Kljub ne skončni na ve za no sti na mor je in na aktivno šport no de jav nost je ne ma lo krat vzel v roke
pero ter pi sal o svo jih bo ga tih ja dral skih iz kušnjah ali pa je o njih poučeval dru ge, vse do svo je ga de -
vet de se te ga leta. V ja dral cih oko li sebe je našel naj bolj zve ste in naj bolj hva ležne učence, po slušalce in
po sne mo val ce, ki so za pi sa li, da je »MirkoBogićnaučiljadranjapolSlovenijeinimazatoneprecenljive
zasluge,dasoseštevilniSlovenciseznaniliz morjeminlepotamiživljenjananjegovihvalovih«. Kaj mu
je v živ lje nju nu di lo in po me ni lo jadra nje in živ lje nje na mor ju pove skop po da tek, da je še v svo jem
ose min de vet de se tem letu zad njič se del v svo ji ja dr ni ci in vle kel vrvi ter rav nal kr mi lo ob pri sot no sti
in po moči nje go ve pri ja te lji ce ter sprem lje val ke Sa vi ne Go rišek.
Leta 2000 si je s svojim pri za dev nim, us pešnim in od mev nim geo graf skim de lo va njem pri služil Zla -
to pla ke to Zve ze geo graf skih društev Slo ve ni je. Isto leto je do bil tudi Priz na nje za živ ljenj sko delo Šport ne
zve ze Slo ve ni je, leta 2012 pa Po seb no priz na nje župa na Občine Pi ran na pri re di tvi Šport nik leta. Upo -
dob ljen je tudi v do ku men tar nem fil mu Ka pi tan in nje gov Pe tek.
Izbraniviriinliteratura:
Bogi ć, M. 1959: Raz voj vre me na u Slo ve ni ji u ok to bru 1959 in nje gov up liv na hi dro elek tro gos podarstvo.
Di plom sko delo, Od de lek za geogra fi jo Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Bogi ć, M. 1961: Vre me v ok to bru 1959 in elek tro gos po dars tvo. Geo graf ski zbor nik 9.
Bogi ć, M. 1963: Vod nik po raz sta vi »Raz voj kar to gra fi je na pri me rih geo graf skih kart slo ven ske ga
ozemlja«. Ljub lja na.
Bogi ć, M. 1965: Vod nik po raz sta vi »Slo ve ni ja na mo der ni kar ti«. Ljub lja na.
Bogi ć, M., Jeršič, M., Voj vo da, M. 1968: Vod nik po raz sta vi »Raz voj Ljub lja ne v kar ti in sli ki«.
Ljubljana.
Bogi ć, M. 1985: Značil no sti plov be ob ju go slo van ski oba li Jadrana in iz bor si drišč v lu kah od Pi ra na
do Ko to ra. Ljub lja na.
Bogi ć, M., Trat nik, J., Vir nik T. 1986: Nav ti ka. Ljub lja na.
Med mrežje: http://www.pri mor ci.si/ose be/bogi ć, mir ko/1360/
Na tek, M. 1996: Mir ko Bogi ć – osem de set let nik. Geo graf ski vest nik let nik 68.
Ju rij Ku na ver
Od skočni se sta nek pro jek ta BRIGHT FUTURE
Ljub lja na, 23. 3. 2017
V pro sto rih ZRC SAZU smo go sti li od skočni se sta nek med na rod ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Bright
futureforblacktowns:reinventingEuropeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrial
discourses (BRIGHT FUTURE). Pro jekt je eden od 15-ih iz bra nih pro jek tov v pro gra mu ERA-NETUrban
Europe, ki ga so fi nan ci ra jo pro gram Ob zor je 2020 in na cio nal ne ra zi sko val ne agen ci je, v slo ven skem
pri me ru je to Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. V pro jek tu so de lu je 6 part -
ner jev iz 5 evrop skih držav: po leg Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki je vo dil ni part ner,
še Uni ver za Vzhod ne Fin ske (Fin ska), Uni ver za v Bu ka rešti (Ro mu ni ja), Uni ver za v Am ster da mu (Ni -
zo zem ska) ter or ga ni za ci ji SocialLife in TheYoungFoundation izLondona (Združeno kra ljes tvo).
