The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 76 PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image} GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P- DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVjENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four. Slovene Organizations) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. APRILA — THURSDAY, APRIL 19, 1934 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIII Priče »šili; dr. Wirta-15,000 dolarjev prodali za $3 TRI ŽENSKE UDELEŽENKE PRI BANKETU, NA KATERE-GA SO SE OPIRALE DR. WIRTOVE OBDOLŽITVE, IZJAVLJAJO, DA NI MOGEL NIHČE NAPRAVITI NIKAKE IZJAVE PROTI MOŽGANSKEMU TRUSTU, KER JE CELI ČAS DR. WIRT SAM GOVORIL. NAZIJSKO ZBOROVANJE POVZROČILO IZGREDE Washington, D. C. — Da se Zadosti kričanju republikancih nasprotnikov vlade, je odbor poslanske zbornice, ki je bil odbran, da se bavi s to zadevo, poklical za priče šest °seb, ki so bile navzoče pri banketu, na katerega so se opi-rale vse dr. Wirtove obdolžitve Proti predsednikovemu možganskemu trustu. Še predno se ■le preiskava o celi zadevi za-Cela, je načelnik poslanske zbornice, Rainey, izrazil, da ni bilo še nikdar pred kongresno Preiskavo bolj neumne zadeve, kakor je ravno ta; izpovedbe Prič, ki so bile zaslišane v torek,' dokazujejo popolno res-rJčnost njegovih besed. Dopoldne v torek so bile zaslišane tri ženske, ki so se udeležile omenjenega banketa, kateri se je vršil 1. septembra zvečer. Pričevanje vseh treh je bilo enoglasno v tem, da je bil ,\Yirt sam najbolj gostobeseden in skoraj celi večer ni pu-'^il nobenega drugega gosta do besede. Gostiteljica, ki je pri redila banket, Miss Alice Bar-r°Wa, je dejala, da je dr. Wirt govoril skoraj neprestano celc h'i do štiri ure, in je večkrat Cušala izpremeniti predmet razgovora, da bi se drugi gosti dolgočasili, a ji ni uspelo, ^a bi mogla ustaviti Wirtovo besedičenje. Druga priča, Miss Kneeland, Pravi, da je bila že tako sita krtovega govorjenja, da se je f)b neki priliki naravnost izrabila, da bi'rada slišala mnenje tudi drugih navzočih, toda dr. ^irt migljaja ni razumel in je sam govoril naprej. In tretja Priča, Miss Taylor, je odgovora v istem smislu, namreč, da Pogovor na banketu sploh ni '}il nikak pogovor, marveč sko-"/-i in skozi samogovor dr. Wirta Vse tri izjavljajo, da se ne sPominjajo, da bi se omenjeni večer sploh kdaj omenilo ime kakega "možganskega trustler-•la"- Miss Kneeland je bila v °bdolžitvah dr. Wirta omenje-na> da je načelnika možganskega trusta, R. Tugwella, ime-'^yala pravega "radikalca". ; l'i sedanji preiskavi pa je iz-:iavila, da tedaj Tugwella sploh 1)0znala ni, in se je z njim samo Mimogrede sestala osebno šele mesecev po omenjenem >anketu in je bilo torej v res-,llci nemogoče, da bi bila kaj borila o njem. ^a je bila cela obdolžitev r. Wirta popolnoma izmišlje- na> se razvidi iz tega, ker se ^Ploh ni spominjal imen oseb, p1 bile pri banketu navzoče. ^'etekli teden, dan preje, ko je ' Sv°jim pričevanjem nastopil Pred Poslal ro\Vs NENAVADNA KUPČIJA Mladi tatovi menili, da so prišli v posest samo množini oderskega denarja. —o— Chicago, 111. — Policija že od nedelje naprej išče sledove za peterimi osebami, ki so izginile iz Chicage potem, ko so napravile izredno dobro kupčijo. Kupile so namreč celih $15,000 v gotovini za — $3. Prodajalci v tej famozni kupčiji so bili trije dečki, stari 17, 16 in 15 let, ki so vdrli v hišo na 6941 So. Michigan Ave. in tam ukradli omenjeno premoženje neki ženski, Mrs. F. Iiantschel. Kakor so sami izpovedali policiji, jih je objel naravnost paničen strah, ko so našli toliko denarja, kajti pričakovali so le nekaj drobiža. Vendar pa so denar vzeli in ga nato pokazali dvema moškima, Ch. Pfohl in Tony Auda. Ta dva pa sta dečke prepričala, da to sploh ni denar, mar-več samo papir, kakoršnega rabijo igralci na odru namesto denarja, in sta jim za vse skupaj ponudila $3. Dečki so z veseljem sprejeli ponudbo, omenjena dva pa sta s svojimi ženami in nekim drugim tovarišem še isti dan izginila iz mesta. t% Jugosta^ife* Z ZNIŽANJEM DAVKOV BODO POMAGALI BELI KRAJINI IZ BEDE IN POMANJKANJA. — ALKOHOL IN NJEGOVE POSLEDICE: EDEN V GROB, DRUGI V BOLNICO, TRETJI V JEČO. — DRUGE VESTI IN NOVICE IZ DOMOVINE. Za olajšanje bede v Beli Kraji-f co, kjer edinole so mogli s takoj-ni j šnjo operacijo Markoviču rešiti q i življenje. Robljek je po svojem krvavem dejanju odšel v Preddvor na orožniško postajo in tam Ljubljana, 28. marca. -bedi v Beli Krajini je bilo zadnji i | dve leti že mnogo pisano, a ven- ' . T! i i •• • i ^ povedal orožnikom, da ie noke-dar so Be.lokrajinci le redko kje . , ,., , , , naleteli na razumevanje za svoje j težave in usodo, ki jih iz leta v leto tepe s sušo, točo in splošnim Tudi v Ameriki štejejo naziji mnogo somišljenikov. Nedavno se jih je več tisoč sestalo k zborovanju v Brooklynu, kjer so protestirali proti bojkotu na nemško blago. Pred dvorano pa se je zbrala množica proti-nazijev in med obema strankama je prišlo do pretepov, ki so vodili do prizorov, kakoršnega nam kaže gornja slika. | „.■„ „„ „„„«a v gostilni nekoliko zaklal. Vendar pa vse resnice ni povedal, zato so ga orožniki pustili, i . , . „„ • da je odšel domov. Ko pa so zve- ! pomanjkanjem hrane m vode za : • 1 . .... , • , „ - i deli za uboj, so ga takoj areti- luch in celo marsikje tudi za zi-i .i 1 ran. Sedaj se šele Robljek zaveda vse grozote svojega dejanja, ko je tako rekoč žrtvoval svoji nepremišljeni in nagli jezi življenje dveh svojih prijateljev ter v zaporu. --o- .vino. Kljub vsemu pomanjkanju — v nekaterih vaseh otroci da-J 'nes ne morejo hoditi niti več v j šolo, ker jim starši nimajo s čim kupiti obleke — so plačevali vse !dajatve, kolikor so jim le mož-, . . nosti dopuščale. Časi se niso iz-;,oce boljšali in je Bela Krajina pad 1 NAČRT ZA ZRAČNO POŠTO RUSIJA O DR. WIRTU Moskva, Rusija. — Tudi tukajšnji vladni list Pravda je posvetil članek aferi ameriške vlade z dr. Wirtom. Pokazal pa je to afero v popolnoma drugačni luči, namreč, da je Wirt orodje v rokah skupine nekaterih industrijalistov, ki niso dobili od vlade take podpore, kakor so jo drugi in se hočejo zato nad vlado maščevati. Značilno je, da se je ta afera sprožila ravno zdaj, ko je v razpravi carinski zakon. Pogodbe za prevoz se bodo sklenile samo za eno leto. Washington, D. C. — V ponedeljek zvečer je imel predsednik Roosevelt daljšo konferenco z zastopniki kongresa, na kateri se je napravil osnutek za nov načrt za preuredbo prevoza zračne pošte. Kakor se je dognalo, je predsednikov namen, da se oddajo pogodbe raznim zračnim družbam samo za dobo enega leta. Istočasno pa se imenuje posebna komisi- KRIŽEM SVETA — Havana, Kuba. — Izgredi, ki so jih vprizarjali delavci in dijaki proti predsedniku Mendieta, so