CENA 400 din - Leto XLI - Št. 24 Kranj, petek 25. marca 1988 @©HMMJ©IESGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO K^isKi hvolaćck Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 stran 2 MNOGO DELAVCEV NE MORE VEČ ŽIVETI OD SVOJEGA DELA stran 8 stran 3 SHIRAN KONJ ŠE NI NIKDAR POTEGNIL VOZA JAVNOST IMA PRAVICO ZVEDETI RESNICO, KI JI NI NIČ ODVZETO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Na silo ni mogoče ničesar storiti Ko je Janez Tavčar, direktor KŽK Gorenjske, ?* ponedeljkovi gorenjski razpravi o kmetijstvu ^ ustavnih spremembah navedel, da ima povpre-kmetija na Gorenjskem le štiri hektare zem- )*> je bilo že mogoče slutiti, da bo govora tudi o }!?sledicah povojne kmetijske politike, ki je teme-,jjja na zmotnih predpostavkah in je bila po svo-J*P učinkih protinarodna. Danes je vsem bolj ali ^anj znano, da so kmetije premajhne in da na šti-J1" hektarih ni mogoče uvesti gospodarnega kme-^Vanja in pridelovanja poceni hrane. Nikomur ni povsem jasno, po kakšni poti do večjih kme- 'J- Možnosti sta namreč samo dve: na silo ali po-sk>pno, z dolgotrajno preobrazbo. V kmetijstvu ?°aj ni več mogoče ničesar storiti s prisilo, takšni so minili, je pojasnil Andrej Marine, član J""edsedstva SR Slovenije, in predlagal uvedbo j*kšnih davčnih ukrepov in takšne zemljiške po-.'uke, ki bosta spodbujali koncentracijo zemljišč in večanje kmetij. Tudi če bi z agrarno reformo začeli - danes in takoj, kot zahtevajo mladinci v "^ši republiki, bosta posledice povojnega droblje-"J* zemljišč, delitve kmetij in prehajanje kmetij-s*e zemlje v roke kmetov občutila še najmanj dva rodova. Tovrstna brezperspektivnost pa ob vseh drugih problemih, ki pretresajo kmetijstvo, še najbolj zaskrbljuje. Razumljivo je, da kmetje in delavci v kmetijstvu prav zaradi slabih izkušenj iz preteklosti (obdelovalne zadruge, arondacije, nacionalizacije...) zahtevajo, da je ustava napisana v preprostem in vsem razumljivem jeziku, hočejo jasne in nedvoumne opredelitve, kaj je zadružna in kaj družbena lastnina, in se sprašujejo, v čem je smisel zemljiškega minimuma, ko pa na Gorenjskem ni zemlje, da bi lahko povečali posesti do 15 — hektarskega minimuma. Če pa že je, jo lahko kupijo le obrtniki, dobro plačani izobraženci in nekateri gmotno najbolje stoječi kmetje. Zdi se, da je bila na ponedeljkovi precej medli ustavni razpravi še najodločnejša zahteva, ki jo je izrekel Tone Roblek, iz KŽK Gorenjske: Ustava mora preprečiti, da bi nekdo (ve se kdo - država) administrativno posegal na kmetijski trg, spreminjal kmetijstvo iz gospodarske v nekakšno oskrbovalno dejavnost in se s pretirano nadgradnjo zajedal v dohodek kmeta in delavca v kmetijstvu. C. Zaplotnik Zmagoslavje Mateje Svet, Grega Benedik pa še vedno v igri Dolžanova soteska - naravni spomenik 24. marca — Zače-w f'nala letošnjega dvaindvaj-jjl^ga svetovnega pokala v alp-srjf1*? smučanju je bil za naše gau^^rje uspešen. Zapomnil si PrpH lu<*' BoJan Križaj, saj je tu vai 'eu prvič stopil na zmago-110 stopnico v končanem se- števku točk v slalomu: bil je tretji- Sredina tekma v veleslalomu je prinesla dvojni uspeh Mateji Svet. Zmagala je v veleslalomu, kar je njena tretja letošnja zmaga za svetovni pokal. Ta zmaga ji je prinesla še večji uspeh: prvo mesto v skupnem seštevku točk veleslaloma. Zlati kristalni Globus v ženski razvrstitvi veleslaloma je njen. Da pa naši alpski smučarji ne bi ostali samo pri zmagoslavju Mateje Svet, naj bi v Saalbachu poskrbel slalomist Grega Benedik, ki ima sedaj tretjo slalom-sko stopničko. Na smučišču v Saalbachu jo bo treba potrditi. Pred zadnjim nastopom slaloma je skupni vrstni red: 1. Tomba (Italija) 170, 2. Mader (Avstrija) 63, 3. Benedik (Jugoslavija) 44, 4. Nilsson (Švedska) in Mc Grath (ZDA) 42, 6. Gstrein (Avstrija) 40. o, h. Tržič, 23. marca — Jeseni je tržiška občinska skupščina obravnavala osnutek odloka, ki naj bi Dolžanovo sotesko razglasil za naravni spomenik. Odtlej je potekala javna razprava, ki je svoj vrhunec doživela v Jelendo-lu. V razpravi s predstavniki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja in komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja je domačine zanimalo predvsem, kako bo z rekonstrukcijo ceste, ali bo na območju spomenika možna gradnja ali vsaj nadomestna gradnja, kaj bo z lovom na tem območju. Slišati je bilo tudi nekaj predlogov glede lastninskih zadev, predlog o izgradnji sanitarnega objekta za obiskovalce, pa o rušenju Hudičevega mostu in željo po gradnji gozdne ceste na Samuho. Na razpravi so Jelendolcem zagotovili, da bodo njihove pripombe pri dopolnitvi odloka upoštevali, pa tudi na zastavlje- na vprašanja so dobili nekaj določnih odgovorov. Tako glede nadaljevanja del na cesti, za katero potrebujejo soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bo predpisal tudi pogoje nadaljnje rekonstrukcije. Gradbenih posegov, kar nedvomno najbolj zanima Jelen-dolce, ki svojo prihodnost vežejo na domači kraj, odlok ne predvideva, temveč v skladu z njegovimi pogoji ta vprašanja ureja prostorski izvedbeni akt za ta prostor. Lov in gospodarjenje z lesom ostaneta nespremenjena. Prihodnost Hudičevega mostu pa je prav tako odvisna od prostorskega izvedbenega akta. Predlog odloka, ki so ga danes pretresali na izvršnem svetu, pojde zdaj v skupščinsko presojo, o njem pa se morajo izreči tudi delegati na skupščini kulturne skupnosti. Pričakovati je, da bo odlok začel veljati vsaj to jesen. D. Z. Žlebir Med vrhom in praznino Prestavitev seje občinske konference ZSMS Radovljica, o čemer smo poročali pred časom, je zopet privabila na površje razmišljanja, ki se dotikajo povezave foruma s članstvom. S slednjim imamo seveda v mislih tiste mladinske sredine, kjer lahko vsaj približno govorimo o organizirani osnovni mladinski celici. Zadnji radovljiški primer bi lahko v marsikaterem pogledu mirno prenesli tudi v ostale gorenjske občine. Večina namreč povezave z osnovnimi organizacijami, če temu lahko sploh tako rečemo, potekajo zelo kampanjsko in neprimerno. Še vedno se namreč dogaja, da mladinski forumi v »bazo« pre-lijejo prave skladovnice papirja, nasvetov, informacij, zahtev, za pristne neposredne stike s čisto konkretno pomočjo pa ve likokrat »zmanjka« časa. Linija najmanjšega odpora (papir, telefon, telegram) zadnje čase resda razbija tudi sistem posvetov predsednikov osnovnih organizacij, vendar bi veljalo tudi to metodo počasi vzeti pod drobnogled. Čas pač dela svoje. Skratka, povezave posameznih občinskih konferenc bi morala resnično teči prek celega leta, ne pa tik pred zdajci, se pravi pred letno sejo OK ZSMS, kjer se med ostalim zahteva tudi kvorum. Tako se še naprej v programih dela pojavlja vsako leto znova na prvem mestu naloga, ki se začenja: Osrednjo pozornost moramo predvsem nameniti delu z osnovnimi organizacijami, ki pomenijo našo... Vine Bešter J^e večji pomor na slovenskih cestah Uhko pogrešimo za malo vas ljudi? 21. marca — To vprašanje so postavili na včerajš-seji republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem J>nietu po obravnavi poročila o prometni varnosti v Slove-Itn' 'an'' ° ie umr'° na cestah 558 ljudi. Če se ne bodo stro-j?l^niaki in vsi prebivalci pridružili prizadevanjem svetov za ^'■jšanje razmer, bomo izgubljali vas za vasjo! p S|^, <),Tietna varnost na slovenja " (,"nJe že prek 550 ljudi, ra- lo ? S* *® Jin Je kar 8500 Števi-je u>?-jih prometnih nesreč se Povečalo glede na leto po-stoti/'1 7>1 odstotka, za 10,7 od t(.v VeC je mrtvih udeležencu vVJ?r°metu in zu 12,4 odstot" po ,huje poškodovanih, kar 5^'ni pravo katastrofo. „ .e odmislimo človeške žrtve Se n vendar je prav človek na rne,tnuJVecJe bogastvo, so pro-U^r*e nezgode povzročile ne-d0 SJJtestljivo družbeno ško r*zb t 8 materiame škode za ro0 u vozila in uničeno opre-Tri„| zavarovalna skupu«, .i ni je samo v Sloveniji la *»vap u,u iz avtomobilskegii *r°vanju 42 milijard dinar- jev - moramo pristen stroške zdravljenja, invalidska in pokojninska izplačila, socialne pomoči, izgubljene delovne ure in še kaj. Ob upoštevanju izračunov tujcev (doma jih pač nimamo), da znašajo te izgube 1 odstotek družbenega bruto proizvoda, so luni torej izgubili zaradi nesreč blizu 197 milijard dinarjev, a morda celo več. Kaj taka izguba pomeni v času gospodarske stiski', je od več komentirati! Kdor misli, da so take razmere n.i ka), Danica Dolenc (za dom in družino), Joie Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospod u stvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Z letne seje kranjskega sindikata Mnogo delavcev ne more več živeti od svojega dela Kranj, 22. marca — Lani so bile v ospredju sindikalnega zanimanja gospodarske težave delovnih organizacij, ki so jih izzvali nedoum-bkL pi ekonomske politike in spremenjena zakonodaja; pa skrb ob grozeči nezaposlenosti; vse pomembnejša vprašanja socialne politike; stavke, ki so jim sindikati končno dali pravo ime in se postavili na pravo stran, ob tem pa tudi sprememb potrebne metode sindikalnega dela. Z lani sprejetim protiinflacijskim programom in interventnimi ukrepi se je položaj kranjskih delovnih organizacij močno poslabšal, kar vse bolj čutijo na svoji koži tudi delavci. Vendar niso zgolj gospodarske težave vzrok, da je sindikat kritično razpoložen do teh odločitev, na katere je pravi čas opozarjal, vendar si njegovega glasu očitno ni nihče vzel k srcu. Skrb ob tem zbuja tudi množitev administrativnih posegov v gospodarjenje in odtujevanje dohodka (tu je bila beseda o vse večjem deležu sredstev, ki ga kranjsko združeno delo namenja za solidarnost, menda kar dve tretjini akumulacije). V času razprav o ustavnih spremembah se sindikat zato opredeljuje za razumno tržno gospodarjenje, ekonomsko samostojnost organizacij združenega dela in učinkovito samoupravljanje. Tudi zaposlovanje je v minulem letu »zaposlovalo« kranjske sindikaliste, v prihodnje pa ga utegne še bolj. Zaradi manjše reproduktivne sposobnosti gospodarstva bo tudi možnosti za zaposlovanje vse manj, tehnološka prenova nekaterih večjih tovarn (Telematike, Save, Teksti-lindusa) pa napoveduje tehnološke presežke. Ker gre tu za vprašanje obstoja, bo moral sindikat razsoditi, kam z delavci, da si bodo služili kruh. Programsko komunistov volilna seja tržiških Narediti korak več v tržiškem gospodarstvu Tržič, 22. marca - Na pogramsko - volilni konferenci občinskega komiteja ZKS v Tržiču se je razprava sukala pretežno okoli gospodarskih razmer, ocenili pa so tudi delo Zveze komunistov v domačih razmerah. Tokrat so izvolili tudi šesterico novih članov občinskega partijskega komiteja. Kritičnega pretresa tržiških komunistov so bile deležne jugoslovanske gospodarske razmere, govorili pa so tudi o tem, kako napraviti korak več v domačem, tržiškem gospodarstvu. Glede politično-ekonomskega razvoja Tržiča bodo morali več pozornosti nameniti prestrukturiranju gospodarstva, zlasti spodbuditi razvoj majhnih enot in spremembi proizvodnih programov. Druga velika ambicija v gospodarstvu te občine je turizem, za katerega imajo obilo naravnih pogojev, zgledov na oni strani Košute pa prav tako. Nekateri projekti, ki so ta čas uzrli beli dan, obetajo, da bo razvoj turizma vendarle krenil naprej. Eden od teh je Lom, kjer bo v prihodnje zrasel kompleks karavanških hiš, lahko dostopen teren pa omogoča tudi ureditev smučišča. Ko so govorili o splošnih razmerah v gospodarstvu države, niso mogli mimo obremenitev gospodarskih enot, ki jih predstavlja velik prispevek za nerazvite. Ta je bil lani tolikšen kot celoletni prihodek delovne organizacije s sto zaposlenimi, recimo, tržiškega Tika. Poleg gospodarskih težav in razmer v družbenih dejavnosti so na programsko-volilni konferenci ocenili tudi delo v lastni organizaciji. Veliko so govorili o aktivnosti partijskih organizacij, o članstvu, demokratizaciji, obveščanju, odgovornosti. Nato so razrešili šest članov komiteja in nadomestno izvolili nove. Nova imena v komiteju so: Štefan Brezavšek, Janez Ivnik, Dušan Koren, Franc Pušavec, Mojca Srečnik in Tomislav Zupan. D. Ž. Mnogo poklicanih, malo izvoljenih Tržič, 23. marca - Ta svetopisemski izrek lahko mirnega srca uporabimo za tržiško telefonijo, ki se ji ta čas obeta le 320 telefonskih priključkov v razširjeni vozliščni telefonski centrali. Preden začno v Tržiču prenos na digitalni sistem, šc zadnjič širijo sedanjo voziščno telefonsko centralo. Na žalost so možnosti omejene, zaradi preobremenjenosti telefonskih zvez med Tržičem in Kranjem bo lahko stara centrala bogatejša le za 320 številk. Sto jih bodo ponudili združenemu delu za poslovno dejavnost, 220 pa posameznikom. Podljublej bo tako dobil predvidoma 18 številk, Bistrica 74, Tržič mesto 71, Ravne 25, Kovor 20, prav toliko Brezje in Leše, Jelendol pa dve. Z marcem je cena telefonske številke 800 tisočakov, aprila že 900 tisoč dinarjev, kasneje pa milijon, z rokom plačila 30. junija. Na današnjem izvršnem svetu so poudarili, da je to le cena telefonske številke, vanjo še niso všteti stroški razvodne mreže. Priklop teh telefonov