjem glavnem uradu francoske parobrodne družbe in bo skrbel, da bado potniki nastanjeni v zračnih prostornih kabinah, da se bo serviralo okusno hrano, da bodo de!ežni dobre postrežbe in da bodo imeli dovolj zabave Itd. in da se bo hitro in udobno potovalo po evropskih železnicah. DRUGI IZLET se bo vršil na 1. julija s parnikom "PARIS" in bodo izletniki tudi to pot imeli spremljevalca Slovenca, ki jih bo spremljal skozi do Ljubljane. HADALJNI IZLET po COSUUCH PROGI se bo' vršil na 30. JULUA z ladjo "VULCANIA" Ladja "SATURNIA", ki odpluje na 5. junja ne bo imela na razpolago kabin m. razreda ampak srednji O. razred, cena $120._ oziroma $211.50 za tja in nazaj, ter vojni davek. I SE JE CAS pridružiti « enemu naSih izletov,Tdor žel: f 1 _ *; „ potovati v prijetni in veselo razpoloženi i I družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo = [ priglasi, tem bolj a prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad j 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo- [ remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo ka- [ kar tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, | pravilno o vsem podučeni. linski policijski ravnatelj Grzezyn-ski. Uniformirani stražniki in detektivi v civilu so obkolili poslopje, nato pa stopili v dvorano v največje presenečenje gostov. To se je zgodilo ob časni, ko je imel govor slavnostni govornik iz osrčja Berlina, ki je poudarjal razvoj organizacije. Ko je mož končal. je stopil na govorniški oder vodilni policijski komisasr, ki se je v kratkih besedah opravičil, di "moti" potek prireditve. Gostje so ga sprejeli z zanišljivim posmehom in z ironičnimi opazkami. Slišali so se tudi kli^i: "Pobijte ga!" Da ne bi se banditi v strahu razbežali na vse strani, je vodstvo izcfcuio nalog, da mora godba neprestano svirati. To je pomagalo inr v toliko olajšalo delo policiji, da so na poziv "Roke kvišku" vsi uibogaM in se dali preiskati. Osebe, ki se niso mogle izkazati, ali ki so imele orožje pri sebi, so detektivi naložili na pripravljene avtomobile in jih odpeljali na komisari-jate. Bilo jih je kakih 300 deloma moških, deloma žensk. Vendar je policija 50 aretirancev kmalu izpustila1, iker se je preverila, da je med sumljivimi tipi samo en človek, ki ga je iskala. Pridržala pa je v zaporu tudi druge, dokler se ne ugotovi njih istovetnost in izpriča nedolžnost. Preostali veseljaki so popivali, plesali in vesljaoili naprej, da ne bi si pokvarili razpoloženja za bodočnost, če bi bilo treba še kdaj pokazati stanovsko solidarnost pred o-bftastjo.... MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES bi druge ZA rOMSNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. 1 KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMEfUKAN SKI KOLEDAR ZA LETO 19X1 ' CENA 50c Po zanimivem c t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVF. PRATIKE u leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. •GLAS NARODA" Sit W. 1Kb Street New M Cttf 18. maja: ' •lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance. Cherbourg, Hamburg St. I^ouia. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, Napoli. Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 1«. maja: .Vulcania, Trst 20. maja: •Mauretanla,Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg, Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Purls, Havre Homeric. Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitanla, Cherbourg Resolute. Cherbourg. Hamburg 27. maja: Leviathan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sui Mer, Bremen 29. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rorhambeau. Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer NARAVNOST ^v JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA VELIKANA SATURNIA in VULGANIA sta odlična med največjim^ in najhitrejšimi parniki na svetu. T'aka vas u-zorna. služba. Uljudni in pozorn: služabniki. ki govore slovensko, so vam na razpolago, tako kuhinjo je pa mogoče dobiti le v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroški za prtljago In brezplačni vizej. Odločite se vnaprej, kdaj boste odpotova'i VULCANIA 19. maja, 24. junija, 30. julija SATURNIA 5. junija, 9. julija, 22. avgusta Katerikoli agent vam bo reserviral kabino C O S U L I C II LINE 17 Battery Place New York 1. Junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Berengarla, Cherbourg 2. Junija: 3. Junija: George Washington, Cherbourg. Hamburg Kuropa, Cherbourg. Bremen K »-public, Cherbourg, Hamburg >i-ew York, Cherbourg, Hamburg 4. Junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. junija: • lie de France, Havre Saturnia, Trst Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8 Junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen Mauretania, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 12. junija: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg. Bremen Presdent Uurdng, Cherbourg. Hamburg St. Louis, Cherbourg. Hamburg 16. junija: Aouitanla, Cherbourg 17. junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. Junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: Kurupa. Cherbourg, Premen Majestic, Cherbourg Statendam, Lnulogne Sur Slrr, Rotterdam Koma, Xapoli. Genova 20. junja: Berengaria, Cherbourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vulcanla, Trst President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutsrliland, Cherbourg, Hamburg Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg N«*w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam 27. junija: Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. junija: Bi enieit, Cherbourg, Bremen PARNIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. GREMO V LJUBLJANO Vsak Slovenec ve, da dva najslavnejša izleta v domovino se vršita letos na slavnima francoskima parnikoma "ILE DE FRANCE" 5. JUNIJA pod vodstvom-rojaka IVAN VOLEKA, upravitelja tretjega razreda Francoske proge iz New Yorka in "PARIS" 1. JULIJA pod osebnim vodstvom dobroznanega voditelja izletov AUGUST KOLANDRA iz Clevelanda Vse potrebno je preskrbljeno za poi>oliio zadovoljstvo in zabavo Izletnikov. Posebna plesna in koncertna godba zn potnike tretjega razre