tega prisilili, da je v ponedeljek proglasil nad tukajšnjo provinco obsedno stanje. Istočasno je bilo aretiranih 50 voditeljev komunistične stranke. — New York, N. Y. — Sin poglavarja nekega črnskega plemena v Afriki, ki študira na neki tukajšnji univerzi, se je izrazil, da je v New Yorku življenje v večji nevarnosti, kakor je v džungli. Avtomobili, gang-sterji in raketirji so hujši ka- V cerkev je hodil po denar V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je cerkovnik Josip Pajnič ja, ki bo proučila celi sistem Jkor divje zveri. avijatike in bo na podlagi njenega poročila prihodnje zasedanje kongresa nato ukrenilo definitivnejše korake. -o- ISKAL MIŠI, NAŠEL KAČE Philadelphia, Pa. — Neki poštni uradnik je zaslišal šum v neki kositerni škatlji, ki je prišla po pošti. Misleč, da so v njej miši, jo je odprl. Lahko pa po katerem bi dobil predsednik' si je misliti njegov strah, ko so pravico, da sklepa trgovska iz škatlje pričele lesti kače, ce-pogajanja s tujezemskimi dr- j lih 12 jih je bilo. Uradnik je žavami, in mnogi industrijalci odskočil, in pri tem prevrnil še vidijo v tem nevarnost za se. ! drugo škatljo in to je napravi- -o--lo položaj še neprijetnejši; tu- TROTZKY BO IZGNAN di iz te druge škatlje so se pri-Pariz, Francija. — Novica, čele plaziti kače. Na klic so da se je bivši boljševiški vodja prihiteli na pomoč uslužbenci Trotzky skrival prav pred vrati tukajšnjega zverinjaka, ki so francoske prestolice, je spravi- spravili žiyali na varno. Tvrd-la vlado v precejšnjo zadrego ke, na katero je bila pošiljka in na prihodnji seji kabineta naslovljena, sploh niso mogli se bo zadeva razmotrivala. U- najti v tem mestu, bežnika nameravajo spraviti i --ro- — Dunaj, Avstrija. -se je uradno objavilo, Kakor la zlasti letos v še hujšo bedo, ki je tesno zahtevala nujno pomoč. Da bi svojim rojakom kolikor toliko olajšali položaj, so pred-' že nad pol leta opažal, da nekdo rnVFPWFI? 1FV )jelpkraiin«ke javnosti,'odpira nabiralnike in pobira de- tli/ V £llilCftJfi V narodni poslanec Dako Makar,' nar. Šele v nedeljo 25. marca se banski svetnik Martin Bajuk, mu je posrečilo, da je tatu opa-metliški župan Ivan Malešič in (zil. — Kmalu po zadnji maši, ko podžupan metliške okoliške ob- so ljudje šli iz cerkve, je videl čine Martin Plut danes obiskali I neznanega mladeniča, ki je ostal v Ljubljani podbana g. dr. Ot-|sam notri, kako je ta stopil k VETO Dohodkov iz pijač ne dopusti samo za šole. Springfield, 111. — V torek je governer Horner odrekel svoj podpis pod zakonski pred- marja Pirkmajerja in mu še osebno pojasnili nevzdržne razmere, v katere Bela Krajina ni zašla po svoji krivdi. Podban log, ki ste ga sprejeli obe za- Ije zagotovil delegatom, da bodo konodajni zbornici, po katerem bi se skoraj celotni dohodki države iz prometa s pijačami, namreč 98 7' , obrnili za podporo javnih šol. Governer se je izrazil, da s dohodki dveh odstotkov se ne more vzdrževati osobja, ki mu ie poverjena skrb za kontrolo nad pijačami. Obenem pa potrebuje je bilo država denar tudi za druge tekom zadnjih dni nad 160 na-zijev izpuščenih iz raznih avstrijskih ječ. Ta čin se razlaga kot znamenje, da se deluje na poravnavo spora med nazijsko Nemčijo in Avstrijo. svrhe. Poslanskim odborom, je svojo ženo k Miss Bar-j S Pr°šnjo, naj mu spiše ena udeležencev. Razvidno mišptega' da nato svo;,e nazaj na otok Korziko, od ko-' der je zbežal meseca julija. Posatn ■'ene obdolžitve naprtil sam eznim osebam, kakor se Je zdelo, da bo najbolj pri- INSULL GLEDAL ITALIJO Parnik Exilona. — V torek _________________zjutraj je pristal parnik, ki merno. j vozi Samuela Insulla nazaj v Popoldne istega dne so bili Ameriko, v pristanišču Catania nato zaslišani še trije moški u-jna italijanskem otoku Siciliji, deleženci na banketu, kateri so Insull pa je mogel samo s kro-slično izpovedali. Tako se je jjjva ladje gledati suho zemljo, polomijo končala cela afera, s'kajti italijanske oblasti mu ni katero so nameravali nasprot-'so dale dovoljenja, da bi se iz niki diskreditirati možganski trust in z njim predsednika samega. krcal, in so v ta namen postavile močno stražo ob obrežje, i Zvečer je Exilona odplula naprej HITLERJEV NOVI ŽENITVENI ZAKON Berlin, Nemčija. — V kratkem bo sprejet v Nemčiji nov zakon, ki bo skoraj do podrobnosti urejeval sklepanje zakonov in družinskega življenja. Samo "plemensko čistim" bo dovoljena ženitev in poleg tega se bo zahtevalo, da bosta morala pred poroko predložiti zdravniško izpričevalo. Zakonskim parom, ki imajo otroke, se razporoka ne bo dovoljevala, pač pa se bodo lahko raz-poročili pari brez otrok. Nezakonski otroci se bodo smatrali manj vrednim in ne bodo imeli istih pravic kakor zakonski. Da se pospeši Čim največje število rojstev, bo vlada dajala posebno podporo zakonskim parom z več kakor dvema otrokoma, in. sicer za vsakega otroka okrog $10 na mesec. Na samske osebe obojnega spola se namerava naložiti nov davek, ki bo znatno višji, kakor je sedanji. BEŽAL, KER JE PODOBEN DILLINGERJU Sault Ste. Marie, Mich. — Tukajšnja policija je prijela nekega 241etnega Ralph Als-mana in vzela njegove prstne odtiske. Fant je namreč tako podoben iz ječe pobeglerfiu banditu Dillingerju, da so mogli šele iz prstnih odtiskov spoznati, da ni pravi.' Aretiranec je pravil, da se je umaknil iz države Indiane le zato, ker se je bal, da bi zaradi njegove podobnosti z Dillingerjem kdo no streljal nanj. OSEMLETNI "TAT" AVTOMOBILA Chicago, 111. — Med tem, ko je neki taksi voznik pustil avto na cesti pred nekim poslopjem na 61. cesti, da je šel po stranko, je njegov avto izginil, toda par minut pozneje je že tudi trčil v neki drugi avto. V ukradenem vozilu so našli 81etnega dečka Warren Dawesa, ki je jokaje izjavil, da je hotel samo vzvod v avtomobilu dvigniti. --_o- Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v " Amerikan-««»»'' ..........Christine Baboshek, Miss Mary MiLWAUSKE VESTI Milwaukee, Wis. Nekaterim ljudem že tako gre na svetu, da jih obiskujejo razne nesreče. Tako je tudi z rojakom Math Perko. Ni ravno dolgo, ko mu je ogenj uničil njegov lep dom na Laytoti Blvd., že ga je te dni doletela druga nesreča. V njegovi trgovini na South Kinckinic Ave., Prevdarite samo to-le: Če je tujina napram kakemu prise- so se oglasili neznani tatovi nahajal v stanovanju enega vlomilcev in bil z njim vred a-1 retiran. Fant je sedaj doma in j gotovo je prepričan, da je le dobro, če je človek pošten. Tudi poroke so pri nas. Tako so se poročili v cerkvi sv. Janeza Ev. sledeči mladi pari: Michael Bohte na 1 126 So. 5Gth St. z nevesto Esther Drellos; John Wohlgemuth, sin znane Wohlgemuthove družine na Ijenemu narodu tako prijazna, da mtt dovoli v svojem javnem parku kateremukoli njegovih slavnih mož postaviti spomenik, kaj bo ta narod