pričakujejo čez kako leto, račune pa je treba čimprej poravnati, da bo cena primerna, pa tudi rok napeljave. Te dni po krajevnih skupnostih zaključujejo spiske krajanov, ki želijo napeljati telefon, napravili pa bodo tudi nekakšno prioritetno listo, saj vsem željam ne bo moč ugoditi. D £. Podjetniška zasnova delovne organizacije (amandma X.) Prispevek k bolj tržni zasnovi gospodarstva je tudi predlagana preureditev položaja delovne organizacije. Le-ta je po predlaganih dopolnilih na področju gospodarskih dejavnosti temeljni subjekt tržnega poslovanja. Tudi če so v delovni organizaciji organizirane TOZD, je obvezen skupni plan, skupno poslovanje, skupni ekonomski in tehnološki razvoj ter razvoj samoupravljanja. Le pod izjemno določenimi pogoji sme TOZD nastopati v prometu navzven, sicer velja pravilo, da nastopa delovna organizacija. Odpravlja se konsenz kot načelo odločanja v delovni organizaciji, kot tudi vezan mandat delegatov v delavskem svetu DO (amandma XIX., tč. 2.). TOZD naj bi že po ustavni normi izrecno odgovarjala za obveznosti delovne organizacije, v kateri sestavi je (amandma IX. tč. 11.). Predlogi dopolnitev torej vgrajujejo vrsto mehanizmov za učvrstitev delovne organizacije k«it tržnega subjekta. Vendar pa ob tem ostaja sko raj docela nespremenjen položaj temeljne organizacija. Le —ta je še naprej temeljna celica upravljanja, v TOZD so locirana sredstva, ki jih upravljajo delavci, v TOZD se ugotavlja dohodke itd. Vse to kaže na določeno dvojnost temeljnih subjektov ter na prepletanje podjetniškega m združevalnega koncepta. Omembe vredna je tudi predvidena novost, da bi se za manjše <>i;, i mzacije združenega dela lahko z zveznim zakonom določili enostavnejši pogoji ustanavljanja, materialno finančnega poslovanja in urejanja določenih razmerij pri delu in poslovanju. Enotni tehnološki sistemi OZD s področja elektrogospodarstva, železniškega prometa in poštno telefonsko-telegrafskega prometa, naj bi se obvezno združevale v Lani se je sindikat vendarle odločil, kje je njegovo mesto v delavskih stavkah, letos je to ob stavkovnih pravilih nesporno. To dokazuje tudi lanskih 10 stavk v kranjskih tovarnah, kjer se je sindikat v vseh primerih, razen enega, odzval, kakor se delavski organizaciji spodobi. Sicer pa delavci in tudi sindikati sami niso preveč zadovoljni s svojo učinkovitostjo. Življenjski standard pada, samoupravljanje se oddaljuje, delavec pa ne čuti več zaupanja v organizacijo, od katere pričakuje ureditev takšnih vprašanj. Ponekod se delavci odzivajo tako, da občinskim in republiškim sindikatom odrekajo delež sindikalne članarine. Slednji se ne slepijo, da gre za finančno, gre za politično vprašanje. Vse to izziva potrebo po drugačnem organiziranju sindikata in sodobnejših metodah njihovega dela. Socialna vprašanja dobivajo vse večje razsežnosti. Mnogi delavci ne morejo živeti od svojega dela, kar dokazuje množica socialnih pomoči, ki jih danes potrebuje družina, pa čeprav sta zaposlena dva člana. V Kranju je te pomoči deležna že vsaka šesta družina, za socialno pa gre desetina vseh sredstev skupne porabe v občini. Razprava je pokazala, da zlasti slednje teži delavce po tovarnah. Rafael Čirič iz Gradbinca je opozoril na težak gmotni položaj gradbenih delavcev, ki se morajo prebijati z nizkimi plač* mi. Graditelji ostajajo brez dela. zaradi česar grozi tudi tem delavcem brezposlenost. Edo Refl' ko iz KŽK pa se je bolj posvetil nerazumni pozidavi plodne zemlje in varstvu okolja, pa tudi m»' mo delavcev v kmetijstvu ni to? gel, saj odhajajo v pokoj invalid in reveži. V kranjski Savi sfi prav tako kot v kmetijstvu ubijajo v težkih delovnih razmerah' zato delavcev manjka, je dej* sindikat iz Save in dodal nekaj kritičnih o zapletenih stavkovnih pravilih. J. Mali iz Telematike je sodiCda sindikat preširoko zajema problematiko in bi bij nalogam laže kos, ko bi se loti' res najvažnejših. Pavla Peran°* vič iz Tekstilindusa je razglabljala o tehnoloških presežkih delavcev, nato pa obsodila tu* pobudo za podaljšenje delovne dobe za tri leta, čemur nasprotujejo zlasti tekstilke, Peter TuU' pan je govoril o težavah upo*0* jencev, k besedi pa sta se prigušila tudi Branko Iskra,) predsednik medobčinskega sindikata za Gorenjsko in predsednik republiškega sindikata Jože Stegne, ki sta ocenila delo kranjskih. Na koncu so člani občinskega sindikalnega sveta volili novega predsednika. Miho Rauterja o° na tej funkciji zamenjal JnZ* Antolin, dolgoletni sindikat aktivist iz Save D. Z-Jte^ Kranj zaledje Mladine Torkova mladinska okrogla miza je po pričakovanju privabila v kadilnico Prešernovega gledališča v Kranju toliko obiskovalcev, da so morali vsi tisti, ki so zamudili, dogajanje spremljati naslonjeni na vrata... Napovedani so bili sicer uredniki Katedre, Radia Študent in Mladine, prisotni pa so se morali »zadovoljiti« samo z delegacijo Mladininega uredništva. Nepojasnjena odsotnost predstavnikov ostalih vabljenih pravzaprav sploh ni prišla do izraza, kajti na dlani je bilo, da je (tudi tokrat) Mladina v središču pozornosti. In kaj so Franci Zavrl, Štefan-čič M. in Gorazd Suhadolnik povedali približno petdesetim zbranim, med katerimi velj9. sebej omeniti, da smo opazl ^ di generacijsko zelo razno strukturo? ga Tako z očmi odgovorne^ urednika, urednika kot n°vl njh j a Mladine so prek posarnez vprašanj poskušali razkriti ček tistega, kar je ponavadi obče bralstvo skrito, čeravno marsikoga zanimivo. j9 Posebej je bilo poudarjeno, Kranj pomeni eno od sve ' opornih točk tako po odzivu *¥j branosti. Govora je bilo ni drugim tudi o številnih an°n\L. nih pismih, ki tedensko d°b\| sedno zasipavajo urednistv Mladine in seveda o aktualne pisanju o JLA. _f Vine Bes*" Pred republiško kandidacijsko konferenco Kandidatna lista potrjena Ljubljana, 23. marca - Predsedstvo republiške konference SZDL je oblikovalo predlog kandidatov za predsednika in člana predsedstva SRS in najodgovornejše dolžnosti v repu' bliski skupščini, o čemer se bo izrekala prihodnji torek republiška kandidacijska konferenca. Za Predsednika predsedstva republike sta predlagana Mojca Drčar - Murko in Jane* Stanovnik, za člana predsedstva pa Andrej Jemec, dr. Pet«r Novak, Milica Ozbič, dr. Emil Milan Pintar, dr. Janko Pleter-ski in Dušan Plut, dodatno pa še dr. Anton Bebler, Mojca Dr" čar - Murko, dr. Bogomir Kovač in Vinko Vasle, ki pa morajo dobiti še četrtinsko podporo republiške kandidacijske konfe" renče, da bodo prišli na listo kandidatov. Spremenjen je način volitev na republiški kandidacijski konferenci. Za končneg* volilnega kandidata bo imenovan tisti, ki bo dobil večino gla' sov vseh članov kandidacijske konference (doslej eno tretjino). Če v prvem glasovanju nihče ne bo dobil večine, gresta na ponovno glasovanje kandidata z največ glasovi, kandidat na volitvah pa bo tisti, ki bo dobil več glasov, vendar najmanj p0' lovico glasov vseh prisotnih delegatov. Za predsendika republiške skupščine je predlagan Miran Potrč, za podpredsendi' ke pa Jože Knez, Aleksander Ravnikar in Danica Železnik»r' dodatno pa še Franc Godeša in Viktor Gorju p. Tudi o njih sfi bo izrekala republiška kandidacijska konferenca. , _JJ^ skupnosti na način, kot bi določil zvezni zakon. Z zveznim zakonom ^ bi po predlaganem dopolnilu določili temelje organiziranja v teh s' mih, temelje njihovega delovanja, kot tudi enotnost družbenoekon skih odnosov v njih. ■ te'1 Predlagano ustavno dopolnilo izrecno obvezuje k zagotavljanju e^ nične funkcionalnosti in na tej podlagi tehnološke enotnosti delov]* ^ procesa na vsem območju SFRJ. Hkrati pa tudi enakopravnost 07'V pridobivanju dohodka, skupni kriteriji za določanje cen, skupni ^e.jjt ti standarda storitev, skupni razvojni plani In skupna strategija vkU vanja v mednarodno delitev dela. riV Po večinskem prepričanju je predlagano določilo nesprejein'J^. Predvsem preveliko podrobno ureja vprašanja organizacije in °sZtfi ekonomskih razmerij na določenem sektorju gospodarstva, kar ne v dokument, kakršen je Ustava. Poleg tega je očitno zgrešena cel°^ zasnova urejanja razmerij na področju gospodarske infrastrukture- v' je vse preveč centralistično zasnovana in ne izhaja iz načela, da )e1\dff navanje gospodarske infrastrukture predpostavka uresničevanju vornosti republike za lasten (gospodarski) razvoj, kar je pogoj odg0 ^ nosti tudi za skupen razvoj. Predlagana centralizacija je tudi zoper jj čela učinkovite organizacije, ki sloni na decentralizaciji, relativni stojnosti enot, upoštevanju značilnih razmer v posameznih okoljih Se posebej pa je sporno določilo, po katerem bi lahko z zvezn'111^' konom tudi za OZD iz drugih področij določili način in pogoje i^fl vijanja tehnološke enotnosti in bolike organiziranja na vsem SFRJ. Takšno možno ustavno podlago zakonskega zagotavljanja & jr loške enotnosti tudi na drugih gospodarskih področjih je vsekakOjL^r trebno zavrniti, ker gre za izrazit odmik od tržno zasnovanega gosp0^ stva. __*d Ko bomo vsi siromaki, ne bo mogoče več nikomur jemati Shiran konj še ni nikdar potegnil voza Kranj, 23. marca — Gospodarstvo ječi pod vedno težjimi bremeni. Že tako usihajoča akumulacija dejansko ni več njegova. Po najrazličnejših kanalih odteka in tistemu, ki jo v potu svojega obraza ustvarja, ničesar ne ostane. Naravnost grozeč Je podatek, povedan na zadnji seji republiške skupščine, da mora slovensko gospodarstvo v zvezni sklad za manj razvite republike in Kosovo plačati že tretjino akumulacije in da naša republika že kleca pod tem bremenom. Gospodarstvo se pri jemlje za glavo. Večina kazalcev uspešnosti se nagiba navzdol: od proizvodnje, prodaje doma, izvoza in akumulacije. Okostenel gospodarski sistem m njegovi ukrepi se ne premaknejo kljub opozorilom domače hiše in tujine, ki svojo Pomoč vedno bolj povezuje z mijnimi spremembami v na-^m gospodarskem sistemu. Ko gospodarstvenike sprašujemo, v kakšnem položaju so, jih velika večina odgovarja, da so tla robu preživetja, da utegne "iti letošnje prvo polletje katastrofalno, saj se stvari vedno k°rj zapletajo in zaostrujejo tudi na socialnem področju. Prav neverjetno je, da so v Jugoslaviji kljub tako velikim te-zavam še vedno prevladujoče sile na strani prerazporejanja dohodka od uspešnih k manj Uspešnim, na strani centralnega urejanja stvari in mehanizmov, ki grobo jemljejo gospodarnim brez posebne možnosti Mihovega ugovora, vpliva, do-j>°Vora. Konji, ki bi nas še lah-*° izvleki, hirajo. Med ljudmi Se pojavlja nejevolja, saj jim Ostaja najtanjša rezina z njihovimi rokami in pametjo Ustvarjene pogače. Teh stvari zal ne znamo in tudi nočemo ^enjevati z narodnogospodarskih stališč in jih reševati z gospodarskimi merili, ampak jih Mojstrsko speljujemo v politike vode, v vode spolitiziranih ,n tudi navideznih razhajanj. "tanj razvitim že tretjina akumulacije Nihče v Jugoslaviji ne nasprotuje pomoči pri hitrejšem razvoju manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, vendar mora biti ta pomoč zasnovana na drugačnih, gospodarskih in učinkovitejših osnovah, brez centralno oblikovanih in vodenih skladov, kjer ima ponavadi tisti, ki daje najmanj besede. Na zadnji seji republiške skupščine je republiški sekretar za finance Rudi Šepič nanizal probleme pri uresničevanju obveznosti do federalnega sklada za manj razvite, pred katerimi je naša republika tokrat klecnila in terjala odlog plačila. Zvezni zakon določa, da se sredstva sklada federacije za pomoč manj razvitim oblikujejo po stopnji 1,56 odstotka (prej 1,83 odstotka) družbenega proizvoda družbenega gospodarstva Jugoslavije, skupščina sklada pa določi letni znesek za vsako republiko in pokrejino na osnovi uradnih podatkov statistike o doseženem družbenem proizvodu republik oziroma pokrajin. Navidezno bi bilo to vse v redu, če ne bi akumulacija padla, inflacija pa dvigovala rast družbenega proizvoda, kar je očitna nerealnost meril. Akumulacija zaradi tega uhaja, tudi na račun lastnega proizvoda še primerna osnova za izračun, saj je nov obračunski sistem vnesel dodatne nerealnosti. Slovenski izvršni svet je že opozoril zveznega na nujnost preverjanja izračuna družbenega proizvoda v letu 1987 ter terjal strokovno oceno metodologije. Slovenska obveznost za leto 1987 se je povzpela na 134,6 milijarde dinarjev, obveznost za leto 1986 pa je znesla 56,6 milijarde dinarjev, kar pomeni, da mora Slovenija marca plačati 151,1 milijarde dinarjev. Obveznost letošnjega marca v primerjavi z lanskim se je potrojila! Kdo bo to sploh lahko plačal, če vemo, da se večina slovenskega gospodarstva že koplje v globoki nelikvidnosti, nelikvidnost pa je prvi znanilec izgub. Ob tem pa še eno opozorilo: zvezni sekretar za finance lahko v primeru neizpolnjevanja obveznosti odredi poseg SDK v proračune republik in pokrajin. Kaj se bo iz vsega tega spletlo, ne vemo. Dejstvo je, da zvezna vlada na slovenske pripombe ni odgovorila in da je bil rok za plačilo podaljšan do 25. marca. O možnostih preporazdelitve bremena pa se bo treba dogovarjati tudi v Sloveniji. Sklad naj postane banka Slovenska gospodarska zbornica in tudi najvišji politični ter oblastveni organi so že mnogokrat na slabe plati sklada opozarjali. Žal, neuspešno. Težko prodira ideja o skupnih vlaganjih, o enakopravnosti in skupni odgovornosti združe-valcev denarja, o večji pravici tistega, ki vlaga, o pretaplja-nju denarne pomoči v tehnološko pomoč in v pomoč s strokovnjaki. V sodelovanju s Kosovom smo nekaj premaknili, vendar so ovire očitno na ravni preprek na frontah. V ustavni razpravi na to ponovno opozarjamo. O tem govori 258. člen ustave. Zbornične pripombe, pa tudi stabili- zacijski program, terjajo hitrejši razvoj manj razvitih, vendar s takšnimi ukrepi ekonomske politike, ki bodo spodbujali združevanje dela in sredstev z organizacijami z manj razvitih območij. Predlagamo, pravi zbornica v svojem stališču, da se v 258. členu ustave opredelijo različne možne oblike zagotavljanja sredstev za hitrejši razvoj, med katerimi bo mogoče zbirati: združevanje dela in sredstev na osnovi skupnega dohodka ali skupnega prihodka, ustanavljanje delovnih organizacij, kreditiranje ali prispevanje v razvojno banko. Zgodba o konjih Citiram besede podpredsednika republiškega izvršnega-sveta dr. Borisa Frleca, ki jih je izrekel o tem vprašanju. »Zame je razumna in edino sprejemljiva alternativa, da se dopustijo razlike, oziroma, kot* sem že večkrat dejal, da konje, ki še vlečejo, hranimo — zato, da bodo še naprej vlekli. Če jim hrano odvzamemo, bomo vsi končali v hiralnici. Dokler konji vlečejo, se voz premika, pa tudi tistim slabšim konjem še vedno kolikor toliko gre, bolje, kot bi jim šlo čez nekaj časa, ko bi se razlike popolnoma izravnale. Želim, da bi manj razviti deli Jugoslavije zbrali toliko poguma, da bi lahko dojeli, da nimajo prihodnosti na dolgo roko, če so razvojne funkcije tistih, ki so nekoliko bolj razviti, ključno ogrožene.