V pro jek tu bomo skušali do ka za ti, da in du strij ska me sta niso nuj no prob le ma tična in ob so je na na pro -
pa da nje. Na pri me ru pe tih pi lot nih ob močij iz vsa ke od držav (v Slo ve ni ji je to Ve le nje) bomo skušali
pre poz na ti pred no sti, ki lah ko po sta ne jo go ni lo no ve ga raz vo ja za mala in du strij ska me sta. Ak ti vi ra li
in mo ti vi ra li bomo lo kal ne skup no sti, da bodo, obo rožene z zna njem in spo sob nost mi, ki iz ha ja jo iz
in du strij ske de diščine, pre poz na le nove gos po dar ske, družbene in dru ge dejavno sti (na pri mer kul tur -
na in du stri ja, tu ri zem, izo braževa nje), ki bodo iz boljšale ka ko vost živ lje nja v njih. Pro jekt omo goča,
da slo ven ski ra zi sko val ci med pr vi mi v Evro pi na slo vi mo vprašanja načrto va nja ma lih in du strij skih
mest. V pre te klo sti se je večina ra zi skav uk var ja la z ve li ki mi, glo bal ni mi me tro po la mi ter po vsem za -
ne mar ja la manjša in mo no struk tur na me sta. Ker je slo ven ski ur ba ni si stem v pri mer ja vi z os ta li mi
143
Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika
evrop ski mi država mi izra zi to dru gačen – ima mo le dve »me sti« v evrop skem me ri lu in pre vla do manjših
kra jev z za po sli tvi jo v in du stri ji – je to vprašanje po memb no tudi za Slo ve ni jo.
Jer nej Ti ran, Da vid Bole
Srečanje pro jekt nih part ner jev v pro gram ski she mi
In ter reg Me di te ran
Ali can te, Špa ni ja, 17. 5. 2017
17. mar ca je v ka ta lon skem me stu Ali cante po te ka lo srečanje so de lav cev pri pro jek tih v pro gramski
she mi In ter reg Me di te ran z na slo vom #WeAreMED (sli ka 1). Go sti telj srečanja je bil Mu zej Uni ver ze
v Ali can te ju (ElMuseodelaUniversidaddeAlicante; sli ka 2). Na srečanju se je zbra lo pre ko 150 ude -
ležen cev iz enaj stih držav. Srečanje je po te ka lo v duhu spoz na va nja ho ri zon tal nih pro jek tov, is ka nja
mo re bit nih skup nih ci ljev med mo du lar ni mi pro jek ti in nji ho ve ga med se boj ne ga po ve zo va nja. V uvod -
nem delu srečanja so so de lav ci Skup ne ga ko mi sa ria ta Pro gra ma pred sta vi li os nov ne vse bin ske in
me to do loške smer ni ce. Sle dil je teambuilding, kjer so bili vsi ude leženci na ključno raz de lje ni v tri skupine.
Prva sku pi na se je uk var ja la z ri sa njem gra fi tov, člani dru ge sku pi ne so tek mo va li v vožnji z elek tričnimi
dvo ko le si, v tret ji sku pi ni pa so se stav lja li ptičje gnez dil ni ce (sli ka 3). Vse tri ob li ke ak tiv no sti so se iz -
ka za le kot od ličen način za mreženje in spoz na va nje med ude leženci srečanja. V dru gem delu so sle di le
pred sta vi tve os mih ho ri zon tal nih projek tov, ki se stav lja jo pro gram sko she mo Me di te ran. To so Mo dri
raz voj, Ze le ni raz voj, Družbeno in us tvar jal no, Učin ko vi ta grad nja, Ob nov lji va ener gi ja, Traj nost ni tu -
ri zem ter Zaščita bio di ver zi te te. Po pol dan ski del je bil na me njen is ka nju možno sti med projekt ne ga
po ve zo va nja in so de lo va nja na po dročju me to do lo gi je, pred vsem med mo du lar ni mi in ho ri zon tal ni -
mi pro jek ti. Na kon cu so pred stav ni ki vseh mo du lar nih in ho ri zon tal nih pro jek tov pod pi sa li skup ni
144
Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017
Slika:Šaleškodolinosmozaradidobrorazvitega
sekundarnegasektorjaizbralizapilotnoobmočje. MA
TJ
A
Ž
G
ER
ŠI
Č