naredil? A ko je kavalirski, bo najprej pogledal v galerijo svojih velemož, če ni morda v njej zastopan kedo, ki je bil z dotično deželo v kakršnikoli častni zvezi, ali je kaj zanjo storil. Če je tako srečen, da ga najde, se bo brez premisleka odločil zanj, da vrne poklon za poklon in dokaže, da je bil takega pok Iona vreden. Cleveland je napravil tak poklon slovanskim narodom, ki tvorijo velik del njegovega prebivalstva. V njegovem javnem parku v^iak lahko ovekoveči svoje imte š spomenikom enega svojih znamenitih mož. Gotovo nso vsi počaščeni slovanski narodi takoj pregledali galerije svojih narodnih velikanov, da najdejo primernega kandidata. A pri tem niso bili vsi tako srečni kot Poljaki, katerih Kosciuszko in Pulaski sta se borila za ameriško neodvisnost. Razbili so železno blagajno in odnesli iz nje celih $5000 V denarju, čekih in bondih. Seveda je Ferko vse to naznanil detektivom, ki sedaj poizvedujejo za nepovabljenimi gosti. — Nič kaj veselo novico ni izvedela pred nekaj dnevi mati mladeniča Josepha Mlakarja, ki je bil aretiran z dvema hrvatskima mladeničema radi vlomov. Bilo je pa le nesrečno naključ- štvo sv. Ane št. 123 KSKJ. o- po njenih principih in pridobi-pravila svojo velikonočno dolž- vali dobrih in zvestih članov in nost. Rev. Father Oman je pri- članic pod njeno varstvo. Naše šel sem in tako je imel vsak j geslo naj bo: Vse za vero, dom priložnost, da je v svojem ma-'in narod!— Živela naša KSKJ. terinem jeziku opravil veliko-j Naj še sporočim, da delav-nočno spoved. Imeli smo tudi,ske razmere so se primeroma priliko slišati lepe nauke v mili. izboljšale; tako da se sedaj za slovenščini. Father Oman je'silo že živi. — John Luzar se bil tukaj tri dni in je bila tako i je vrnil z vojaškega dela k svo- lo Kleinstein, in Ilosie Gra-shitz, hčerka Mr. in Mrs. Antona Grashitza, 129 W. Mineral St. z George 11 ar to m. — Vsem tem mladini parom želimo v novem stanu vso srečo in zadovoljstvo. Da je v današnjih bolj slabih časih malo več veselja in zado-voljnošti, pripomorejo k temu včasih prav čudni slučaji. Tako je, da so ga prijeli, ker se je j je pozneje pred sodnikom izkazalo, da Joe se ni udeležil vloma. Le slučajno se je ravno tedaj dana prilika vsem rojakom o- jim staršem, ker je njegov čas praviti svojo versko dolžnost.' potekel. — Miss Virginia Princ Bog mu stotero poplačaj za je opasno zbolela, upamo in ji njegov trud, ki ga je imel med ; želimo, da kmalu okreva. — nami. Vaše nauke bomo skušali Ob koncu se želim prav lepo 322 E. Bay St., z nevesto Ade- ohraniti in se po njih ravnati, 'zahvaliti vsem, ki ste me obi- Društva so se v obilnem šte- J skovali v moji bolezni v bolniš-vilu korporativno udeležila sv. ,,ici ali na domu. Bog vam po-maše ob 9. Uri in skupno prejfe-|Vrni, jaz se vas bom pa vedno la sv. obhajilo. Popoldan so pa s hvaležnostjo spominjala. ,— po svoji skromnosti obhajala Pozdravljeni čitatelji in naroč-tOletnico KSKJ. v društveni niki Amer. Slovenca, dvorani. Ob 2. uri je bil spre- Mary Hoge. jem kandidatov v Jednoto, ka-l __0___ terega je prav na slovesen na-j _ Pariz, Francija. — Pariz čin opravil predsednik dr. sv..;ni imel tako gorkega 15. aprila, Barbare, Anton Hochevar. Po, kakor je bil letošnji, celih 60 sprejemu je nastopilo več go-,let. Temperatura je kazala 81 par dni dvojno veselje rojak Frank Rupnik, ki je že osem let član vvestalliške policije. Za vomikov. Naj omenim, da smo j stopinj in promenadne ceste in imeli čast imeti med seboj tudi j parki so bili polni meščanov, ki domačega .g. župnika Father I so uživali lepOto prve pomladi.1 (Ogl.) Sta m z ar, Miss Viola Starich, Miss Christine Kopriva, Misš 7 Mary Suscha, Miss Jennie Radovan, Miss Josephine Pečnik, Miss Anna Vanič, Miss Frances Vanič, Miss Jennie Pris-l'and, Miss Stephanie Prisland, Miss Anna Wallte, Miss Josephine Kotnick, Miss Anna Šimenc, Miss Carolyn Berce, Miss Olga Skrener, Miss Therese Zagožen, Mr. Martin Zitnik, Mr. Frank Kaker, Mr. Anton Iiren, Mr. Anton Falle, Mr. Joe K roe-ten, Mr. Joe Kramer, Mr. John Pekoll, Mr. Stanley Baboshek, Mr. Stanley Brulla, Mr. John Hlade, Mr. Frank Zagožen, Mr. Joe Zagožen. Zdaj se pa moram zahvaliti za tako lepo darilo, ki ste mi ga podarili. Tega večera ne bom pozabila vse svoje življenje, vedno se bom spominjala svojih prijateljev, ki so mi napravili tako veliko presenečenje. — Se lepo zahvalim vsem skupaj, posebno pa Franku Stamzar za poskočnice. Josephine Klancer. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (Metropolitan Newspaper Service) Naf»i?al: EDGAR RICE BURROUGHS 81931. by lidgar Rice Burroughs, Inc. All rights reserved t Mladenič, bil je še deček, star kakih dvanajst let, je opazil Tarzana in v njem je zaživelo upanje pO rešitvi. Kmalu je pa videl da prišlec ni lijegbvega rodu. Poiastil se ga je obup ,ker se je znašel naenkrat pred dvema so vražji.komi. katera bo težko premagati. Pa s; je fant aa'boj tudi pripravil, ko je prijel v levico bodalo. Kljub temu ga je medved vedno bolj potiskal v Jamo. Tafeo je bil cUfiek vjet,: ker' iz jame medvedu ni .mogel uteči. Tarzan se je po vseh postavah čutil prisiljenega, da mladeniču pomaga in ga. rfeŠi pred na^a'dajotp ssVcHno. Ni videl pri tem lastne nevarnosti, ker se je šlo za rešitev mladega bitja. Vedel je, da ima zverina trdo kožo, vendar si je rekel sam pri sebi, da jo mora zmagati, pa naj velja še toliko truda. Stopil zA medvedom in ustrelil ga s pSico. Vedel je, da ga to orožje ne rrtore Umoriti, a hotel je odVrniti medvedovo pozornost na se vsaj toliko. c4sa; da deček dobi 'časa in priložnost, da se kako skrije in talto ubežt hevarftošti. Dobro je Tarzan meril in pšica je. zadela medveda. Medved je, ko je začutil bolečino, takoj vedel, da ima sovražnika tudi od zadaj. Zadet cd ptice in opozorjen po glašnerti kričanju, se je medved obrnil, proti Tarzanu in se postavil na zadnje noge. Ni se veliko zmenil za pšice, katere mti je Tarzan spuščal v prsa.'Tako presenečenega Si je čutil Tarzan, da za trenutek skoto ni vedel kaj bi. Takoj pa sc jo domislil in še postavil medvedu oo robu. da «?a zmaga. Kakor hitro se je tega domislil, je imel že drugo rešitev. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so biie naše cene: Dinarji: Za $ 2.70.......... 10n Din Za $ S.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite....$ 5.75 Za $10. pošljite....$10.85 Za $15. pošljite... $10.00 Za $25. pošljite____$26.00 Za $40.. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL' Četrtek, 19. aprila 1934 'AMERIKANSK1 SLOVENEC Stran S S proslave glavne zmage v letošnji kampanji Am. Slovenca M1LWAUSKI SLOVENCI DVIGNILI ZASTAVO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA TISKA MED NAMI. — NE JAMRA-TI, AMPAK DELATI JE TREBA, DA SE DOSEŽE CILJ — MILWAUŠKI SLOVENCI DOSTOJNO POČASTILI SVOJEGA GLAVNEGA ZMAGOVALCA, VELEČ. GOSP. VIKTORJA ROGULJA, NAVDUŠENEGA PRIJATELJA KATOLIŠKEGA TISKA. NEMIRI BREZPOSELN MINNEAPOLIS Milwaukee, Wis.