« J. Košnjek Alples so odkljukali Vr* ^ofja Loka, marca - Skoraj dve leti je naokrog, kar je loški iz-ki ni svet začel temeljiteje, kot je običaj, spremljati poslovanje Al-^ Sa iz Železnikov. Razlog je bila izguba, v katero je tovarna zdrsni- • Podobno kot tedaj številne druge v lesnopredelovalni panogi, ta t^eraJ Je izvršni svet, ki je imel "problem Alplesa" na mizi vsajal mesece> potegnil črto. Ze lani v tovarni niso imeli več izgub, Q .°Se iz sanacijskega programa so več ali manj uspešno uresničili, ^rn pričajo tudi poslovni rezultati, ki sicer niso briljantni, so pa Na Bledu gradijo trgovsko - turistični center Gostinski lokali, trgovine, galerije... ^dovolj ivi. So ^e*avc' Alplesa so zgrabili predvsem za dve rešili bilki; povečali la Proizvodnjo in prodajo za izvoz ter ponudili nove izdelke. Tako so da ' ^ar za 64 odstotkov več izvozili, kar z drugimi besedami pomeni, DrpSo že skoraj četrtino prodaje dosegli v izvozu. Na tujem so uspeli •ejh z Jedilnimi mizami in ploščami v kolonialnem slogu, med- cj^rr,itev klasično-humanistične smeri v srednjo šolo, ravno zdaj &rišl^amo m^ za sprostitev zasebnega dela v zdravstvu. Nismo pa še tlje. 1 *:ako daleč, da bi jasno povedali, kaj pravzaprav je zaposlovala ekonomska ali socialna kategorija. Če je socialna, potem jo ,ljjVey.navajmo oziroma financirajmo kot del skupne porabe iz zanesla d^l?^a v'ra — °sebnih dohodkov zaposlenih ljudi, ne pa iz ostan- 9"odka, ki vemo, da je ali pa ga tudi ni. Dre; pa je zaposlovanje ekonomska kategorija, potem kaže naj-0{*straniti ideološki problem, priznati trg delovne sile, skupnost ko aP°slovanje pa preoblikovati v posredovalnico dela, ki se bo lah-"Jrna preživljala. n-^ .e Pa še tretja, nekako vmesna možnost, ki ne podira ideoloških s^Ur>' ravno tako pa zahteva spremembo sistema, zakona; če bi se 'o Sq 0st za zaposlovanje zlila z izobraževalno, ki sta si dejansko ze-^asti°^n'' D' •an'to rešila marsikateri problem ekonomske narave, kva]jfPa napravila bistven korak k pocenitvi in večji kakovosti prebiranja delavcev brez zaposlitve, ki jih bo vse več. j Bled, 23. marca - Na Bledu bodo še do začetka svetovnega veslaškega prvenstva, ki bo prihodnje leto, zgradili ob Ljubljanski cesti, v bližini hotelov Golf in Kompas trgovsko-turistični center. To bo razčlenjena stavba, v enem delu pritlična, v drugem pa nadstropna, z dvema trgoma, ki bosta povezana s stopnicami, sicer pa z izredno razgibano dejavnostjo, ki bo popestrila blejsko turistično ponudbo. Kaj vse bo v trgovsko-i turističnem centu, za zdaj še ni do potankosti znano; znano pa je, da bodo na 3200 kvadratnih metrih površino štirje večji gostinski lokali in več manjših, med njimi slovenska narodna restavracija, več trgovin s tekstilom, obutvijo, spominki, športno opremo in z drugim "blagom", ki Varčevalni načrt škofjeloških družbenih dejavnosti je zanimiv za tuje in domače, turiste, novaknjigarna, dve likovni galeriji, prostori za tursitične agencije... V kleti stavbe so nameravali zgraditi tudi prek sto garaž, venar pa Integralov tozd Hotel Park ni uspel zagotoviti denarja, zato jih bodo zdaj zgradili le 52 za potrebe blejskih gostov in naključnih obiskovalcev Bleda. Nu Bledu so z gradnjo trgovsko—turističnega centra začeli pred dobrim mesecem, končali pa naj bi prihodnjo spomlad oz. še pred začetkom svetovnega ve slaškega prvenstva. Načrte je izdelal Planum — tozd Inženiring, gradnjo za trg pa je prevzel Gra dis. Za nakup prostorov je pre cej zanimanja. Koliko bo stala gradnja in ureditev prostorov za zdaj še ni znano. C: Z Kje načeti sisovski hlebec Škofja Loka, 22. marca — Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je zadolžil strokovne službe sisov, da določno povedo, kje od-ščipniti hlebec, pa vseeno zagotoviti delovanje družbenih dejavnosti brez večjih pretresov. Račun pove, da je treba lanske programe zdravstva (tu se očitno najbolj zapleta v republiki), šolstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, s'ocialnega varstva, kulture, telesne kulture in raziskovanja letos skrčiti za 10 odstotkov ali vrednostno za 1,6 milijarde dinarjev po lanskih cenah. Kako to doseči, še nihče natančno ne ve, čeprav je ponujenih več možnosti: zmanjšati število zaposlenih v teh dejavnostih, ukiniti devet oddelkov celodnevne šole z izjemo Ostrovrharjeve osnovne šole, ukiniti podružnično šolo v Leskovici, izvajalsko stran ceneje organizirati, prenehati s subvencioniranjem smučarskih kart na loških smučiščih, omejiti denar za raziskovanje, nameniti manj denarja vzdrževanju objektov, podražiti socialnovarstvene storitve v raznih zavodih, povečati oskrbnine v vrtcih, zmanjšati pomoč za socialno ogrožene, za podaljšano bivanje, malo šolo, ali še v takšni meri financirati sis za obveščanje. Čejev in alijev je torej na pretek, prvi izračun pa pove, da bi na njihov račun lahko zmanjšali porabo za 776 milijonov 300 tisoč dinarjev, kar je pet, ne pa deset odstotkov manjša poraba. Varčevalna strategija je strnjena v 16 bistvenih stališč, pripomb in predlogov. Njihovo vsebino lahko strnemo v naslednjem: gospodarstvo je treba razbremeniti, vendar ne le na račun varčevanja v družbenih sisih, ampak tudi gospodarskih, predlog pa naj bo čim enotnejši za vso republiko; v sisih je treba kakovostnejše gospodariti z denarjem, prenehati z nadaljnjim zaposlovanjem in zmanjševati profesionalizacijo, ob tem pa povečati profuktivnost: zmanjšati kaže stroške delovanja sistema, povečati strokovni nadzor nad delom, še vseeno kakovostno uresničevati programe ter zaposlene v teh dejavnostih primerno nagrajevati; nikakor ne bi bil dober poseg počez, ki pa bo nujen, če se sisi sami ne bodo uspeli dogovoriti, kje je pametno, brez škode vzeti in kje ne. Nihče danes še ne ve, kaj se bo dejansko med letom še zgodilo, so dejali na seji izvršnega sveta, ki je tako kot politični forumi načrt varčevalnih ukrepov sprejel in terjal dopolnitev, kdo je kaj dolžan narediti. Denarja bo zmanjkalo in pričakovati je interventne ukrepe vsaj na ravni republike. Ni izhod, da nekateri, na primer šolniki, že grozijo, da nekaterih prispevkov, na primer za ljudsko obrambo, ne bodo plačevali, čeprav za to dobivajo namenski dinar. Zakaj se na primer v republiškem zdravstvu nič ne premakne. Predvsem pa je velika demagogija, da zveza in republika predpisujeta višje prispevne stopnje, v isti sapi pa vpijeta, naj občine razbremenijo gospodarstvo. J. Košnjek GLAS VEČ KOT ČASOPIS OBRTNO PODJETJE TRŽIČ Trg svobode 33 DS Obrtnega podjetja Tržič razpisuje prosta dela in naloge VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo šolo ekonomske smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, ki ustrezajo delovnemu mestu — da je sposoben voditi in organizirati delo — da ima ustrezno moralno politične kvalitete Izbrani delavec bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z navedbo o dosedanjem delu, ter dokazila o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh po objavi na naslov: Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33, z oznako za razpis. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po sprejemu sklepa o imenovanju. 1 Težko delo sili tekstilke v bolniško Kranj, 23. marca — Tekstilne delavke delajo na težkih delovnih mestih, ki z leti načno zdravje. Tiste, ki začno delati pri 15 letih, so pri 30 že prave invalidke. Zrahljano zdravje jih sili tudi v prezgodnji invalidski pokoj. Vse to so navajale tudi kot argumente za beneficirano delovno dobo, vendar je še niso dosegle. V Tekstilindusovi obratni ambulanti skrbita za zdravje delavk (in delavcev) dr. Oriana Verdikon-Janša, specialistka medicine dela, in dr. Nevenka Hodnik, splošna zdravnica. »Zadnja leta se je struktura delavk malce spremenila,« navajata sogovornici. »Medtem ko so tu poprej delale starejše, je zdaj njihova povprečna starost 33 let. Pestra je njihova narodnostna sestava. Njihovo zdravstveno stanje pa ni odvisno le od težavnega dela, ki ga opravljajo. Glede na to, da so večinoma nekvalificirane delavke, živijo tudi v slabih razmerah, to pa pogojuje številne socialne bolezni. Pojavlja se celo tuberkuloza, pa parazitarne bolezni, ki izvirajo iz neugodnih socialno-ekonomskih razmer. Slika bi bila še popolnejša, ko bi imeli še podatke o obolevnosti njihovih otrok.« Dr. Janševa je štiri leta sistematično zbirala podatke o obolevnosti Tekstilindusovih delavk. Kaj je ugotovila? »Od leta 1980 do 1984, ko sem spremljala problematiko, je bil bolniški stalež naših delavk pod regijskim povprečjem. Danes to ne velja več. Tega so krive slabše ekonomske razmere, nemotiviranost za delo, tudi tretja izmena, preutrujenost mlajših delavk, ki jih po osemurnem 'šihtu' doma čakajo še otroci in gospodinjsko delo. Delavke se z možem navadno menjajo pri delovnih turnusih, od tod poleg materialnih razlogov tudi zanimanje za nočno delo. Sicer pa najbolj obolevajo ženske stare med 40 in 50 leti, ko dobimo tudi največ predlogov za invalidske komisije. Invalidizacija je med tekstilnimi delavkami velika. Med boleznimi, zaradi katerih prihajajo v ambulanto, pa prevladujejo bolezni mišično-kostnega sistema. Veliko so v bolniškem staležu zaradi nege, ker pa je populacija mlada, zlasti izstopa odsotnost zaradi nosečnosti, splavov in bolezni urogenitalnega sistema.« Očitki zdravniku in delavkam o številnih bolniških odsotnostih niso vselej utemeljeni. Težko delo in bolezni, pogojene s slabšimi socialnimi razmerami, tekstilke pogosto silijo v bolniško. Stoje za strojem je pač teže preboleti bolezen, kot pa sede za pisalno mizo, kjer si vsak hip lahko postrežeš s čajem in zdravili. Da bi bilo tekstilnim ^delavkam laže, jih pošiljajo tudi na klimatsko zdravljenje. »Peto leto že teče skrb za klimatsko zdravljenje,« pravi dr. Nevenka Hodnik. »V sodelovanju s socialno službo vsako leto pošljemo na zdravljenje 55 delavcev. Najbolj motivirane, in tudi zdravljenja najbolj potrebne, so delavke od 45. leta starosti z okoli 25 leti delovne dobe.