— (Izvirno.) ■— Vse važnejše dogodke, ki se dogajajo v našem slovenskem narodnem in verskem življenju navadno podčrtavamo in jih z nekim posebnim povdarkom prinašamo v javnost iz razloga, ker so to naši lastni slovenski dogodki, ki kažejo in izražajo sliko našega narodnega in verskega življenja in gibanja hied nami v Ameriki. Ti dogodki ravno kažejo in so merilo našega narodnega in verskega življenja v tej tuji zemlji. So merilo naše narodne in verske zavesti. Zelo važni faktorji za naš narod v tej tuji zemlji so naše raznovrstne ustanove in organizacije. So to sadovi skupnega narodovega dela in prizadevanja. Zato jih ob raznih jubilejih dostojno proslavljamo in naglašamo njihove zasluge, njihovo važnost. Toda dragi čita-telji, pri vsem tem imamo še en važen faktor med nami, ki tvori našo gonilno silo, lahko bi rekli nekako arterijsko (žil-sko) omrežje, po katerem se pretaka kakor kri vse naše narodno in versko gibanje in življenje. Ta važni faktor med nami je tisk. Smelo se lahko trdi, da je v našem javnem življenju zadnjih 40 let tisk tisti faktor, ki je prinašal pred narod novorojene ideje — zamisli, za vse, kar se je med na-ggaii v Ameriki ustvarilo in ustalijo. To je neoporečno dej-stv0. Dober tisk med nami je oče ali vsaj glavni ustva-^telj in propagandist vsega dobrega, kar se je ustanovilo 'n doseglo med nami. In ko ve- in trikrat važno je to, ker pride na mejdan kaj takega v naselbini, kakor je slovenska naselbina v Milwaukee, s katero se naši verski nasprotniki tako radi ponašajo, da je to njihova najodličnejša "napredna" (kajpada!) naselbina. A ta vrla slovenska naselbina je baš zadnjo nedeljo spregovorila in odločno ovrgla vse take trditve. Javno se je pokazala javnosti: Poglej me, takale sem, sem slovenska, sem katoliška ! In kdo jo naj pri tem vzkliku izmed nas slovenskih katoličanov po Ameriki iskreno ne pozdravi, iskreno ne zakliče : Živel slovenski Milwaukee! — Vsi jo moramo prisrčno pozdraviti, a obenem moramo po poti, ki jo je nam pokazala zadnjo nedeljo, naprej. Tudi po drugih naselbinah moramo oživeti in dvigniti to veliko globoko zavest, ki jo nosi v sebi milwauška naselbina do katoliškega časopisa. Kdo bo prvi zdaj med nami, ozir. katera naša slovenska naselbina se bo upala stopiti v javnost za katoliški tisk, kakor je stopila u-gledna milwauska naselbina? Katera ? Ugledna slovenska milwauska naselbina je nam s svojo impozantno prireditvijo za Pogled na trg pred mestno hišo v Minneapolis, Minn., kjer je tisoče brezposelnih nedavno vprizorilo deomnslracije, zahtevajoč, da se nadaljuje CWA. Opazili pri vsakemu, da ne vzame posebno dolgo, ki postane prepojen z iMimi političnimi nagibi, kakoršne propagira časopis, ki ga bere. Za vzgled. Vzemimo n. pr. našo slovensko publiko. Poglejmo na tozadevne razmere med nami samimi. Jaz sem nekaj let hodil sam po slovenskih naselbinah agitirat za slovensko časopisje od hiše do hiše. Kaj sem našel, vsepovsod, kjer so prejemali brezverske slovenske liste, so naj prvo, ko so zaznali, kdo sem, padle so zabavljice po duhovnikih in veri. In vendar vsi naši ljudje so sinovi in hčere katoliških slovenskih mater. Njih imena najdete v starokraj-skih farnih registrih, da so krščeni, birmani, opravili so prvo sv. obhajilo. Tukaj pa, požrla jih je tujina. Ne, tujina jih ni požrla, požrla jih je protiverska propaganda in največ tiskana propaganda v slovenskih proti-verskih časopisih! To je istina, je kaj takega nismo pričakovali, za to ste nas Milwaučani resnično presenetili. Kdorkoli je že vse to zasnoval, zasluži javno pohvalo in javno priznanje. Čast vrlim mihvauškim Slovenkam in Slovencem za vse, kar so za to prireditev storili in žrtvovali. Bog naj vam stotero plača. Ko smo zasedli svoje prostore, je stopil na čelo prireditve Mr. Martin Jelene, znani u-gledni Slovenec s severne strani Milwaukee in oče znanega uglednega slovenskega pogreb-nika Mr. Johna Jelene, ter je pozdravil v lepih zbranih besedah zbrano občinstvo. Po kratkem in lepem pozdravu predstavil je občinstvu pevski slovenski zbor cerkve sv. Trojice, ki je zapel krasno pesem v pozdrav glavnemu zmagovalcu v kampanji Amer. Slovenca, vel. g. maršalu Victor ju Rogulj. —-Nato je predsednik prireditve ve, Mr. Jelene, predstavil malo deklico, ki je d-eklamirala gl. zmagovalcu, maršalu, veleč. g. Victorju Eogulju v počast naslednjo deklamaeijo: "Pozdravljen bodi naš maršal, ki zmagal Si boj težak! . . . In zmago glavno si odnesel, zdaj izraža izmed nas Ti čestitke vsak! Pozdravljen naš maršal! Glavar naročnikov Amer. Slovenca ! Bog živi Te med nami kot junaka katoliškega tiska!" Po deklamaciji je izročila slavljencu glavnemu zmagovalcu lep šop svežih cvetlic. Veleč, g. slavijenec je bil vidno ginjen pri tem prizoru. Deklica se je nato obrnila proti zastopnici Mrs. Luciji Gregorčič, bivši kraljici naročnikov Amer. Slovenca ter ji je deklamirala naslednjo dekla- proslavo zmage katoliškega | Mr. Jelene obrazložil v primer- macijo tiska vidno sugerirala: katoliški Slovenci v Ameriki, sugeri-ram vam, da napravite vsako leto med nami kat. Slovenci v Ameriki nekak poseben dan,nekak praznik katoliškega tiska med nami. Ste za to idejo? — Tako se je nam zdtelo, kakor bi m° to, ko je nam jasno to, po- nam hotela na tiho sugestirati tenb kdo naj nam zameri, če kaj takega. In plemenita je naglasamo. važnost tiska? —(ta misel! Ali je tudi izvedlji-'ceniti, tako, da tak dogodek ne Nihče. In če dajemo priznanje-va? Je, samo če hočemo! To sme kar tako neopaženo nameni drugim ustanovam med pa moramo, če smo res Sloven-1 prej. Zato so priredili priredi-nami, bi ne bilo prav, če bi ga|ci in katoličani. O tem bomo še tev, da počaste in dajo priznane dali tudi onemu, ki je naj-, spregovorili kaj več o svojem nje svojemu glavnemu izvolje-sodeloval in propagiral ide-i času. Tukaj smo spomnili to le remu maršalu in da dajo •le naših ustanov in organizacij,; zato, da se naša javnost že se-'priznanje tudi časopisu. Njego-1}i to je tisk. Če damo zasluženi daj s to idejo seznani. ■ vim krepkim in pomembnim kredit vsakemu in vsaki usta-1 * * « j besedam so navzoči živahno "ovi in organizaciji, ki zasluži, j Poglejmo, kako se je vršila! Pritrjevali. Potem ni več kot prav, in le proslava zmage v letošnji kam-j Nato je predsednik Mr. Je-l>0'šteno in pravično, da ga da-;panji Amer. Slovenca. Priredi-;lene predstavil kot glavnega mo tudi tisku, ki je pri tem'tev se je vršila v šolski dvorani'govornika izmed lajikov Mr. »ajveč sodeloval, pri širjenju;cerkve sv. Trojice na 4. ulici v Geo. W. Rallya, znanega u d°brih idej in vsega dobrega i Milwaukee. Sklicana nem govoru, zakaj se je ta sestanek priredil. Povedal je, da "Pozdravljena pa tudi Vi: katoliški Slovenci v Milwaukee zastopnica Amer. Slovenca, dobro poznajo veliko važnost ki vojskovali ste se močno, in pomen katoliškega časopisa, da ste premagali vse druge Zato so v kampanji sodelovali in Milwaukee priborili slavo! in pomagali ter tudi s tem do- To je veliko delo, velike žrtve! segli glavno zmago, nakar so Ljudje jih Vam plačali ne bo-Milwaučani tudi ponosni in j mo, znajo to važnost tudi dovolj plačal pa gotovo jih Vam bo kandidatu veleč. g. Viktorju Rogulj. Zavedni ljudje so naši rojaki v Milwaukee, zato hočejo pokazati svojemu kandidatu zmagovalcu s posebno prirejenim sestankom, da jim je drago, da je on in njih naselbina častno zmagala v kampanji. In pred tako naselbino, pred tako navdušeno delavko za katoliško časopisje, kakor je Mrs. Lucija Gregorčič, ter pred takim junaškim glavnim zmagovalcem, kakor je vaš kandidat veleč. g. Rogulj, se moramo vsi drugi umakniti in dati v tem oziru zasluženo priznanje, ki Vam gre. Vzklikam: Čast mil-wauški naselbini, čast Vašemu zmagovalcu, veleč. g. Eogulju, in čast in priznanje vaši. spoštovani zastopnici Mrs. Luciji Gre-goi^čič za njeno veliko delo v tej kampanji. Za vse to veliko dobro delo naj Vam Bog poplača na svoje načine ! Živela slovenska naselbina v Milwaukee m njen zmagovalec veleč, g. Rogulj! Kampanja je minula. Delo pa, ki smo ga v tej kampanji vršili, bo živelo in bo poganja- zato ker verujejo, ker hodijo k ki se ovreči ne da! maši, itd. Je čudno pravim? Nič. Zakaj ? Poglejte brezversko časopisje, kjer ni dneva, ne ene same izdaje, da bi ne slikali duhovnikov kot največjih ljudskih izkoriščevalcev, kjer bi ne čitali, da je cerkev največja poneum-njevalnica ljudi. To čitajo že de- Proti tiskani brezverski propagandi ni drugega učinkovitega sredstva, kakor edino tiskana katoliška propaganda. In pristavim Še to, da če proti verskih nasprotnikov ni sram, da se izpostavljajo za svoje laži, za svo- je zlo delo, s katerim rujejo iz setletja, saj je to glavna tvarma slovenskih 8re ,vero> ali naj bo slovenskih brezverskih časopisov |potem nas katoličanov sram, sto-v Ameriki. Tukaj, v časopisju ipiti na mejdan za resnjco in pra_ je tisti vzrok, ki je odtrgal to-|vico? Au naj bo nas sram iti na Hko slovenskih rojakov od vere delo za katoliški časopis? Ne! V, ponos nam mora biti to, da je nam vsaj dana priložnost, da moremo storiti kaj dobrega v prilog katoliške stvari. In jaz se drznem trditi že danes, da če bo milwauska sloven- in Boga. In kaj so jim dali v na- \ domestilo? Nič! Zalibog, ali ne vidimo na lastne oči, ali nimamo toliko takih vzgledov, ko naši lastni rojaki, ki so zavrgli vero, umirajo in se poslavljajo od živ- ljenja v obupu, brez vsake to- Lka naseibina iraela bilježiti kak lažbe, ker jih je brezverstvo in napredek v katoliškem oziru, kar brezverski tisk oropal vsega, kar brezdvoma bo> bo to ne mala /a_ jih je v takih slučajih tolažilo in Llujfa katoliškega tiska, ki dela jim dajalo poguma. Ne tako ka- pot v slovenska srca katoliškemu tolicam Oni Slovenci, la so osta- prepričanju in spoznanju, da le li zvesti veri svojih očetov in mater gredo skozi življenje kot junaki mučeniki. Močni v duhu vere vzgajajo svoje družine in dajejo krasen vzgled junaškega življenja trpinov. Ob smrti blagoslavljajo svoje drage otroke in ■z močno zavestjo, da na svetu ni- Bog, cer le On razume vrednost dela, ki ga vrši tisk—za blagor duš!" Občinstvo je pri obeh dekla-macijah, tako pri deklamaciji veleč. g. Eogulju, kakor pri deklamaciji vrli zastopnici Mrs. Gregorčič, navdušeno dolgotrajno ploskalo. v ueo. w. Kauya, znanega „e bila ob glednega Slovenca iz Milwau-•ned nami. j pol 3. uri popoldne. Udeležilo kee, ki je tudi čitateljem Am. "Amer. Slovenec" je prvi in:se je je blizu dvesto ljudi, kar Slovenca poznan kot zanimiv j starejši slovenski časopis v: je, če vzamemo, da se je vršila' dopisnik. Mr. Rally je jako do-j^j zemlji. Že blizu 14 let iz-'.ravno isti dan tudi prireditev'ber govornik. Orisal je v svo-haja in prihaja med svoje slo-J v drugi dvorani, naravnost si- jem govoru veliki'pomen kato-v®hsko ljudstvo kot njegov Jajno. Udeležilo se je je pet liškega tiska. Povedal je, kako v°dnik, učitelj in varuh. Kaže!duhovnikov, več uglednih jav-'so zasnovali veliko živahno ti-1)111 pota, po katerih naj hodijnih uradnikov mesta Milwau-| gitacijo za dnevnik Amer. Slo-slovenski delavec v tej tuji kee, skupina rojakov iz India- venec v Milwaukee. Kako so lo in rodilo svoje sadove na | svoje načine. Marsikje, vzemi- ,so bili ^Stonj se "poslavljajo od mo za primer samo Vašo ugled- ^mskega življenja z močnim u- no slovensko naselbina v Mil- ?a onkra-l ^roba začne waukee, bo tuintam v bodočno- P|;avo življenje za vse poštene m sti pognalo to delo svoje mladi- Piaviene- ke. Morda bo ravno delo, ki ste ga tako navdušena in potrpež- Za nas katoličane je najvažnejše to, da čuvamo to, kar je ljivo vršili tekom kampanje v naše. Ako bomo katoličani za- vaši ugledni naselbini pripeljalo marsikatero slovensko dušo nazaj k veri in Bogu. Morda tisti, ki bodo priča takim dogodkom, ko bodo take mladike pognale na dan svoje izrastke v prid našega skupnega dela in vera in cerkev oznanjate pravo resnico za življenje. Glavna zasluga pa bo to. tistih,ki so se že in se še trudijo za razširjenje katoliškega tiska v mihvauški naselbini. Marsikatera slovenska duša bo enkrat hvaležna onim, ki so jim prinesli katoliški časopis v hišo. In ta zavest, da se z agitacijo za katoliško časopisje vrši tako veliko dobro delo za Boga in narod, oclvaga vse težave, vse trpljenje in vse drugo, kar se doživi neprijetnega na gitaciji za katoliško časopisje. (Dalje na 4. strani) prepričanja, ne bodo vedeli Ko je polegel val navdušenja i vzroka, zakaj in odkod je primed ljudstvom, vstane zopet šla na dan taka mladika, nam-predsednik prireditve, Mr. reč, da se bo tuintam morda Martin Jelene, ter se zahvali premnogi vpisal v katoliško deklici, ki je tako fino nastopi- društvo, bo prišel nazaj k veri, zemlji. Opozarja ga na važnosti napolisa, Ind., in skupina iz Alegove narodnosti in na veliko i Chicago, 111. Program se je za- važ Hlov nost njegove vere. Ti dve •'enski svetinji: narodnost in Vor9, mu je branil vseskozi, ču-,mu je isti pred napadi ^ezverstva, dobro vodoč, da mu brezverski svet vzame d čel malo po 3. uri. Prijatelji in prijateljice, to je naročniki in postavili za glavnega kandidata veleč. g. Viktorja Rogulja, kateri je dal celi akciji moralni pomen in vso privlačnost za naročnice Amer. Slovenca so j delil. Omenil jo, kako je preč. Vzel !