« ^ ^ /- D. Z. Žlebir GLAS 4. STRAN Boli jih opuščena šola - V krajevni skupnosti Trebija z naselji Fužine, Kladje, Podgora, del Stare Oselice in del Hobovš pri Stari Oselici imajo letos v programu urejanje ceste od Trebije proti Stri Oselici. Prav lahko se zgodi, da se bodo morali lotiti tudi telefonije. Med problemi, za katere ocenjujejo, da jih je letos treba vsaj opredeliti in začeti razreševati pa so tudi dokončna odločitev glede Doma pod Planino, kaj bo z obema opuščenima šolama in sicer na Trebiji (na sliki) in v Stari Oselici in nazadnje še kanalizacija na Trebiji. Kar zadeva slednjo, imajo v krajevni skupnosti že cevi, morajo pa se sporazumeti, kdaj in kako bodo začeli. Za opuščeno šolo na Trebiji pa menijo, da bi veljalo o njej razmišljati tudi na ta način, da se danes iz krajevne skupnosti veliko otrok vozi v šolo v Gorenjo vas in v Žiri in da vedno bolj pogrešajo vrtec. A. Ž. Vodilno mesto Kranj — Več razlogov je za takšen naslov po petkovi skupščini Stanovanjske zadruge Kranj. Najprej gre za ugotovitev, da si je kranjska stanovanjska zadruga izborila vodilno mesto med slovenskimi stanovanjskimi zadrugami. Priznana je danes po delu in usmeritvi ter organiziranosti tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Prav tako naslov opravičuje tudi število članov, ki jih je prek 6000, prek 4000 pa jih zida oziroma popravlja na območju kranjske in tržiš ke občine. Kar zadeva denarni promet, se je le —ta lani povečal od treh na 7,2 milijarde dinarjev. Čeprav so na skupščini ugotovili, da so draga posojila za večino zadružnikov nedosegljiva, je po drugi strani prav tako res, da število članov narašča in da se jih precej že usmerja tudi v popravila. Ob sodobni računalniški opremi si v zadrugi zdaj predvsem prizadevajo, da bi člani lahko tudi ceneje kupovali gradbene materiale neposredno pri proizvajalcih. Kljub neugodnim pogojem za gradnjo, kar zadeva posojila, je bila na skupščini nedvomno povedana razlaga, da takšne razmere ne morejo trajati v nedogled. Zato velja z optimizmom zreti v prihodnost na tem področju. In če nazadnje še enkrat ponovimo naslov, velja le - ta tudi za kadrovske spremembe. Dosedanji upravnik Cene Kranjc namreč odhaja v pokoj in za novega upravnika so imenovali dosedanjega tehničnega vodjo in od junija lani vršilca dolžnosti 38 — letnega Franca Terana. Cenetu Kranjcu so se na skupščini zahvalili za uspešno delo in trud, da je kranjska zadruga uspela pridobiti vodilno mesto na tem področju. Za delo in prispevek pa so se zahvalili tudi Franciju Ekarju, ki je devet let predsedoval upravnemu in kasneje izvršilnemu odboru zadruge. A. Z. AMD Kranj pripravlja razvitje prapora Kranj, marca - Avto-moto društvo v Kranju že več kot štiri desetletja združuje številne voznike motornih vozil in druge prebivalce ter jim pomaga uresničevati njihove interese. Skrbi za vzgojo in izobraževanje udeležencev v prometu, opravlja tehnične in svetovalne storitve, spodbuja motorni šport in sodeluje v preventivni dejavnosti za boljšo varnost v cestnem prometu. Organizacija, ki ima prek pet tisoč članov, želi kot priznanje za svoje dolgoletno uspešno delo in kot potrditev njene zraščenosti z okolico razviti društveni prapor. Kakor je navada nameravajo prapor okrasiti z žebljički in spominskimi trakovi, na katerih bodo imena darovalcev. Njihove prispevke - po 20 tisočakov za žebljiček in 100 tisočakov za trak - bodo do konca maja letos zbirali na žiro računu AMD Kranj (št. 51500-678-80123 - ZA PRAPOR). Svečanost ob razvitju prapora bo predvidoma junija, ko bodo proslavili tudi 42. obletnico ustanovitve društva. g gaje Občna zbora in očiščevalna akcija Škofja Loka, Cerklje, Kranj - Društvo za varstvo okolja Škofja Loka pripravlja 1. aprila občni zbor. Občni zbor bo prihodnji petek ob 18. uri v skupščinski dvorani na Poljanski cesti 2 v Skofji Loki. Vabijo člane, na zboru pa bodo sprejemali tudi nove člane. Veliko očiščevalno akcijo pa nameravajo jutri (sobota) organizirati člani Ribiške družine Bistrica Domžale v pododboru Pšata. Pododbor ima okrog 40 članov iz cerkljanskega območja. Očistiti nameravajo potoke Reka, Vasca in Brnik. Akcija se bo začela ob 8. uri, zbor pa bo pri ribniku v Lahovčah. 18. redni občni zbor pa bodo imeli drevi (petek) ob 18. uri tudi člani Gobarske družine Kranj. Občni zbor, na katerem bodo razpravljali o delu v minulem letu in o načrtih za letos, bo v sejni dvorani pošte v Kranju. Priznanja in nagrade Kranj - Na svečanosti ob prazniku krajevne skupnosti Vodovodni stolp v Kranju so za uspehe in delo podelili priznanja. Bronaste znake Osvobodilne fronte so dobili Anton Bajuk, Ivan Bizjak, Franc Carl, Mile Grubišič, Vladimir Jagodic, Danica Knau-bert, Ante Lipanovič, Otilija Murovec, Franc Perčič, Jože Repič in Jožica Ribnikar. Janko Prezelj in Gozdno gospodarstvo Kranj sta dobila plaketo krajevne skupnosti. Priznanje krajevne skupnosti pa so dobili: Pavel Krajnik, Ivan Demšar, Miroslav Batinič, Milka Ladan, Akija Redžepovič, Jože Zupan, Anton Stepan, Franc Černe, Marija Čemažar, Andrej Vari, Športno društvo in krajevna skupnost Punat iz občine Krk. Začelo se je izobraževanje odraslih Radovljica — Sredi februarja se je na Delavski univerzi Radovljica pričel spomladanski semester. Začeli so s poukom na vseh razpisanih oddelkih za odrasle. Razveseljiv je letos zlasti obisk oddelka za odrasle za 5. in 6. razred in oddelka za 8. razred osnovne šole. Udeleženci ne plačajo šolnine, ki se financira iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti, pač pa le izposojnino za učbenike. V sodelovanju z OK ZKS Radovljica je Delavska univerza organizirala v soboto, 12. marca, celodnevni seminar v okviru programa akcijskega usposabljanja za vse sekretarje osnovnih organizacij ZK, ki so jih nanovo izvolili na nedavnih programsko volilnih sejah. Povabili so okoli sto sekretarjev. Na seminarju so se udeleženci seznanili z nalogami komiteja za SLO in DS, z ustavnimi spremembami in aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji v sedanjih razmerah. JR ^Agoren^^ Petek, 25. marca Praznik Bitenj, Jošta, Sv. Duha in Zabnice Zbrali so že 33 milijonov dinarjev žabnica, 24. marca — Že od sobote naprej so na območju štirih krajevnih skupnosti v kranjski in škofjeloški občini različne prireditve v spomin na herojsko bitko pred 46 leti v Rovtu nad Crngrobom, kjer je v boju z desetkrat močnejšim in veliko bolje opremljenim sovražnikom padlo 15 partizanov in med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar. Vsako leto je nosilec oziroma prireditelj krajevnega praznovanja druga krajevna skupnost. Letos je to Zabnica, kjer jih po uspehih v minulem obdobju čaka še ena velika akcija. petek, Že lani so v krajevni skupnosti načrtovali urejanje javne razsvetljave, veliko gradbišče pa je bilo odprto tudi v Sutni v krajevni skupnosti na regulaciji potoka Žabnica. Letos bodo z urejanjem javne razsvetljave nadaljevali, Vodnogospodarsko podjetje Kranj pa čaka naloga, da nadoknadijo pri regulaciji potoka lanski zaostanek in uresničitev letošnjega programa. "Za območje krajevne skupnosti oziroma prebivalce Žabnice, Šutne, Spodnjih Bitenj, Dorfarij in Form pa je pred nami še ena velika akcija," je med obiskom v prazničnih dneh razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Zabnica Marko Hafner. "Gre za gradnjo mrliških vežic, ki so jo začeli načrtovati že lani. Čez zimo smo pripravljali in zbirali vso potrebno dokumentacijo in imamo zdaj že vse pripravljeno za začetek del. Prebivalci na celotnem območju so zbrali praktično tudi že ves denar, ki naj bi bil lastni prispevek za izgradnjo. Vsaka družina je v dveh obrokih (večina pa kar v enem) že prispevala po 100 tisoč dinarjev. Poleg denarja pa bodo med gradnjo pomagali tudi s prostovoljnim delom in materialom." Prebivalci bodo za izgradnjo vežic tako sami prispevali 33 milijonov dinarjev, skupaj z delom in materialom pa še 10 milijonov več. Nekaj bosta prispevali tudi krajevni skupnosti Sv. Duh in Žabnica. Tako naj bi sami zbrali na celotnem območju okrog 50 milijonov dinarjev, za razliko do 130 milijonov pa pričakujejo, da bodo uspeli na natečaju za sredstva pri občinski cestno komunalni skupnosti Kranj. "Cilj je, da z gradnjo začnemo aprila oziroma najkasneje v začetku maja, oktobra pa bi morale biti vežice zgrajene. Izbrali bomo najugodnejšega izvajalca. Upamo pa tudi, da bo denar cestno komunalne skupnosti kmalu na voljo," je povedal Marko Hafner. Ob javni razsvetljavi, regulacijskih delih na potoku Žabnica in nekaterih rednih delih v krajevni skupnosti pa so bile lani jeseni na območju Žabnice precej živahe da ne rečemo kar na trenutke precej razgrete, razprave, zaradi ukinitve prehodov čez železniško progo. "Šlo je za program Železniškega gospodarstva Ljubljana in načrtovano gradnjo drugega oziroma odstavnega železniškega tira iz Škofje Loke proti Kranju," je razla- tal tajnik sveta krajevne skupnosti Janez ifrer. "Po njihovem programu naj bi v pri-hodnjrm na našem območju ukinili čez progo vse prehode in zgradili podvoz. Dogovorili so se, da dokler ne bo zgrajen drugi tir in podvoz, bosta na našem območju dva prehoda od treh še odprta. Sicer pa prav zdaj s tem v zvezi potekajo usklajevanja in pogovori o najugodnejši lokaciji za podvoz. Letos namreč namerava investitor ZG Ljubljana zbrati vso potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa bo že začel z gradnjo. Ne glede na dinamiko gradnje pa je v prihodnosti predvideno, da bosta na območju krajevne skupnosti Žabnica za prehod čez progo zgrajena dva podvoza." Ko pa smo se pogovarjali o samem praznovanju letošnjega praznika, je predsednik skupnega koordinacijskega odbora Franc Hafner povedal, da glede na tradicijo tovrstnega praznovanja pri organizaciji pravzaprav ni bilo težav. "Opozoril pa bi, da se, tudi zaradi slabe ceste, udeleženci množičnega zborovanja, ki bo jutri (v soboto) ob 10. uri pri spomeniku na Planici, raje odpravijo na pot peš in ne z avtomobili. Sicer pa bo cesta iz Stažista od 8. do 9.30 zaprta za promet. Poleg zborovanja in množičnega pohoda Po poteh Rovta, ki se bo začel jutri ob 8. uri pred spomenikom NOV v Žabnici (za vse - mlade in starejše) pa bomo svečano skupno proslavili letošnji praznik drevi (petek) ob 19. uri na slavnostni akademiji, ki bo v zadružnem domu v Žabnici. Praznovanje pa bomo potem sklenili v nedeljo, ko se bo ob 9. uri začel na športnem igrišču v Žabnici turnir v malem nogometu. Organizator tega turnirja bo nogometni klub Bitnje." Letošnje praznovanje, kar zadeva prireditve v spomin na dogodek pred 46 leti v Rovtu, torej ni v glavnem prav nič drug* kot prejšnja leta. Tradicija skupnega p> novanja pa se ponavlja tudi kar zadeva membnejše delovne akcije. Žabničane krat čaka gradnja vežic. %dfi' s -epra ^ lji Nv( ?> tal [Pod i S* ""letu *>tt s] 4 po ore »ču -dil mu •|ol :d 'n. it 2 SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA TOZD Elektrarna Moste, ŽIROVNICA objavlja prosta dela in naloge: 1. ZIDAR - TESAR Pogoji: KV gradbene smeri in 1 1 delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, ustrezna psihofizična spof nost delavca 2. POMOŽNI DELAVEC Pogoji: NK delavec brez delovnih izk--«k) t šenJ- - ,Ina najmanj 4 razredi osnovne solv,se' trimesečno poskusno delo d psihofizična sposorjnn ustrezna nost delavca Delo se združuje za nedoločen cas ij polnim delovnim časom. Stanovanje ^. na razpolago. Prošnje z dokazili o i^'v j polnjevanju pogojev se pošljejo v rok^sto. 8 dni po objavi na naslov: Savske elekij ^ trarne Ljubljana, TOZD Elektrarni^ Moste, Žirovnica 64274, komisija za d«ak lovna razmerja. Ivj( Kandidati bodo obveščeni v roku 8 d^ ie po sprejemu sklepa o izbiri. Uspeh radovljiških planincev / ureja ANDREJ ŽALAH Vzpon na drugi in najvišji ameriški vrh Radovljica, 23. marca — Pred nedavnim se je vrnila iz Južne Amerike skupina slovenskih planincev, ki je v organizaciji PD Radovljica popotovala po štirih deželah pod Andi. Četverici je uspel prvi jugoslovanski pristop na Ojos del Salado in še vzpon na Acon-caguo, o čemer bosta v petek zvečer v Radovljici predavala Janez Pretnar in Danilo Korošec. so se ločili. Večja skupina se je povzpela na enega bližnjih šest-tisočakov, šesterica pa je odšla proti koči Tejos (5750 m). Od tod so se 14. februarja vzpeli proti vrhu; dvojica je zaradi hudega mraza odnehala pri 6200 metrih, Danilo Pogačar, Eva Škerlj in Danilo Korošec iz Radovljice ter Milan Peternelj iz Kranja pa so že pred poldnem stali na vrhu. 'To je bil prvi jugoslovanski pristop na Ojos, morda pa celo prvi ženski nasploh doslej," je razlagal vodja Pretnar, Njegov kolega Danilo Korošec pa je dodal: "Velik podvig je pomenil tudi naš poznejši vzpon na najvišji vrh Aconcaguo (6960 m), saj smo mi porabili zanj pičle štiri dne-ve,nekatere odprave pa potrebujejo tudi dva tedna. Sam sem bil toliko bolj vesel, ker pred dvema letoma nismo prišli na vrh te gore." Za dosego cilja so planinci potovali 34 ur z letalom, 127 ur z avtobusom in 35 ur z najetimi vozili. Še pred tem so morali sami zbrati denar za pot in vso po-trenbo opremo ter se kondicij-sko pripraviti. Vsi napori in žrtvovanja pa so bili pozabljeni, kot priznavata sogovornika, ob pogledih na raznobarvne vršace iznad puščavske pokrajine. Tudi srečanja z rojaki v Čilu in Argentini so se vtisnila v spomin, bogata pa so obenem spoznanja o arheoloških in drugih zgodovinskih znamenitostih ter krajevnih posebnostih nam daljnih dežel. Svoje vtise s popotovanja bosta Janez Pretnar in Danilo Korošec strnila ob prikazu 250 barvnih diapozitivov in spremljavi čilenske glasbe v petek, 25. marca 1988, ob 19. uri v radovljiški osnovi šoli. To bo že letošnje šesto predavanje Planinskega društva « Radovljici. S. Saje Darujmo kri Kranj, 25. marca - Za kranjske krvodajalce se je ta teden začela velika, dva tedna trajajoča krvodajalska akcija. Prvi so darovali kri 23. in 24. marca ter danes, ostali se bodo zvrstili v prihodnjih dveh tednih. Za vse pa občinska organizacija Rdečega križa iz Kranja organizira prevoz na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano. Takole se bodo razporedili po krajevnih skupnostih: Ponedeljek, 28. marca: Preddvor 0b 6. uri Jezersko ob 7.30 Predoslje ob 9. uri Trboje 0b 12. uri Torek, 29. marca: Danilo Korošec (v ospredju) pri zavetišču Tejos pod vrhom Ojos del Salado. "Planinsko društvo Radovljica pripravi vsako leto kakšno planinsko popotovanje v tuje dežele," je povedal za uvod vodja letošnjega trekinga Janez Pretnar in pojasnil: "Že lani smo nameravali na vrh Ojos del Salada, 6885 metrov visoke gore med Čilom in Argentino, pa smo morali dobrih 600 metrov pod vrhom odnehati zaradi novega snega. Zato smo potihem upali da bomo med letošnjim popotovanjem imeli več sreče. Sicer pa smo med pettedenskim treningom obiskali Čile, Bolivijo, Peru in Argentino. Popotovanja se je udeležilo 17 slovenskih planincev, med njimi štirje iz radovljiškega društva. Planinci so po naporni poti iz Lime opravili vzpona na dva petti sočaka v čilski puščavi Atacama zaradi aklimatizacije. Pot jih je zatem vodila še okrog 900 kilo metov na jug proti gori Ojos el Salado. Od koče Murrava (4500 m) so 12. februarja krenili proti bivaku Atacama (5100 m), kjer Naklo Naklo Naklo Vodovodni stolp Sreda, 30. marca: Zlato polje Kokra Zlato polje Vodovodni stolp Podbrezje Četrtek, 31. marca: Stražišče Planina Orehek Stražišče Planina Huje Planina Petek, 1. aprila: Stražišče Vodovodni stolp Planina Huje Stražišče Vodovodni stolp ob 7. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 7. uri ob 7.30 ob 8.30 ob 9. uri ob 10. uri ob 6. uri ob 7. uri ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri ob 10. uri ob 11. uri ob 6. uri ob 6.30 ob 7.30 ob 7.30 ob 9. uri ob 10. uri avtobusna postaja Preddvor na vseh avtobusnih postja' postaji Predoslje, Suha avtobusna postaja Trbc I o avtobusna postaja Naklc avtobusna postaja Naklo avtobusna postaja Naklo pred gasilci pred KS Zlato polje na vseh postajah v Kokri »~ pred KS Zlato polje pred gasilci avtobusna postaja Podbi\ pri cerkvi pred KS Planina postaji Orehek, Drulovka pri cerkvi pred KS Planina pred KS Planina pred KS Planina lo Ifi fc: blr kb avtobusna postaja pri cerkvi Irr pred gasilci Lj, pred KS Planina C < pred KS Planina avtobusna postaja pred cerkvi pred gasilci | ^ Z PISALI STE NAM Prisrčen nastop Šenčur, 18. marca — Šenčur-ski osnovnošolci so za 29. november pripravili proslavo, ki je bila všeč učencem, učiteljem in krajanom. To jih je spodbudilo, da so se vključili r republiško tekmovanje gledaliških skupin. 18. marca so znova uprizori h uspešen nastop pred podro čno komisijo, ki izbira ekipe za republiško tekmovanje. Pri-leaiuv je oua splet kultur- ni no—vzgojnih dejavnosti ti glasbenega, telesnovzgoinei j i in rekreacijskega področja. r< izredno lepo izdelanimi in AII Živetimi gibi izraznega plesa a svetlobnih efektih so učen1'' poudarili recitacijske vsebin s Ob zvokih kitare in zapel'-' pesmih so vzbudili naša rti F globlja čustva. Tekmovalci in njihovim mentorjem ic/i"1« še veliko uspehov in da bi ^1 naprej lepšali naš prosti čas- 1 L S. PelV Fragmentistično slikarstvo OD MANIFESTA DO DANES HlSl?* ~ Lanskoletna retrospektivna razstava likovnih del Poldeta Oblaka v galeriji Božidarja Jakca v Kostarfjevici je bila očitno vzrok ji., lQeJe, da se na skupinski razstavi predstavi letos pri nas in na tujem skupina sedmih slikarjev — »somišljenikov« fragmentističnega ^^rstva, katerega soustanovitelj je bil Oblak še z dvema umetniškima kolegoma pred dvaindvajsetimi leti v Munchenu. Trenutno akad. slikar Polde Oblak razstavlja v prostorih Zavarovalnice Triglav v Ljubljani. Žat*1- slikar Polde Oblak ^Prav radi rečemo, da nemir —* ljudi po svetu, pa je ven-, le v ozadju navadno več vzro-' " tako tehtnih in odločilnih, tod njihovo težo presahne ce-« ^vezanost na domači kraj, /*prav le za nekaj časa. Tudi ^etu Oblaku, na Bledu rojenu slikarju, kar vedno in po-\ pove in razglaša, da je pra-*>renjec, pa čeprav se obe-I )čuti tudi Ljubljančana, se dilo kot še prenekateremu . mu umetniku. Po konča-|olanju na ljubljanski liko--demiji in po specialki pri >ru Antonu Kosu, se je na-«t zazdelo, pa tudi dejansko zk *to tako, da so bila vsa tista ^na mesta, ki so mu ustreza-šolf<*sedena; pa se mlad, kot je "S dolgo oziral okoli sebe. V >soF^tnik je pobral nekaj stvari ^ izkušat svojo priložnost '^n — v Miinchen, kjer je as $ ,c , ''ar to, da je zdaj pravza- 0 )' liincnenčan, v bavarski r samostojnih slikarskih ,injih po Krasu, v Posočju, ,'lenjskem, na Štajerskem 'Va pozno v jeseni na Kra-'1 je s čopičem lovil, dokler Da dalo, značilno rdečo kra- ."rajino. ,?meni, da v slovensko Sodite po navdih? tako rekel. Že vsesko-^ikarsko vezan na slo-bkrajino, vedno znova • in kot se zdi, celo vedno ike, ki jih rišem tukaj, 'av niso dokončane, za- vor ia' ključim jih v svojem miinchen-skem ateljeju. Toda obenem se ta doživetja ob pokrajini slikarsko spremenijo, prevrednotijo, zorijo.« Znani ste predvsem kot slikar fragmentizma, pred dobrimi dvajsetimi leti ste še z dvema slikarjema z manifestom naznanili nova likovna pota. Kakšna je bila ta novost? »Z dvema umetniškima kolegoma Italijanom Nicolom Bian-com ter Madžarom Georgom Kressom smo skupaj ugotovili, da imamo pravzaprav enake poglede na likovno umetnost, pravzaprav na tisto novo, kar smo iskali. Vse to smo lepo razložili s slikami, zdelo pa se nam je potrebno, da tudi v pisni obliki in tako je nastal ta v evropskem kulturnem prostoru zelo odmeven manifest.« Šlo je za povsem nov pristop, za novo drugačno, mnogopla-stno likovno izpoved. Likovni razlagalci te smeri v slikarstvu pravijo, da so dela fragmentisti-Čne umetnosti pravzaprav skupek raznorodnih prvin, ki smiselno in likovno urejene ustvarjajo navidez harmonične celote. »Različnost, neenotnost tega sveta vedno vznemirja slikarja, nobene harmonije ni, vse skupaj pa je odraz našega življenja in tega, kar kot slikar doživim: seveda svoje doživljanje sveta pač izražam drugače kot drugi. Ze v Ljubljani na akademiji sem skušal slikati tako, kot se je kasneje izkazalo, da je moj likovni izraz — dva pogleda, dva likovna prostora združiti na eni ploskvi. Seveda je stvar zorela z leti. Spominjam se, da sem hotel ob obisku taborišča Dachau naslikati v eni sliki več slik. Podobno je s pesmijo — z veliko verzi pesnik pripoveduje, naša zavest in podzavest pa vse to združi v enoten vtis pesmi, doživetja, celote. Tudi v fragmentističnem likovnem izrazu oko ne zaznava likovnih prostorov v celoti, pač pa v nekem zaporedju vidi vse delce slike ločene med seboj, naša podzavest; če se je ti likovni izrazi dotaknejo, šele sprejme sporočilo v celoti, ne pa v delcih.« Fragmentizmu ste ostali zvesti vsa leta? »To je moj likovni izraz. Moram pa reči, da ta tehnika jemlje kar veliko časa in truda, saj je včasih na eni sliki več tudi pet, šest likovnih prostorov, kar bi se reklo prav toliko slik na eni sliki.« Ali uspeh fragmentizma odmeva še po dveh desetletjih? »Sam, pa tudi moja dva umetniška kolega smo ostali na tem likovnem izrazu. Moja zadnja razstava v Kostanjevici pa je spodbudila še nekatere naše in nekatere tuje slikaVje iz Švice in Zah. Nemčije, da bi nastopili kot skupina slikarjev fragmentizma. To pa seveda pomeni, da se že pripravljamo na prvo skupno Dredstavitev — ne vem še ali bo ..ji- FILMSKI FESTIVAL Jesenicah bo od 14. do 16. aprila letos potekal 15. mednarod-val amaterskega filma, ki ga prireja ZKO Jesenice v izvedbi skupine Odeon Jesenice. v'ico sodelovanja na festivalu imajo vsi neprofesionalni film-a lorji iz vsega sveta. Avtorji lahko sodelujejo z neomejenim šte-5 filmov, ki pa morajo biti formata super 8 ali 16 mm z dolžino •c 20 minut ter s tonskim zapisom na filmu. Prijavnica mora bi-Olnjena v celoti in s tiskanimi črkami, zaželena pa je tudi krat-&bina filma. Prijavnice in filme je treba poslati priporočeno na \f: Filmska skupina Odeon, p.p. 46, 64270 Jesenice najpozneje marca 1988. Posebna selekcija bo pred žiriranjem pregledala Tkvilme in izločila vse tiste, ki ne bodo ustrezali razpisu, oziroma (slabše kvalitete. Mednarodna žirija bo ocenjevala vse filme v U s pravili IAAFVF - mednarodno združenje amaterskih film-jn video festivalov, cerkvsi filmi, ki bodo predvajani na jeseniškem festivalu, dobijo po-diplomo. Najboljši dokumentarni, igrani, žanrski, animirani ilinski filmi bodo nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi "Turni "Železar". Podeljene bood tudi zlate plakete "Železar" za ijši scenarij, režijo, kamero, montažo in zvočno opremo. Naj-H^Hivtor festivala dobi prehodno nagrado "Grand prix". Nagrada ^^^lasti kipec livarja, katero je treba osvojiti trikrat zapored, najeti to trajna avtorjeva last. Avtor, ki osvoji to nagrado enkratno, /ojnt'.djme grafični list. Klub z najboljšo selekcijo najmanj treh fil-očju. rej me umetniško sliko, ki jo podeljuje DOLIK-ZKO Jeseni-I in v lo za otroka najbrž bolje, da ga pusti doma, kJe bodo zanj še naprej z vso ljubeznijo (ki je v zavp/ dih ni) skrbeli starši, dopoldne pa v šoli učitelj); socialni delavci in tudi sošolci, da se torej otro* razvija svojim duševnim sposobnostim prime1" no. Če gledamo primerjavo, koliko denarja tej* ta deček družbo, bi bilo še najpametneje, da do" posebnega spremljevalca v redni šoli. Vsekako pa imata tako družba kot še posebej stroka in & la, da dokažeta svojo zrelost, človekoljubnost posluh za resnične probleme ljudi. H. Jelov*** II IZ ZGODOVINE Zadnji boj Žagarja in soborcev Čez dva dni, 27. marca, bo poteklo 42 let, ko je v hudem boju, ki ga je povzročilo izdajstvo, v Malem Rovtu nad Crngrobom padlo 15 partizanov, ki so večinoma pripadali Selški četi Cankarjevega bataljona. Med njimi je bil tudi narodni heroj Stane Žagar, znameniti član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in CK KPS in vodja gorenjskih partizanov. Zgodilo se je natanko na prvo obletnico prevratniških dogodkov, ki jih je povzročil pristop stare Jugoslavije k trojnemu fašistično - nacističnemu paktu, ko so slovenski in jugoslovanski rodoljubi zavpili: "Bolje vojna kakor pakt!" V tistih trdih dneh po dražgoški bitki in so bili Nemci v siloviti premoči, je vodstvo Cankarjevega bataljona načrtovalo novo, pomladansko okrepitev gorenjskega partizanstva. S tem namenom je 26. marca prišel v Rovt nad Crngrob tudi prvi vod Selške čete, g katerim je bilo četno in bataljonsko poveljstvo z Matijem Udvancem - Vajsom, Jožefom Gregorčičem - Gorenjcem in še Stanetom Žagarjem na čelu. Vseh je bilo okoli 30. Ker so kmalu nameravali oditi naprej proti Jelovici, jih tu prav gotovo nihče ne bi odkril, a se je spet našel izdajalec in naslednji dan je partizane napadlo najmanj okoli 300 okupatorjevih policistov. NOB <14> M Kljub presenečenju, je bil boj hud, čep'Jf brez pravih upov na uspešen konec. Premolil bila desetkratna. Po skoraj štiriurnem spopa> nju in prebijanju je na bojišču obležalo 15 P* } zanov in 9 policistov, še več pa je bilo na oP^ straneh ranjenih. Poleg Staneta Žagarja so še padli: Matija Udvanc-Vajs, četni komandir in špai1* borec, Ivan Tomažin — Kocjanov, bataljonski^ voščevalec, Anton Vidic, intendant batalj^ Lojze Golob, četni intendant, Mirko Štular, Št* ni kurir, ter borci: Stane Kovačič, Jože Kavni«1,1 Francka Basaj, Jože Jeruc, France Pavšič, N! Podlesnik, Bogomil Rotar, Mirko Vadnov in dolf Zorman. Udarec je bil strahoten in je demoraliziraj* deloval med prebivalstvom. A legende o Žag* so bile med ljudmi že tako razširjene, da |,e škim plakatom, ki so oznanjali tudi njeffl smrt, niso verjeli, čeprav je bilo res. V pofO° okupatorjevega poveljstva pa je zapisano: "27. marca 1942 je bil boj / banditi na Ma', Rovtu zahodno od Žabnice. Pri tem je bilo uflj nih 15 banditov. V tem bojuje padel tudi rftfl komunistični vodja Stanko Žagar.... Žal pa je jokoval 9 mrtvih tudi policijski smučarksi škega oddelka jeseniške Železarne. l^SUjn plina ni več ^9hom ' — martinovk, ki so sto let onesnaževale okolje z rdečim ^loz"1''5''11'''11 niso imele nobenih čistilnih naprav, je v jeseni-Him i2kj5a^V vehko manj prahu in plina. Medtem ko so še pred nedav-m t e.pet ton prahu dnevno, je po ugasitvi peči in osmih, tudi tUjj) ve"^K°V v*s°kih dimnikov in ustavljenih treh odpraševalnih sistemi da Je .zmoglJivosti, koncentracija krepko pod dovoljeno mejo. Ne đre i2 n]Serllce v ožjem in širšem predelu niso več rdeče, zdaj ni več žlin-tierjavi avzev,obremenitev Save s škodljivimi primesmi pa se je v pri-2j25 H^Zo«Sem onesnaženjem zaradi uvedbe nove tehnologije zmanjšala jOo 30 odstotkov. ^siia na ^esenicah ugotavljajo, da se je kar za 90 odstotkov zmanjšala Plovega j^anu v ozračju, po uvedbi zemeljskega plina tudi emisija žve-'tio afi Vj^ida (po opustitvi koksa so iz 4 ton žveplovega dioksida dne-*Ho)> n ^ksimalno celo 7 ton po letu 1987 prešli na 950 kilogramov dne-^Pr'ave moreJ° m'mo tega, da so k temu pripomogle tudi odpraševalne % in v Jeklarni 1. Le —te so bile izredno velika in pomembna investira ^ °^ normalnem obratovanju zadrževale prah v mejah normalna * miligram prahu na uro. Tudi v jeklarni 2 na Beli je odpaše-K aprava za elektroobločno peč, ki bo svojo zmogljivost še podvoji- prah na Beli iSf^rt^of' se X jeseniški občini z novo tehnologijo in novimi energetski-' raJo v v^3^ nes,avne tradicije