-'e svetinji iz srca, mu bo vse. Ali tak bojevnik, tak '•esti čuvar, ki blizu pol sto-. Ja zvesto služi narodu in de-v. narod, ne zasluži tudi ko-ek priznanja? Kdo mu ga naj nedeljo naši javnosti v tem Pokazali novo pot. Slo-,^n:-ika naselbina v Milwaukee . _ nedeljo izpregovorila svo-n;iJUl\aško besedo. Njena sijaj-].jjv,lu'lreditev, ki se po pravici knloi--,^0"'6 Za nekak srednji Va J«ki shod, daje-vsem nam n,,' na"k, kako ie treba u-1 OSteV'i-t-; , Slot med nami katoliškimi katoliški tisk. pa nanesli skupaj toliko raznih j est vin, da so ž njimi obložili mize, da so se kar šibile. Servi-rale so naše vrle Slovenke vse navskriž ; ta je ponujala kokoš, druga okusno šunko, tretja druge dobrote, druga zopet o-kusne klobasice, druga zopet okusni "štrudel", ena zopet o-kusne krofe, v resnici, kaj takega ni najti na nobenem še tako bogatem banketu. Zraven vino in pivo, in komu bi se srce ne smejalo v takih okoliščinah? Pisec teh vrstic je bil že na marsikateri prireditvi, toda povem odkrito take prijetne slovenske domačnosti še nisem našel nikjer, kakor baš v nedeljo v Milwaukee. Kakor ena sama ljubeča družina smo se zbrali v dvorani. Zunanji gost- gospod med1 kampanjo navdušeno govoril v svojih pridigali o tisku in navduševal Slovenske rojake za katoliški časopis Amer. Slovenec. Bavno zato, je dejal govornik, je tudi naša i naselbina častno zmagala in je dosegel naš veleč. g. kandidat zmago izvolitve maršalom vseh naročnikov Amer. Slovenca. Govornik je vzpodbujal navzoče za še večjo katoliško aktivnost ter je izrazil lepe čestitke tako glavnemu zmagovalcu velšč. g. Eogulju, kakor tudi navdušeni naši zastopnici, ki se je tako navdušeno vojskovala v kampanji za list A. S.— Njegovim jedrnatim besedam so vsi dolgo trajno pritrjevali s ploskanjem. la s svojo deklamaeijo. Nato pa je predstavil občinstvu urednika Amer. Slovenca, J. Jeriča, ki je dospel na slavnostno prireditev iz Chicage. V svojem govoru je izvajal: "Velečastiti gospodje duhovniki, predragi rojaki in prijatelji :— Najprvo vsem Vam iskren pozdrav ter najlepša hvaia za ta-le prijazni prijateljski sestanek, ki je prirejen v počast in priznanje v letošnji kampanji se vrnil k Bogu ter bo začel zopet živeti kakor katoličan, kar je že nekoč bil tam doma za morjem, pa ga je pozneje tujina ohladila in so mu razne okoliščine vzele vero iz srca. Ko se bo tuintam marsikdo morda povrnil v skupne katoliške vrste, pravim, morda tisti, ki bodo priča povratku, ne bodo vedeli vzroka, ki je to povzročil. Toda dragi moji. Nobena stvar se ne izvrši brez gotovega vzroka. Tudi naši rojaki, ki so obr- Amer. Slovenca, slavnemu pr- nili hrbet veri in našemu prepričanju in ki se danes morda nam posmehujejo, nam, ki smo še ostali zvesti veri svojih očetov in njater, tudi ti niso odpadli od vere in prepričanja svojih očetov brez vzroka. To se ni izvršilo, kar samo od sebe.- Nič se ne izvrši samo od sebe. Vzrok je bil, velik vzrok, ta vzrok, da so ti ljudje, na žalost naši lastni rojaki, čitali časopisje, ki je našemu verskemu prepričanju sovražno in nasprotno. Dragi moji, ali se je čuditi če človek od vere odpade, sovraži duhovnike in cerkev, če prejema po 15, 20 do 25 let in več brezverski časopis, kateri dnevno sramoti vero, duhovnike in Boga, se norčuje iz katoličanov, jih ima za bebce, |vemu in glavnemu zmagovalcu, izvoljenemu častnemu maršalu naročnikov lista Amer. Slovenec ! Ko sem pred par tedni dobil pismeno povabilo na tal« današnji sestanek, sem takoj vzkliknil v srcu: naši milwau-ški naročniki so zavedni Slovenci. Zavedajo se velikega priznanja, ki so ga deležni v javnosti radi glavne zmage v minuli kampanji, v kateri se je tako pogumno in viteško borila vaša ugledna rojakinja, delavna in navdušena zastopnica Mrs. Lucija Gregorčič, katera je izvojevala častno glavno nemarjali svojo lastno lastnino, da jo bodo drugi nam kradli in krajšali, potem z nami nekaj ni v redu. Ako je nam vseeno, če nasprotniki trgajo iz naših vrst ljudi ter jih pridobivajo za svoje prepričanje, potem smo katoličani slabi čuvaji svoje lastnine. Toda vprašam vas, kaj pa je drugega kakor tatvina, če nasprotniki prihajajo preko naših meja z svojim tiskom, v naše vrste, sramote naše versko prepričanje, rujejo iz src naših rojakov versko prepričanje ter jih rekrutirajo v svoje brezverske vrste. Ali ni naša katoliška dolžnost, da se proti takim izpadom postavimo nasproti, da se proti temu borimo? Gotovo, če le nočemo sami sebi poraza! Ni pa v današnjih časih silo-vitejšega orožja za propagandne s vrhe, kakor je baš tisk. Z tiskano besedo, se pride vsepovsod. Govore poslušajo le nekateri, tisti, ki pridejo h govorom, drugi ne. Časopisje pa bero vsi ljudje. Delavec, ki dela težko ves dan, se doma po večerji vsede in prva stvar^ ki jo prime je časopis, da vidi kaj je novega. Bere ga dan za dnem in kaj hitro bote Nato je predsednik priredit- zmago vašemu mihvauškemu 'ZAMETENE STOPINJE" je ime novemu romanu, ki začne v kratkem izhajati v tem listu. Ta roman je pisan v poljudnem zanimivem stilu in' kaže valovajoče plati •loveškega življenja in zanima stare in mlade. Rojakom to novo povest prav toplo priporočamo v čitanje in prepričani smo, da bodo imeli s čitanjem te povesti obilo u-žitka. Pazite, kedaj začne in čitajte jo od kraja! ZAHVALA Pueblo, Colo. V prijetno dolžnost si štejem, da se javno zahvalim, in sicer prvi vrsti Bogu in materi božji Mariji, da sem danes še pri življenju. Srečno sem prestala težko operacijo in počasi mi gre na boljše. Hvala Bogu! — Zahvaljujem se tudi č. g. Rev. Cirilu Zupanu, ki me je toliko-jkrat obiskal in molil zame. — Hvala čč. sestram in bolniškim strežnicam in hvala tudi Catholic Daughters in pa dr. J. Sne-decu, ki me je tako uspešno zdravil. Hvala lepa tudi drugim, ki so zame molili in me o-biskovali za časa moje hude bolezni. Ne morem popisati imen vseh, ki so se tako ljubeznivo skazali, zato se vsem skupaj na tem mestu najlepše zahvalim in Bog naj vam poplača za vse, kar ste zame dobrega storili, ko ste rae obiskovali in me tolažili; — Prav lepa hvala tem, ki so poslali rože in sicer Mr. in Mrs. J. L. Tom-sick, Lake Ave., Mary Blatnik, Wabash Ave., Mr. in Mrs. August Castellar, Mrs. Cecilija Stebla j, družina Mr. Fabjan, Florial Co., Mr. in Mrs. John Germ, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Mr. ||i Mrs. Rudolf Frontel, Mr. in Mrs. C. Liebe-man, kakor tudi društvu Kršč. mater in pa SŽZ., ki ste mi prinesli ozir. poslali tako lepe šopke. — Vsem naj velja moja prav prisrčna zahvala in Bog vam stotero povrni in poplačaj to v-ašo prijaznost, ki ste jo pokazali do mene. Vam hvaležna Mr. in Mrs. John Zaletel (Ogl.) z družino. Četrtek, 19. aprila 1934 •AMERIKANSKI SLOVENEC stavljen občinstvu Mr. John Vršnik, z Severne strani mesta Milwaukee. Povedal je, kako je tudi on sodeloval pri agitaciji za list "Amer. Slovenec" in to z velikim veseljem in še bo, ker za vsako dobro stvar on vedno rad dela. Tudi njegovim krepkim besedam so navzoči živahno pritrjevali. (Konec prih.) — Ottawa, Ont. — Kanadski pai'lament je z veliko večino glasov poveril min. predsedniku Bennettu skoraj diktatorsko oblast. Dal mu je moč, da lahko svoje ukrene v vsakem položaju, kjer bi bila nevarnost za "mir, red in dobro vlado v Kanadi". Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopolrlnr do 8:30 zvečer. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one* k! rte poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W ŠMARNICE ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik: 1) Šmarnice "Marije Pomočnice", lepo vezane . . . $1.00 2) Šmarnice "Pozdravljena Kraljica"......$1,00 3) Sveta M. Marija Alakok . . 95c 4) Marija v predpodobah in podobah .......95c 5) Marija vrtnarica našega srca, 95c 6) Na sv. Goro.....95c 7) Šmarnice arskega župnika . 95c 8) Marija in sv. maša . . . 95c Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., ' Chicago, 111. V vsako hišo -- Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni po voljne UDELEŽBE Da je udeležba povoljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' Črni križ pri Hrastovcu ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. I. s Z visokim, pretresljivim glasom je izgovoril Friderik te besede, da je odmevalo po dvorani. Graščakinja je stala kakor izklesana iz kamna, povesila je svoje oči, ki so sicer gledale tako ponosno in zapovedujoče, roke so ji padle ob telo. "Friderik," vzklikne ter hoče pasti na kolena, a mladi Herberstein odpre dveri ter odide z naglimi koraki proti svojemu stanovanju. Nastala je smrtna tišina v sobani; graščakinja je ostala kakor pribita na tla, še so ji donele grozne besede po ušesih, čutila je vso težo teh besed. Začela se je tresti na celem životu, stemnilo se ji je pred očmi in zdrsnila je nezavestna na tla. Tako jo je našla služkinja, ko je stopila v sobo. —. Bila je svetla mesečna noč. Tajnostno so šumele visoke smreke okoli hrastgvškega grada in v gostem lesu nad gradom je skovikala sova, da je človeka nehote preletela groza. Iz visokih hrastov pod gradom je padalo listje na tla ter skrivnostno šušljalo, ko je stopal po polju temno oblečen mož visoke postave. Urno je korakal, kakor bi ga gnala neka tajna sila. Že je dospel do Črnega lesa, sliši se glasno sopljenje, kakor bi nosil ponočni popotnik silno težo na sebi. Zdajci dospe na vrh, pogleda okoli sebe, zagleda prostor prost od dreves, oči iščejo nemirno nečesar, naenkrat obstoji, črna moška postava se zgrudi pred malim hrib-čekom na tla ter bolestno vzklikne: "Agata, tako je najino svidenje!" Bil je graščak Ivan Friderik Herberstein. Dolgo je klečal ob grobu svoje Agate. Svetla luna je pošiljala čarobno svetlobo skoz temne smrekove veje na graščaka in drevje je šumelo tajnostno, kakor bi hoteli pripovedovati vso bol, ki jo je čutila Agata v trenutku, ko je morala pustiti svoje mlado življenje, a izročilo je tudi zadnje pozdrave, katere je sporočila svojemu soprogu. Od Sv. Lenarta so udarjali otožni glasovi enajste ure, Friderik Herberstein se je vzdra-mil, polagoma dvignil, napravil križ in se podal nazaj proti Hrastovcu. Začudeno je gledal vratar Pankracij, ko je prihajal mlad graščak tako pozno po noči domu. Bil je v obrazu ves spremenjen, videlo se mu je, da je trpel v teh urah mnogo. Ne da bi spregovoril kako besedo, je odšel po dvorišču ter po stopnicah s težkimi, utrujenimi koraki. Kmalu nato je nastala v gradu grobna tišina. Mladi graščak se je pokazal le pialo kedaj. Bil je vedno sam, brigal se ni za nobeno zadevo. Taval je po gozdovih in poljih, zamišljen, upadel. Pogosto so ga videli, kako je klečal ob grobu svoje Agate. Frideriku Herbersteinu ni dalo miru, da bi bila še dalje pokopana nesrečna žrtev na mori-šču sredi gozda. Dal je napraviti pri cerkvi Sv. Ruperta zraven groba Štefana Nuernber-gerja drugi grob, v katerem je našla Agata svoj večni počitek. Herberstein pa je tudi hotel, da se označi kraj, kjer je morala vzeti Agata slovo od sveta; dal je napraviti na tem mestu kameniti križ. Bil je postavljen iz štirioglatih plošč temnega peščenega kamenja, z ravnotakimi ploščami je bil tudi pokrit, na vrhu je stal križ iz istega kamna. Ob vznožju so bile tri stopnice, v križu samem pa štiri vdolbine. Graščakinja je postala od dneva, ko se je se-šla s svojim sinom, popolnoma spremenjena. Svojih prostorov ni zapustila, pač pa je nemirno hodila po sobanah, dostikrat pozno v noč. Postajala je vedno bolj bleda in lasje so ji popolnoma osiveli. Govorila ni z nobenim, prepustila je vso skrb oskrbniku Jakobu Hess. Ni trpela nobenega zraven sebe, sama je sedela v kakem kotu ter gledeala topo pred se. S svojim sinom se ni sešla več, če tudi ji je bilo videti, da bi rada ž njim govorila. Minulo je od zadnjega sestanka že leto dni. — Bila je neka viharna noč. 2e dva dni je pihal močen jug sem od Sv. Barbare, da so stokala drevesa pod silo viharja in marsikatero močno deblo je bilo izruvano iz tal. Črni oblaki so se pripodili od Pohorja ter zakrili celo nebo. Če tudi je bilo že pozno v jeseni, je nastala naenkrat neka posebna vročina, začelo je bliskati in grmeti, da se je tresla zemlja. Vedno hujše je razsajal vihar ter se upiral v zidovje gradu, da so pokali trami. Graščakinja je bila ta večer posebno nemirna. Ze nekaj dni sem je kazala neko posebno razburjenost. Prestrašil jo je vsak najmanjši šum, skočila je nagloma iz naslonjača, se prijela za glavo ter plaho gledala proti dverim, dvignila roke kakor bi se hotela ubraniti nekoga, ki se ji je hotel bližati. Urnih korakov je zbežala v bližnjo sobo ter po nekaj časa plaho gledala, če ni kdo v prvi sobani. Spanja skoraj nič ni imela, vedno je morala biti služkinja pri njej, ki je pazila, da ni ugasnila luč. In če se je že usmililo graščakinje zaželjeno spanje, je bilo nemirno. Večkrat je zaječala, mahoma planila kvišku ter vsa prestrašena vzkliknila: "Bežite, pustite me, grde pošasti, kaj se silite k meni?" Služkinja je imela velike težave, da je graščakinjo pomirila, ki se je po teh dogodljajih tresla na celem telesu. Omenjeni večer pa je bila čisto spremenjena. Celi dan že ni zavžila nobene jedi, bežala je iz ene sobe v drugo. Razdivjanost v naravi je njene živce razburila še bolj. Silen piš je odpiral okna ter lomil šipe, da je ugasnila luč. V trenutku se odprejo vrata. Graščakinja gleda vsa zbegana — zdajci zakriči. "Duhovi so, ki hodijo tu po gradu — bežite od mene, ha, zdaj te spoznam, ti si, ki hočeš k meni — Agata — ah, zgini, ne morem gledati tvojega obraza, kako si bleda, upadla, in kažeš mi tvoj beli vrat in široka rana zeva, iz nje teče kri, mrtvo dete nosiš na rokah ter ga prožiš proti meni in kličeš : Glej, tvoja kri, ti si ga u-morila a mene dolžiš — prokleta bodi, iz maščevanja si to storila, ha, beži, prikazen —- kri teče — kri, ne morem je videti one glave, ki leži na tleh, — strašno me gledajo umirajoče oči, proč, proč od tod —!" Graščakinja zbeži v kot za visoki naslonjač, si zakrije oči, da bi ne gledala več tako groznega prizora. A zopet nastane strašen šum, piskanje po sobani in tresk vrat. Graščakinja se vsa zmedena dvigne ter se opotekaje bliža oknu, da se pri svežem zraku opomore. Pogleda skoz okno, temno je vse okoli, zdajci se zabliska, graščakinja skoči od okna, zdelo se ji je, kakor bi videla črno postavo, ki se plazi po zidu, zdaj je dosegla okno, polagoma se je privlekla skoz odprtino v sobo, tam v kotu se je upostavila. Graščakinja zbeži v nasprotni kot, zagrabi stol, ga drži pred seboj in zakriči: "Kaj se dviga tam iz onega kota — črna pošast me gleda, vedno večja in večja postaja, rdeče oči me strašno gledajo — proč, pošast, zgini, kaj iščeš tukaj, ah, sedaj steguješ roke proti meni, nimaš pravice do mene, a ti se za-ničljivo režiš: Moj a si, morilka, dan obračuna je prišel — glej jo, krvavo glavo, ti si jo dala odsekati, sedaj si v mojih rokah — ha, zdaj te spoznam, vrag si — ha, držiš me, vlečeš naprej — izpusti!" (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 S PROSLAVE GLAVNE ZMAGE V LETOŠNJI KAMPANJI "AMER. SLOVENCA" (Nadaljevanje s 3. strani.) Zato pa čast in- priznanje agitatorjem za katoliško časopisje. To so moderni križarji (ke) Kri-stusovi.Ti širijo najmodernejše propagandno orožje katoličan-stva. Mi ljudje jim ne moremo plačati njihovega velikega dela. Prepričani pa smo lahko, da tisti,ki je rekel, da bo vsak kozarec vode, ki ga damo revežu, obilo povrnjen, cla bo enkrat bogato plačal vrle delavce in delavke, ki se žrtvujejo za katoliško časopisje. Kot urednik "Amer. Slovenca" v imenu lista najiskreneje zahvaljujem naj prvo veleč. g. častnega maršala, našega današnjega slavljenca Viktorja Ro-gulj, ki je sprejel kandidaturo v popularnem kontestu lista "A-merikanski, Slovenec" ter tekom kampanje deloval in nauduševal ljudi za katoliško časopisje. Hvala Vam za vse to stotera in Bog plačaj! V imenu vseh naročnikov Vam kot glavnemu zmagovalcu izročam priznalno nagrado, zmagoslavno trofejo, ki Vam naj bo v prijeten spomin častne izvolitve častnim maršalom naročnikov "Am. Slovenca" in njegove letošnje kampanje. Za tem pa vse priznanje in hvalo naši bivši kraljici "Amer. Slovenca", katere glavna zasluga je, da je vrla mihvauška naselbina že tolikokrat tako častno zmagala v kampanjah "Amer. Slovenca". Hvala Vam za ves trud in vse žrtve. Mi kot ljudje tega Vašega velikega dela poplačati ne moremo. Poplačal ga Vam bo enkrat oni, za čigar slavo in čast katoliško časopisje dela. V znak in priznanje radi zo-petne glavne zmage Vam uredništvo lista podeljuje kot vrli naudušeni bojevnici mali križec, ki naj bo Vam v prijeten spomin na težavno a vendar prijetno kampanjo "Amer. Slovenca" v leto 1934. Hvala Vam. Končno pa najlepša hvala tudi vsem Vam vrlim naročnikom in prijateljem katoliškega lista "Amer. Slovenca", cla ste se v tako velikem številu udeležili tega sestanka, na katerem ste tako lepo počastili svojega slavnega zmagovalca častnega maršala naročnikov "Amer. Slovenca" v letošnji kampanji. Tudi Vam hvala in eno prošnjo imam do Vas, ki je: radi dobre in potrebne stvari, radi Boga in naroda, delajte vedno in ob vsaki priliki za še večje razširjenje katoliškega časopisja med nami. Hvala Vam in Bog Vas živi vse zavedne ka- KIPI Za mesec maj in junij je navada, da verne družine j postavijo male altarčke doma. Kipe Jezusove, Mari- j jine in Male Cvetke sv. Terezije, lahko naročite od nas j po sledeših cenah: §KIP PRESV. SRCA JEZUSOVEGA 6 inčev visok ................................................$ .60 ) 12 inčev visok ................................................ 1.00 | 20 inčev visok................................................ 3.00 j MARIJINI KIPI 6 inčev visok ................................................$ .60 12 inčev visok ................................................ 1.00 | 20 inčev visok ................................................. 3.00 j MALE CVETKE ŠV. TEREZIJE 12 inčev visok ................................................$1.25 17 inčev visok ................................................ 2.00 Kipe pošiljamo po expresu in po-šiljatvene stroške plača vsak sam, ko prejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljat veni stroški niso všteti. Naročilom je pridjati potrebno svoto ter isto poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS toliske Slovence v Milwaukee! Dolgotrajno naudušeno ploskanje je sledilo izročitvi trofeje glavnemu zmagovalcu, kakor tudi izročitve malega križeca, ki ga je pripel vrli agitatorici in zastopnici na prsa urednik lista. Predsednik prireditve je zahvalil govornika, obenem pa je ponovno čestital glavnemu maršalu veleč. g. Viktorju Rogulju na tako lepi trofeji, ki mu je po-klonjena v znak glavne zmage, čestital je tudi vrli zastopnici Mrs. Gregorčič, ki se tako vrlo vojskovala za slavo in čast vrle slovenske naselbine v Milwaukee. Nato je bil predstavljen občinstvu Mr. Jože Fajfar, adjutant, drugi glavni zmagovalec v kampanji "Amer. Slovenca". Občinstvo ga je naudušeno pozdravilo. Mr. Fajfar je v svojem govoru najprvo čestital glavnemu zmagovalcu maršalu veleč. g. Rogulju in vrli zastopnici Mrs. Gregorčič, ter je izrazil, da se je trudil na vso moč, da bi Milwau-čane porazil v kampanji, toda ni šlo, je pa vesel vseeno in ga veseli, da je bila kampanja uspeh. Občinstvu je med govorom pokazal tudi svojo nagrado, ki jo je dobil, to je zlata "Elgin" ura. Njegovim besedam je občinstvo naudušeno pritrjevalo. Za njim pa je bil perdstavljen občinstvu Mr. Leo Mladič, znani bivši dolgoleteni potovalni zastopnik "Amer. Slovenca". Tudi on "je nastopil naudušeno pozdravljen. Povedal je, da je tudi on pomagal Mr. Fajfarju, da bi bila Chicago zmagala, a ni šlo, to pa zato ne, ker se vrla in ju-, naška mihvauška zastopnica nobenemu premagati ne da. Dalje pa je omenil več slučajev, ki jih je-doživel na potovanju kot zastopnik katoliškega tiska. Kazal je na razlike vzgojevanja med brezverci in med katoličani. Navedel je več jasnih in dobrih primerov,ki kažejo na veliko razliko pri vzgoji, kakšni sadovi poženo na dan svoje izrastke tam, kjer se vzgaja mladino brez vere in v brezverskem duhu, in kako tam, kjer mladino vzgajajo v dobrem katoliškem duhu. Nauduševal je občinstvo, naj ostane zvesto katoliškemu časopisju, ker le to je za katoličane, ne pa drugo časopisje. Delati za katoliško časopisje je veliko dobro delo, je dejal govornik. Njegovim resničnim besedam je občinstvo dolgotrajno ploskalo. Za Mr. Mladičem je bil pred- Kdor želi dobra drva in premog, naj ga naroči pri J. HOOGSTR A 1646 NORTH AVE. Tel. 502S W SHEBOYGAN, WIS. — Dobra, in točna postrežba. —