hude ekološke onesnaženosti in pre-1 n in k .ODJe> ko se bodo pojavljali novi izvori onesnaževanja iz va-^ ne*ovinsko — predelovalne industrije. Še največ preglavic in naj-\ e ®■ :0va"ja med ljudmi je predvsem zaradi regeneracije solnih ki-?k>San lsMe Prahu in solne kisline na Beli. Inšpektorji zahtevajo takojš-^atiie Cl^0, Prmaia nov odlok, po katerem bodo morali omejiti onesna-Solje na ^eu čeprav so meritve pokazale, da so poprečne emisije pod %i Sen° mejo, občasoma se le pojavljajo nedopustne koncentacije. ^in0 P°Javljajo emisije prahu s 40 kilogrami dnevno, 14 kilogrami j&aijj Je emisija kislinskega prahu, kar pa bo treba omejiti na 2 kilo-Niln: nevno za vsako kislino. V Železarni obljubljajo, da nova naprava Ha B^'ce' ki J° gradijo, ne bo tako zelo onesnaževala kot regeneraci- *yaJoča zavesa v Mostah žeje v letošnjem letu se bo pomembno zmanjšalo onesnaževanje Save nic ^frne 'n se približalo onesnaževanju komunalnih voda mesta Je- fc^^' Medtem ko je bilo prej 22 iztokov v Savo iz tovarne, jih je zdaj le av0' z5,n^snaževanje stagnira, nova jeklarna ima sodobno čistilno na-etrova 'achlno- tehnološke vode, ki v eni uri prečisti 3.000 kubičnih Halj2e Vo<*e- Tehnološke vode se čistijo, vračajo v proizvodnjo, zadnje 'tojji So sprejemljive. Industrijsko —tehnološke vode pač ne bodo več |*(llte Paziti bo treba le na naftne derivate in značilne metalurške od-flestjij ^'J' Prab in osebne podpadke. Letos bodo v Mostah stalno na- ^P'avajočo zaveso, ki bo zajela olja in derivate. i*ejaj_ Jesenicah tudi neznosnega hrupa ni več: zdaj ga v dovoljenih )Wa p^v^^rocajo le energetske in transportne naprave ter elektrooblo-TOa^j^ na Beli. S komoro, ki so jo namestili v novi jeklarni, so ga 185 j a|i za 30 decibelov: zdaj znaša v bližnjem delovnem okolju ob peli na jP1De'ov, v kabini 75 decibelov. Ko so merili hrup v bivalnem oko-N' ok* so uS°tovili, da je v primerjavi s prometom podnevi nezna- asno pa se pojavlja večji hrup ponoči, ^.^nice zdaj sodijo v 3. območje onesnaženosti med slovenskimi ta '5° P°d kritično mejo, celo več: povprečne emisije upadajo, hrup se V|jj^uJe' ostaja nekaj grobega prahu, ki pa ni tako nevaren kot dim. K .** zraka se izboljšuje. Ze letos dihajo Jeseničani znatno čistejši '1,1 jim treba več izdelati sanacijskega programa za izboljšanje eko- "Saj je kar dolgčas, ko je takšen mir!" Kaj pravijo nekateri Jeseničani, ki so leta in leta živeli v rdečem prahu, dimu in neznosnem ropotu? Kako občutijo ekološko izboljšanje predvsem tisti prebivalci Jesenic, ki živijo v neposrednem okolju Železarne, v Podmežakli, kjer so najboj čutili, kako je, če podnevi in ponoči živiš v oblakih prahu in dima? Drago Korbar s Kočne nad Jesenicami: "Čeprav so Poljane razmeroma daleč od Železarne, tam za hribom, so bila obdobja, ko smo opazili rdeč prah in dim tudi nad našo vasjo. Hrupa seveda ne, čutili pa smo vendarle, da živimo ob bazični industriji in črni metalurgiji." Stanko Razinger s Podmežakle: "Več kot štirideset let sem delal v jeseniški Železarni, dajala mi je kruh, zato se tudi nikoli nisem pritoževal nad dimom in ropotom, ki ga je bilo v Podmežakli v izobilju. Celo na drevju se je poznalo in to: pošteno poznalo! Saj nam je zdaj kar dolgčas ko je takšen mir!" Esad Mulahmelovič iz Podmežakle: "Petnajst let živim v bloku in že petnajst let vem, kaj se pravi živeti doma, a čutiti kot bi bil sredi hrupnega obrata. Zdaj je neprimerno bolje, ničesar več ni, kar bi ropotalo in te motilo." Ivica Gorenje iz Podmežakle: "29 let živim v neposredni bližini Železarne, zdaj, ko so ustavili martinovke in ugasnili plavže, kar verjeti ne moremo. Vendar pa stanujem v bližini kisikarne, od koder prihaja občasni hrup." Ne nazadnje pa bodo v prihodnjih letih lahko zmanjšali onesnaževanje ali vsaj ohranili sedanje stanje le tako, če bodo redno vzdrževali in skrbeli za vse naprave in objekte, ki zdaj izdatno preprečujejo večje onesnaževanje. D. Sedej ?lža nova soteska bo naravni park tujek ne pokvari naravnega bisera l^^ko°Va sotes'ia» to biser v porečju Tržiške Bistrice, kanijo z n t?« rni ra/-glasiti za naravni spomenik. Med ljubitelji narave, red-JJ^t0j.a8t''nja in kamnin ta misel že dolgo živi, vendar jo je treba *le xfudi po meri ljudi, ki živijo v naravnem parku. Zato zadeva aJ počasi dobiva svoj epilog. Je že obiskal Dolžanovo EN ft° 'n pasel oči na slikovitem e i2'ftrice> ki se prebija čez peku tvo rernonov°tfa konglomera-l^lo^j/1 slapove in skakalce, mu '^Jft^e; X 0 razKlasitvi naravnega 5 nI/Hit* a zveni samoumevno. [(JI^O t Pa> ki poznajo tudi boga- jrT^Jskil^^'11 nahaJa'išč. od pa-t^stljn h "kamnin do redkega ?V>v (sem sodijo mahovi in v izjemnem zi- lahko poti ^»ti , '^nine, eno r>H drago-L Soteske. Ker naj bi bilo to To območje pa bi kazalo urediti — spet s soglasjem zavoda za var stvo naravne in kulturne dediščine — da bi bilo zanimivo in dostopno obiskovalcem. Urediti bi morali poti in razgledišča ter postaviti obvestilne table; pota, ki že /daj vodijo tjakaj, pa bi sproti vzdrževali. tudi za možnost gradnje gozdne poti, ki bi jim omogočala spravilo lesa. Razen nujne sečnje, so jim odgovorili strokovnjaki z zavoda, tu ne bodo dovoljeni posegi v ožje zavarovano območje, saj lahko ogrozijo zavarovane rastline in njihove (družbe. Dovoljena je le nujna sanitarna sečnja. Za širše območje pa velja, da je moč sekati po prebiralnem sistemu brez golosekov, les pa spravljati tako kot so bili vajeni doslej. Kot je videti, se tega naravnega bisera le ne da docela izolirati in obvarovati posegov. Ljudi kajpada sko tehniko »B« Gorenjskega in Koroškega odreda pod Vratnim vrhom, koder so zadnje vojno leto tiskali partizanske publikacije; in partizansko podzemno jamo s piramidami, medvojno skrivališče osebja tehnike pred nemškimi hajkami. Dolžanovu soteska trnoj skriva neslutene zaklade naravnega in zgodovinskega bogastva. Zato je poleg znanstveno-rji: .:sicr ,:;lnemu namenu odpirajo tudi naravoslovnemu turizmu ter pouku in rekreaciji na prostem. D. Z. Žlebi r PETKOV Pv VRTRET Albert Šmajdek Danes 66-letni Albert Šmajdek iz Kranja sicer že tri leta ni več aktiven krvodajalec, š e vedno pa je zvest aktivist Rdečega križa. Prav te dni je imel obilo dela s pripravo krvodajalske akcije v svoji krajevni skupnosti Zlato polje, kjer dvajset let vodi krajevni odbor RK. S 83-krat darovano krvjo sodi Albert med rekorderje humanosti. Prvikrat jo je dal takoj po vojni, junija 1945 v vojaški bolnišnici v Sarajevu, čeravno 30 je v vojnih letih tudi precej prelil. Krogle so mu namreč prerešetale hrbet in roki, tako da je 70-odstotni vojaški vojni invalid. Odtlej mu je krvodajalstvo način življenja. Zakaj je tako, pravzaprav ni nikoli dosti premišljal: ljudje kri potrebujejo, zakaj je torej zdrav in mlad, kakor je bil, ne bi daroval! Življenje ga je v mladih letih sicer trdo preisku-šalo, a ga je obdarilo z dobrim in čutečim srcem. Zato je z ljudmi v stiski rad delil nekaj svojega. Neredko so ga poklicali v bolnišnico v Ljubljano ali na Golnik, kjer so potrebovali kri za ponesrečenca ali bolnika na operacij aki mizi. Udeležil se je krvodajalskih akcij, vseh se niti ne spominja, ki sta jih organizirala skupaj s pokojnim Oskarjem Klančar-jem. Docela razumljivo mu je bilo storiti človeško dolžnost, tako kot poprej v partizanih ali katero od partijskih nalog. Priznanja, ki jih je prejel, pa tudi dobro denejo, saj dokazujejo, da ljudje cenijo dobroto in požrtvovalnost. Pekli ga, da na letošnjo krvodajalsko akcijo spremlja le okoli 80 ljudi, zavod za transfuzijo jih je pričakoval vsaj še enkrat toliko. Pa ne gre toliko za »plan«zavoda kot za zavest, da krvodajalstvo izgublja privržence. Na Zlatem polju jih ni več toliko kot njega dni. Kraj se je postaral, nekdanji krvodajalci so utrujeni, mladih pa ni. Od preteklosti ni moč živeti. Albert ni več krvodajalec, vsa njegova generacija je storila svoje, na potezi so mlajši. Kdove ali je način življenja takšen, da nihče ni več pripravljen storiti ničesar zastonj, ali morebiti mlade navdaja tesnoben strah pred aidsom (čeprav ga z.darovanjem krvi ne morejo dobiti) ali jih odvrača kaj drugega? Mladim, zdravim, premalo pripravljenim na humane rekorde, bi Albert rad položil na srce, naj premislijo. Morebiti bodo tudi sami kdaj na operacijski mizi, ali na tem, da izkrvavijo po nesreči na cesti, ali bo njihovemu novorojenčku potrebna kri neznanega darovalca. Albert Šmajdek je 83-krat daroval kri. Kdove koliko ljudem je na ta način pomagal! Za enega zagotovo ve. Leta 1952 ali 1953 je dobil ganljivo pismo človeka, ki se mu je zahvaljeval, ker mu je z darovano krvjo rešil življenje. D. Z: Žlebir Tržiški glasbenik Vital Ahačič Harmonika je na Gorenjskem doma Ljubljana, 21. marca — Ob koncu lanskega leta je pri RTV Ljubljana izšla zanimiva kaseta, na kateri se predstavlja harmonikar Vital Ahačič s priredbami znanih slovenskih ljudskih pesmi. Za to glasbo ga je navdušil že v rani mladosti njegov oče Rudolf, prvi kapelnik tržiške godbe, zlasti zadnja leta pa ji posveča ves svoj prosti čas. Vital Ahačič, diplomirani inženir strojništva, se- namreč kljub tesni povezanosti z glasbo preživlja s svojim poklicem. Za to se je odločil že kot študent, ko si je z igranjem v nočnih lokalnih služil kruh. Spoznal je, da njegovo dišečo sredico obdaja trda skorja. »Po končanem študiju sem po štiri leta delal v tovarni kos in predilnici v Tržiču,« se spominja 54-letni Tržičan in kot v opravičilo, da je pred štirinajstimi leti odšel v Ljublja-i no, razlaga: »Moj rojstni kraj je precej vase zaprt. Kdor hoče dobiti pravo širino, mora v večji center. Po preselitvi sem bil desetletje projektant pri Gradisu in sedaj sem projektant v inženiringu Emone.« Od njegovega poklicnega dela se beseda spet vrne h glasbi. Kako bi mogel drugače, saj je v šestem letu starosti začel spoznavati skrivnosti igranja na harmoniko. Odtlej je zapisan temu glasilu. Z njim pa ne razveseljuje le sebe, ampak sega tudi v srca tistih poslušalcev, ki imajo radi pravo narodno glasbo. Na začetku, leta 1961, je nastopal z Zadovoljnimi Kranjci, potlej je ves čas igral v ansamblu Borisa Kovačiča. »To je študijski ansambel, ki mu je tuja sleherna komercialna glasba,« pojasnjuje sogovornik in dodaja: »Veliko smo igrali skupaj in tudi veliko snemali. Ob tem sem snemal še z ansamblom Jožeta Privška in Francija Puharja. Tako imam približno štirideset svojih plošč, od tega tretjino malih, pa nekaj kaset.« Kaseta, ki je izšla decembra lani, je nastala zaradi potreb ljubljanskega radia in je nekakšna posebnost v slovenski glasbeni produkciji. Na njej je 15 Ahačičevih priredb ljudskih pesmi, ki imajo pravzaprav arhivski pomen. Že prihodnji teden pa bo Vital začel pripravljati posnetke za novo kaseto z že skoraj pozabljeno ljudsko glasbo. »Po smrti harmonikarja Avgusta Stanka je v tej glasbeni zvrsti zazevala praznina,« prizna Tržičan, ki mu je oče ob igranju z znanim virtuozom približal lepoto domačih zvokov, pa potoži: »Vse preveč je godbenikov, ki ne znajo igrati diatonične harmonike. Žal je tako tudi med Gorenjci, kjer je ta instrument doma. Zato sem se odločil za prirejanje in igranje ljudskih pesmi. Obenem mi je harmonika izziv za lastno ustvarjalnost in izpopolnjevanje tehnike igranja.« S svojo harmoniko je na pobudo Vilka Ovsenika začel sodelovati pri uresničevanju Helidonovega programa 100 narodnih pesmi. Prva plošča v tej zbirki je nastala pred petimi leti ob spremljavi pevca Toneta Kozlevčarja. Pred dvema letoma sta izšla plošča in kaseta, kjer v 12 lastnih priredbah spremlja Zlato Gašperšič-Ognjanovič, v načrtu za bližnjo prihodnost pa ima snemanje koroških pesmi s Foltijem Hartmanom. Že šest let je harmonikar Ahačič zvest spremljevalec Ribniškega okteta. Prejšnji mesec je z njim gostoval po Belgiji in Holan-diji. Letošnje poletje se namerava z Mihom Dovžanom podati v Ameriko, kjer je pred štirimi leti uspešno nastopil s svojo sestro, pevke Marijo Ahačič. (^l^KOTISIGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 25. marca 1988 Enaindvajsete zimsko športne igre kranjskega sindikata Nekateri tekmujejo že dvajset let Kranj, 24. marca — Dvorana doma Franca Vodopivca je bila v sredo zvečer prizorišče razglasitve rezultatov enaindvajsetih zimskih športnih iger občinskega sindikalnega sveta Kranj. Na letošnjih zimskih sindikalnih igrah so tekmovali v veleslalomu, smučarskem teku in sankanju. Tekme so bile na smučiščih Jezerskega. Udeležba je bila dobra Med njimi je veliko takih, ki že dvajseto leto sodelujejo na zimskih občinskih sindikalnih igrah. Sami rezultati in tudi zmagovalci so znani. Vrsti red — kombinacija — moški - 1. Ludvik Soklič (IBI), 2. Lojze Katrašnik (Ikos), 3. Mi- lan Možina (Sava), ženske — 1. Milena Zaplotnik (Ebcoterm), 2. Slava Pelko (Zavod za šolstvo SR Slovenije), 3. Marija Mar kič (Živila), ekipno — veleslalom — moški — 1. Živila, 2. Iskra Tele-matika, 3. IBI, ženske — 1. OŠ France Prešeren, 2. Tekstilin-dus, skupno: 1. Tekstilindus, smučarski teki — moški — 1. Iskra Telematika, 2. Gradbinec, ženske: 1. Tekstilindus, 2. OŠ Lucijan Seljak, sankanje — moški — 1. Elektro Gorenjske, 2. Vzgojno varstvena organizacija, 3. Domplan ženske — 1. Vzgojno varstvena organizacija, 2. Zavod za socialno medicino, 3. OŠ Lucijan Seljak, skupno — 1. Vzgojno varstvena organizacija 2. OS Lucijan Seljak. D. H. Za dvajset in desetletno sodelovanje na zimskih sindikalnih športnih igrah občine Kranj so podelili tudi posebna priznanja. Iz rok Braneta Miklavčiča ga je dobil tudi Ludvik Soklič iz Ibija. Novi predsednik občinskega sindikata občine Kranj, v sredini, Jože Antolin je predal pokal DO FJektra Gorenjske za ekipno zmago moških v sankanju. _ L_ _ ' , Foto: F. Perdan Pionirski strelski prvaki Kranj, 22. marca — V Škofji Ix)ki je bilo gorenjsko osnovnošolsko prvenstvo v streljanju. Nastopilo je 14 ekip pionirjev in štiri ekipe pionirk. Zanimivo je, da so dosegale pionirke boljše izide kot pionirji. Pri pionirjih ekipno je zmagal ŠŠD Blegoš iz Gorenje vasi pred OŠ Maršal Tito Predoslje in OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica pred OŠ Stane Žagar Lipnica in OŠ Bratstvo in enotnost Kranj. Med pionirji posamezno so bili najboljši Asmir Rošič (BE Kranj) 170, Nenad Bulatovič (Radovljica) 167 in Aleš Košir (Gorenja vas) 166 krogov. Med pionirkami pa so bile najboljše Romana Bešter 175 in Darja Bešter 171 (obe Stane Žagar Lipnica) ter Alenka Kavar (Radovljica) 171. B. Malovrh Končane tržiške delavsko športne igre 1987/1988 Upokojenski prodor k vrhu Tržič, 15. marca - Končane so delavske športne igre 1987/1988, začete maja lani z letnimi športi in končane marca letos z zimskimi športnimi panogami. Tekmovalo je okrog 1500 članov sindikata. Svoja moštva je oblikovalo 43 od 49 osnovnih sindikalnih organizacij. Boj za zmago je bil oster. Društvo upokojencev se je prek športne sekcije pod vodstvom Francija Globočnika vmešalo v boj za zmago. Orodjarna Peka je bila "hendikepirana", ker med zaposlenimi prevladujejo moški in v ženskem tekmovanju ne morejo osvajati točk. Na zaključni slovesnosti v Podljubelju sta predsednica občinskega sveta Zveze sindikatov Vera Umek in predsednik komisije za šport in rekreacijo Janez Brzin izročila najbolšim lepe pokale. Najboljši v ekipnem tekmovanju pa so Peko Obutev II 5054,4 točke, Društvo upokojencev 4916,7 točke, Peko Orodjarna 4723,8 točke, Peko DSS, Rog Cevarna Križe, Upravni organ skupščine, Tokos, Peko Obutev I, ZLIT, Peko Komerciala itd. Zadnji dve tekmovanji sta bili veleslalom in tek na smučeh. V •veleslalomskem tekmovanju so v ženskih starostnih skupinah zmagale Dora Roblek (Peko Komerciala), Štefka Gros (Peko DSSS), Sonja Sajovic (BPT Konfekcija), Milena Dolčič (Peko Ko merciala), Blanka Ruparčič (Peko Obutev I) in Andreja Soklič (Peko Gumoplast). Med moškimi pa so bili najhitrejši Janko Krmelj (Društvo upokojencev), Janez Ahačič (BPT Konfekcija), Pavel Kralj (SO), Janez Kralj (SGP), Franc Komac (Trio), Anton Primožič (Peko Komerciala), Marko Ribnikar (Kompas) in Boštjan Uzar (Zlit). V teku na smučeh so med članicami zmagale Lidija Ambrož (Peko DSSS), Marjana Živlakovič (SO) in Mojca Meglic (Peko DSSS), med člani pa Stane Gorjanc (Metalka), Janez Ambrož (Peko DSSS), Marjan Sedej (Peko DSSS) in Milan Rozman (GG TOK). Točkovali so tudi troboj, ki je obsegal veleslalom, sankanje in tek na smučeh. To tekmovanje je naletelo na velik odziv. Med ženskami je zmagala Marjana Živlakovič, med moškimi pa Franc Jane (Banka), Anton Meglic (Peko Obutev) in Milan Rozman (GG TOK). -.-—-r-7 J. Kikel ureja JOŽE KOŠNJEK Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 88 Bo kdo prehitel vodilnega Mattija Planica, 24. marca — Dež in nato novozapadli sneg sta še bolj utrdila 90 in 120-metrski skakalnici v Planici. Ti dve bosta od danes, do nedelje gostili najboljše smučarske skakalce sveta. V Planici bo sklepni del, finale, svetovnega pokala. Naši skakalci bodo na obeh tekmah finala imeli še člansko državno prvenstvo. Organizator je SSK Iskra Delta Kranj. Planica ostaja pojem smučarskega športa. Te dni že gosti najboljše skakalce, ki bodo imeli dve finalni tekmi svetovnega pokala. Naši bodo imeli še člansko državno prvenstvo. Pričakujejo, da si bo finale, danes, petek, ko je uradni trening na 90-metrski skakalnici, ter v soboto in nedeljo ogledalo nad 50.000 ljubiteljev tega športa. V Planici je prvi človek na smučeh poletel prek sto metrov. To je bil Avstrijec Sepp Bradi. Tu se je kalil prvi ju- foslovanski skakalec Jože libar, ki je s 141 metri poletel k svetovnem rekordu v poletih. Prav na letalnici v Planici, je lani Poljak Pjotr Fijas s 194 m postavil svetovni rekord. V zgodovino Planice je z zlatimi črkami zapisano ime Janeza Polde. Na skakalnicah v Planici se je rojevala naša sedanja generacija smučarskih skakalcev. Prav ti so se nedavno s srebrno in bronasto kolajno vrnili 7 zimskih <">lirpr>;'«;kih iger s srebrnim odličjem s svetovnega prvenstva v poletih. Imeli smo odličnega konstruktorja skakalnic ing. Stanka Bloudka. Imamo znana konstruktorja planiških le- Med 90 in 120-metrsko skakalnico so uredili sedežnico za dovoz skakalcev na zale-tišče. Začela je obratovati v četrtek. — Foto: F. Perdan Svetovni pokal — posamezno 1. Nykanen 270, 2. Ploc 163, 3. Parma 120, 4. VVeissflog 111, 5. Johnsen 102, 6. Vettori 99, 7. Tepeš 96, 8. Ulaga 64, 10. Fidjestol 63, 48. R. Kopač 10, 49. Lotrič 9, 55. M. Debeljak 7, 65. Dolar. Pokal narodov: 1. Finska 512, 2. CSSR 386, 3. Norveška 367, 4. Avstrija 292, 5. Jugoslavija 215, 6. ZRN 180, 7. Švedska 156, 8. NDR 153, 9. Švica 76, 10. Kanada 68. sap G\eda\^Tone Jesew<* Še teden dni nas loči in proglašeni bodo najboljši športniki na Gorenjskem v preteklem letu. Pripravljen je bogat program, v katerem vas bomo skušali čimbolj kratkočasiti, kaj vse bo moč videti in slišati, pa vam bomo sporočili v torkovi številki. Naj tokrat zaključimo z informacijo, da bodo vstopnice za prireditev naprodaj od ponedeljka, 28. marca naprej, v pisarni ZTKO Jesenice (ob športnem igrišču pod Mežaklo), telefon 81-579. Jeseničani že prvaki — Dve koli pred koncem tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi so si Jeseničani že zagotovili naslov prvaka. Uvrstitev ostalih ekip je še odprta. V dvanajstem kolu je Mu-rova premagala Iskro z 9 : 1, Jesenice in Sava sta igrala 5 : 5, Kon-dor-LTH pa je premagal Križe z 8 : 2. — J. Starman Prvenstvo invalidov v veleslalomu — Športno združenje 5. avgust iz Tržiča je pod pokroviteljstvom telesnokulturne skupnosti tržiške občine priredilo slovensko prvenstvo v veleslalomu za invalide amputirance, za invalide z drugimi poškodbami in za invalide s cerebralno paralizo. Smučalo je 70 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 društev invalidov in zavodov in 30 invalidov s cerebralno paralizo. Kot gostje so* nastopili invalidi smučarji s sosednje Koroške. Največ uspeha so imeli gorenjski tekmovalci. V posameznih kategorijah so zmagali Furlan (Kranj), Ramšak (Ljubljana), Šmitek (Radovljica), Bokal (Kranj), Vunšek (Kranj), Kos (Tržič), King starejši (Tržič), King mlajši (Tržič), Murko (Kranj), Fister (Celje), Mrak (Kranj), Vodnik (Kranj) in Malovrh (Kranj). — J. Kikel Smučarsko prvenstvo obrtnikov — 200 tekmovalcev je sodelovalo na veleslalomskem tekmovanju Društva obrtnikov Kranj. Tekmovanje je vzorno izvedel RTC Krvavec. Obrtniki sami so prispevali praktične nagrade. Med obratovalnicami je bila najboljša ekipa Slavka Hočevarja (Vodoinštalaterstvo) — tekmovali so mojster in dva delavca — druga je bila ekipa Janeza Grilca, tretja pa obratovalnica Lovra Humra. V družinskem tekmovanju so zmagali Zupanovi iz Nakla pred Markunovimi s Kokrice in Pikčevimi iz Kranja. Zmagovalci pa so bili Polona Kern med cicibankami, Jana Ažman med pionirkami, Tina Markun med starejšimi pionirkami, Rok Dežman med cicibani, Mitja Zupan med pionirji in Miro Dobnikar med starejšimi pionirji. V ženskih skupinah so bile najboljše Barbara Markun, Smilja Slavec, Vida Zupan in Monika Humer. V moških kategorijah pa Vili Jane, Damijan Ambrožič, Jože Ciperle, Alojz Dežman in Franc Skodlar. — J. Kuhar Premoč karateistov Kokre Kranj, 22. marca — Karate sekcija Kokra iz Kranja je na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju priredila gorenjsko prvenstvo v karate j u za kadete in kadetinje v katah in borbah. Tekmovalo je 19 tekmovalcev iz petih klubov. Karate na Gorenjskem napreduje, tako glede množičnosti kot kakovosti. Gorenjski prvaki so postali: kate posamezno Sebastijan Filipčič in Lucija Čarman (oba KK Kokra), kate ekipno pa med kadeti in kadetinjami KK Kokra. V borbah so zmagali Damjan Grilc (Kokra) v superlahki kategoriji, Kadil Bošnjak (KK Kokra) v lahki, Gregor Janežič (KK Kranj) v polsrednji, Brane Žagar (KK Domžale) v srednji in Sašo Simjonov (KK Kokra) v težki kategoriji. D. Ristic talnic brata Lada in Janeza Goriška, ki nista znana samo pri nas, temveč po vsem svetu. Razen tega smo odlični organizatorji in zato ni naključje, da smo že četrtič organizatorji finala svetovnega pokala. Danes, v petek, ob 9.45 bo na 90-metrski skakalnici uradni trening. Jutri, ob 11. uri bo na tej skakalnici prva finalna tekma. V nedeljo bo ob 9.45 na 120-metrski skakalnici uradni trening, ob 11. uri pa še zadnji sklepni del svetovnega pokala za sezono 1987/88. Karte in nalepke za vsa vozila so v prodaji v vseh turističnih poslovalnicah. Za uradni trening so priponke za odrasle in za mladino 500 dinarjev. Za prvi dan tekmovanja, sobota, je nalepka za osebni avto 6000, za kombije 12.000 in za avtobuse 75.000 dinarjev, za manjše avtobuse pa 37.500 dinarjev. Za nedeljo so cene za osebne avtomobile 8000, za kombije 16.000 dinarjev, za avtobuse 100.000 in za manjše 50.000 dinarjev. Kdor se bo peš odpravil pod skakalnici, mu bo treba za karto odšteti 2000, mladini pa 1000 dinarjev. Za vsa vozila, ki bodo opremljena z nalepkami, bo nemoten prevoz do Planice in parkirnih prostorov. V Planici je pripravljenih 1600 parkirnih mest za osebna vozila in 300 za avtobuse. Kdor ne bo imel na avtomobilu že nalepke, bo te možno kupiti na odseku stare ceste Jesenice — Mojstrana. Finale tega svetovnega pokala je torej pripravljen za končni obračun. V prednosti je vodilni Finec Matti Nyka-nen. Vendar ga lahko še prehitijo. Finale je namreč tekmovanje, ki točke podvoji. Prav zato bosta obe tekmi v Planici na 90 in 120-metrski skakalnici še bolj zanimivi. V igri za globus sta tudi dva naša. Miran Tepeš in Primož Ulaga. D. Humer Tekaška tekma za memorial bratov Bešter Tekmovanje bo na Pokljuki Kranj, 23. marca — Smučarski tekaški klub Triglav iz Kranja bo to soboto organiziral tradicionalni smučarski tek za me>.-morial bratov Bešter. V soboto bo torej Pokljuka spet tekaška. SSK Triglav iz Kranja bo na Rudnem polju organiziral in pripravil proge za tek članov na 15. starejših in mlajših mladincev na 10 in članic ter starejših in mlajših mladink na 5 km dolgi smučini. Start bo jutri, v soboto, ob 9.30 v prosti tehniki na Rua-nem polju. D. H. Državno prvenstvo v ciklokrosu Kranj, 23. marca - Kole^' ska sekcija pri športnem aru štvu Kokrice bo v nedeljo orga nizator letošnjega državnega pr venstva v ciklokrosu za vetera ne. Pravico nastopa na drza^. nem prvenstvu imajo veteran A, B, C, D, in E, za pionirje A in B ter za ženske A in B. Start bo ob 10. uri. Prijave bo organizator zbiral še uro pred startom pri brunarici »Pod lipo« na kri žišču Kokrica - Golnik - Naklo. D. H. V nedeljio Triglav: Maribor Kranj, 23. marca -Preteklo nedeljo je bil start v spomladanski del republiške članske nogometne lige. Edini ligaš z Gorenjske, kranjski Triglav, je gostoval v Domžalah in se z gostovanja pri težkem nasprotniku vrnil s točko. Izid Domžale : Triglav je bil 1 :1. V nedeljo se bo ojačano moštvo Triglava predstavilo domačemu občinstvu. Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju bodo ob 15. uri gostili moštvo Maribora, ki je bil že drugoligaš. Med odmorom tekme bodo izžrebali vstopnice za lepe nagrade. D. H. Mihol zmagovalec lige v malem nogometu Škofja Loka, 22. marca — V Škofji Loki so uspešno zaključili še eno rekreativno tekmovanje — zimsko ligo v malem nogometu. Lige so se udeležila nekatera nova moštva in tako je igralo kar 32 moštev (lani 30). Odigranih je bilo kar 112 tekem, strelci so bili dobro razpoloženi, saj se je z neodločenim izidom končalo le 15 srečanj, skupno pa je bilo doseženih 425 golov ali več kot eden na igralca. Najboljši strelec je bil Delič (Gorenjski slavčki). Disciplina je bila na zavidljivi ravni, saj kar osem moštev ni prejelo kazenske točke. Ta moštva so bila Mihol, Alpina, ŠD Polet, Mafija, Slaščičarna II, ŠD Kondor, Špik in Fračji dol. Najbolj nedisciplinirana ekipa pa je bila Gradiš. Tekmovanje je potekalo po programu, urejeno, saj razen na finalnem srečanju, ni bilo problemov. Sodniki so sodili brez večjih napak. Vrstni red je naslednji: Mihol, Boca Junirs, Šport servis Strel, SGP Tehnik, Gorenjski slavčki, ABC Loka, ŠD Kondor, JLA, ŠD Polet, ŠRD Sorica, Viljamovka, RK Termopol, Mafija, Alpina, Gradiš, Špik, I .orani itd. M. Kalamar Vabila, obvestila V nedeljo spominski pohod na Porezen - V nedeljo bo 13. pohod na 1632 metrov visoki Porezen v spomin na tragične dogodke 24. marca 1945 med zadnjo sovražnikovo ofenzivo. Vzpon bo možen iz Jesenice, Cerknega, Železnikov, Podbrda, Petrovega brda ter Poč. Ob 11. uri bo svečanost pri spomeniku na vrhu Porezna v spomin na 145 padlih borcev Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja. Planinski dom je še pod snegom, vendar bo vsak pohodnik vseeno lahko dobil čaj, hrano pa je treba prinesti s seboj. Lanskega vzpona se je udeležilo nad 4000 ljudi, skupno pa je bilo na dosedanjih pohodih 60 tisoč ljubiteljev hoje. Pokroviteljstvo je prevzela Eta iz Cerknega. - J. K. Namiznoteniški turnir dvojic na Godešiču - NTK Kondor z Godešiča prireja danes, 15. marca, ob 18. uri v novi dvorani na Godešiču tradicionalni turnir dvojic za prehodni pokal Godešiča. Organizator pričakuje veliko udeležbo. Pokal brani dvojica Jesenic. - J. Starman Nogomet v Krizah - ŠD Dolina-Jelendol vabi jutri, 26. marca, ob 11. uri na turnir v malem nogometu, ki bo pred osnovno šolo v Križah. Prijave sprejema Alenka Anko po telefonu 50-387 vsak dan med 6. in 14. uri ali uro pred začetkom turnirja. Prijavnina znaša 20 tisoč dinarjev. Podelitev pokalov bo ob 20. uri na plesu v Jelendolu. - J. Kikel Kramarjev smuk nu planini Javornik - SD Lom prireja v nedeljo, 27. marca, ob 11. uri na planini Javornik tradicionalni Kramarjev smuk za otroke in odrasle. Prijave sprejema danes do 18. ure Janez Meglic. Grahovše 23 ali po telefonu 51 -845. Žrebanje startnih številk bo jutri ob 18. uri na planini Javornik. Tekmovanje bo v šestih kategorijah, posebej za planince in planinke ter alpiniste in alpinistke, pa za ekipe alpinističnih odsekov. Prijavnina za otroke je 1000, za odrasle pa 2000 dinarjev. - J. Kikel Rokometni spored - Jutri bo na sporedu 14. kolo v slovenskih rokometnih ligah. Termopol gostuje v Sežani pri Jadranu, Alples in Kranj pa v ženski ligi igrata doma: Alples ob 16.15 na Podnu z ETO Cerkno, Kranj pa ob 17.30 ,na Planini z ERO Šmartno. - J. Kuhar Srečo Rehberger o športnem plezanju - Planinsko društvo Kranj vabi v sredo, 30. marca, ob 20. uri v dvorano kina Center na predavanje Sreča Rehbergerja o športnem plezanju. Predprodaja vstopnic je v pisarni Planinskega društva Kranj. KJE SO, KAJ DELAJO NASI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI Zabavna glasba M*RJAN MIHELČIČ V povojnem gorenjskem nogp-metu je med najbolj znanimi igralci. Mnogi niti ne vedo, da mu je ime Marjan, ampak je zanje "Bare". Ker je bil v igri zelo vztrajen, mu je nekdo dejal, da rine kakor bare in to nogometno ime se ga je prijelo. Še danes, ko se kot zavarovalni zastopnik potika peš ali na mopedu po svetu (avtomobila ne mara), ga marsikdo tako pokliče. Ne jezi se. Nogomet je začel igrati leta 1946 kot petnajstletnik pri kranjskem Korotanu skupaj z Vidom Štempiharjem, Miletom Stanet * # M # Ahačičem, Franekom Trefaltom, vem J01? in Marjanom Brezarjem. Leta 1948 je bil Marjan že v pr-^hal °s^'u Korotana in v njem mu je bilo mesto do leta 1962, ko je "V •tikda Sa ** 'eta nase nastopanje v slovenski nogometni ligi ni bilo l9^g r y nevarnosti. Bili smo stalno pod vrhom, pa tudi prvaki leta vij: ' ** m 1953. Zaradi pomanjkanja denarja nismo šli nikdar v Meli ovanJe» razen enkrat v slovenskohrvatsko ligo. Dobro snio vatla ' zmagovali, potem sva bila midva z Norčičem za dlje kazno-s1io n^i ^enarJa ie zmanjkovalo, in vsega skupaj je bilo konec. Bili p5h -ate^*' navdušenci za nogomet. Na denar takrat nihče še po-kg^g V Evropo ali k Maverju smo šli po tekmi, povečerjali, pa Ijjjj ^ ^zapeli. Sploh pa mislim, da je naredil denar v športu marši-'tali Ki8-'-^0 sem na en' tekem zlomil ključnico, so me odpe-4jHDgi Domišnico, me dali v gips, pa z bolnišnice nisem šel domov, jan , v Evropo, kjer so soigralci slavili zmago," se spominja Mar-suhj \Je P° letu 1962 še nekajkrat zaigral v tekmah med debelimi in s°dnik Tytem Je na prigovarjanje Pavla Novaka postal nogometni ilketaž; ■ republiškega sodnika se je povzpel, kot nekdanji nogo-Veii ^ so<^^ dobro in tudi pri kontrolorjih, tudi pri Jakšetu, je imel Leta 1980 je tudi piščalko odložil. Sl0ve^rc" Je bil za časa svojega igranja med najboljšimi strelci v ^JehM^6' S^m na krilu, ^ier sem nasledil Milana Slokana, potem k0 n- ua moja naloga srednji napadalec, fora. Redke so bile tekme, f*0 h*!01 t!ose8e' S°'a- Večino sem jih dajal z nogo, v gneči. Močan Hre 1nisem se bal, močan udarec sem imel, garal sem. Stane So *r *n Stular sta mi podajala odlične žoge s krila, pa tudi ostali tovn ?°s''iali v ogenj. Sest golov sem največ dal na tekmi, sicer pa WlM» ° tut^ P° tr* na te^mo. Dosti resno za tiste čase smo treni-L_. vjajnianj dvakrat, najpogosteje pa trikrat tedensko. Nismo za-n { J *rernngov, veliko trening tekem smo igrali, pa nihče ni stokal "^ir/ Pačilo. Ker je danes pri mnogih športnikih, tudi nogometni0 Prvo vprašanje, se za naš nogomet sploh ne zanimam. O HrnS " no8ometu zelo malo vem, pa tudi sicer najraje gledam tuj - e tuJih odličnih moštev, pa smučanje atletiko, skratka, kvaliteten Na nogometno tekmo pa me nihče ne spravi," pravi Mar-kj^lčič.___J. Košnjek ^9rad na križanka: MELOS TUDI V NARODNEM ZVENU V sredo, 16. marca, sta bila pri našem Glasovem telefonu člana skupine Melos pevec Matjaž Zupan in basist France Logar. Najpogostejše vprašanje je bilo: zakaj ni mogoče dobiti njihove kasete Poletja ni več? Kaseta je pač pošla, dobro se prodaja in treba bo počakat: na novo pošiljko. Melosovci so se prijavili za 19. festivai slovenske domače glasbe v Ptuju in skladbi sta bili že sprejeti v uradni festivalski del septembra. Zakaj ime Melos? Melos pomeni melodijo, drugače pa igrajo vso zvrst glasbe, do narodnih. Pri Melosu razmišljajo o video spotu, vendar snemanja v lastni režiji ne bi zmogli. Vsem, ki ste nam telefonirali, bomo poslali slike po pošti. Tistim, ki ste posredovali najbolj zanimiva vprašanja, pa bomo poslali kaseto. Čvek • Spomini Johnove ljubice Ameriška državljanka Ju-dith Campbell Exner, ki je bila menda ljubica Johna Kenne-dyja, je sklenila, da spregovori. Zdaj je izjavila, da je bila zveza med Kennedvjem in mafijaši iz Chichaga in Los Ange-lesa. Med drugim trdi, da so z izjemo Franka Sinatra vse priče že ubili, sama pa se več ne boji, saj ima raka. Komaj zdaj verjamejo njeni trditvi, da sam John Kennedy invazije v Zalivu svinj in poskus padca kubanskega predsednika Fide-la Castra ni planiral in vodil, temveč je vse vodila mafija. • Osamljeni poštar Angleški poštar Paul Far-row je bil ves pretresen in užaloščen, ko ga je zapustilo de- kle. Ni in ni mogel več razna-šati pisem in jih je zato spravljal kar v domači hiši. Ko so njegovo prevaro odkrili, je vse priznal in dejal, da je zvečer in ponoči ta pisma odpiral in bral. Na sodišču so upoštevali njegovo slabo psihično stanje in mu naložili, da mora opraviti 180 neplačanih delovnih ur. • Samokritična Brigitte Bardot Nekdanje lepotica in igralka Brigitte Bardot (54 let) je nedavno opisala svoje prvo srečanje z Marvlin Monroe: »Srečali sva se v neki londonski toaleti. Ona si je pudrala nos, sama pa sem se česala. Naenkrat sem dobila neverjetno tremo in nisem mogla izustiti niti besede. Bilo mi je, kot da bi srečala kraljico Elisabet-ho. Marvlin je bila prelepa, neprimerno lepša od mene...« v Prejšnje križanke: sklep, trema, radij, Emesa, Planica, dm, sin, aj, lij ' trePak, arpad, abt, Rosika, lil, Antej, Abel, ksilolit, la, pena, ain, sor, *iis p1, a'ta, kretik, rt, arno, kernen, Ižanci, sova, sekt, jata, Cres, imatra, • trna, Naraks. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne ~ križanke: 1. nagrada: Amet Arifi, Prešernova 4, Kranj; 2. nagrada Boris Mikolič, 4. julija 45, Tržič; tri tretje nagrade prejmejo: Miro Roblek, Bašelj 62, Preddvor, Rezka Šunkar, Predoslje 28, Kranj in Stanka Maček, Britof 207, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 30. marca, na naslov: Uredbi,-T""™* ništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 « (za nagradno križanko). • Ivan Rupar pri telefonu Narodnozabavni ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke vam je zanesljivo znan, izdal je že tri plošče in kasete Praznik v naši vasi, Naj živi vesela družba in Na sončni strani Alp. Ruparji so kar petkrat osvojili zlato značko Orfeja z liro na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe. Gost Glasovega telefona Ivan Rupar bo v uredništvu v sredo, 30. marca, od 17. do 18. ure. Pokličete ga lahko na telefonsko številko 21 - 835 ali 21 — 860 in odgovoril bo na vsa vaša vprašanja. Vsi, ki boste poklicali, boste prejeli sliko s podpisi ansambla, tri najbolj zanimiva vprašanja pa bodo nagrajena z glasbeno kaseto. LJUDSKI OBIČAJI • Žemahtnica ima ie svojo zimo S 25. marcem, na pomladansko Marijo, se je včasih začelo novo leto in je nastopila pomlad, praznik pa je dobil ime Pomladanske Marije. Ta Marija pripelje lastovke v deželo, jesenska, ki je 8. septembra, pa jih odpelje. Zaradi bližnjega enakonočja so mu na Gorenjskem pravili tudi "žemnahti", kar je popačenka iz nemške Eben-nacht, ki pomeni enakonočje. Ponekod ga imenujejo praznik "imoh-tenca", kar izvira iz iste nemške besede. Marija na ta dan zemljo odklene, na ta praznik pade nebeški ogenj v zemljo, ki setve ogreje in jim da rast. Zato so dali temu prazniku ime Marija Ognjenica ali Marija Glavnjenica, kar prihaja od glavnje, čoka, ki gori na ognjišču in ogreva vso hišo. Včasih so kropili z blagoslovljeno vodo polja, travnike, gozdove, hišo in hlev. Če je bil še sneg, so ga odkidali. Vrtna semena morajo biti na ta dan vsa v zemlji, da jih žabe ne uničijo. Žemahtnica ima še svojo zimo. Kolikor pred imohtnico žabe stokajo, toliko po njej molčijo. Kadar je Šmarna v postu prav gorko, tudi prihodnje leto bo toplo. Če tega dne trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje... • V FIRENZE IN V RIM Kompas Kranj vas vabi na zanimiv izlet v Firenze in v Rim, na štiridnevno potovanje z modernim avtobusom od 19. do 22. maja. Udeleženci izleta si bodo med drugim lahko ogledali Capitol, Forum Romanum, Palatin, cerkev sv. Petra in seveda enega izmed najlepših italijanskih mest s katedralo, krstilnico in trgom pred palačo Publico, kjer so vsako leto znane viteške igre. Informativna cena zelo zanimivega avtobusnega izleta je 295.000 dinarjev, Kompas iz Kranja nudi posebne popuste za skupine nad 10. Ob prijavi morate plačati 30 odstotkov cene potovanja, podrobnejše informacije pa posreduje Kompas Kranj — Brnik, telefon 28-472 ali 28-473. • Nemoten počitek Slavni francoski pesnik in kritik Charles —Austin Sain-te —Beuve je imel-navado, da je hodil zgodaj popoldne počivat in tedaj ga ni smel nihče motiti. Svoji gospodinji je rekel: "Če bi prišel papež iz Rima, mu recite, da me ni doma in če bi prišla moja mati z onega sveta, naj počaka v predsobi." • Kako govorijo ljudje? Slavni francoski diplomat knez Charles Maurice de Tal-levrand je imel veliko častilcev. Nekoč ga je eden izmed njih vprašal: "Zdaj ste beneventski princ, bili ste škof, francoski poslanik in celo minister za zunanje zadeve. Rad bi vedel, kako vas nazivajo ljudje, kadar govore o vas?" "Slabo," je kratko odgovoril Tallevrand. Dahnili so da: Na Jesenicah: Natalija Rogan in Danilo Tomažič z Jesenic; Marija Rašić in Stevo Modric iz Sebenj. NAGRADNA KRIŽANKA pumo . r%aupanja ^ubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske je za Plačevanje večjega števila položnic uvedla novo stori-^v — pismo zaupanja, ki temelji na zaupanju med ob- om in banko. ^jsrno zaupanja je namenjeno imetnikom tekočih ra-Lttiov in žiro računov pri Ljubljanski banki, Temeljni ^nki Gorenjske in vsebuje naslednje prednosti: J hitro in enostavno plačilo položnic J odpravljanje čakalnih vrst • prihranek vašega časa ljubljanska banka, članica jugoslovanskega smučar-J5e9a nordijskega sklada, vam želi veliko športnih Nitkov pri spremljanju finala svetovnega pokala v ^okih v Planici. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NEKDANJI OKLEPNI KONJENIK MESTO IN REKA VČSSR BANČNI PREDAL SEF OPIS OČRT ŠAHIST KORČNOJ 0NDREJ NEPELA KAREL GOTT JUG AVTON POKRAJINA SV KNJIGA ZARATUSTRE! GL MESTO JORDANIJE MINATTI IVAN ANTON DERMOTA ZNAČILNOST KRASA POPULAREN NAZIV ZA SOVJETSKO REFORMO TRAVA DRUGE KOŠNJE STIK DVEH PLOSKEV GOLICAVA V GOZDU SOD SLOV PESNIK IMIHAI LUKNJICA V KOZI ATENINO SVETIŠČE MESTO V NEBRASKI GRŠKO OTOČJE V EGEJSKEM MORJU KRAJ NA ČR KALU ŠPANSKA STENA ORG SPOJI NA Z NEVEZANO KAR-BONILNO SKUPINO NEKD RUS VLADAR PRITOK REKE INN SUROVINA ZA PR0IZV ALKOHOLA JAKOVA SAMICA PAVLE DOLAR PREBI VALEČ ARABIJE PODKOŽNA MAŠČOBA POKRAJ V Z SRBUI NEZNANI LETEČI PREDMET (UF0I KRALJ ŽIVALI ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA ITALIJ RADIO IT MESTO V PIEMONTU ANG POPEV KAR IJ0HNI TEKSTILNI IZDELEK IDEN TIČNOST SL HEROJ (PETERI VENO TAUFER NEM POLITIK ISOCIAL) IFRIEDRICHI GR ČRKA MESTO V IRANU LISIČJI SAMEC GL MESTO SENEGALA NERESNIČNOST NEREAL NOST BIBLIJ IZRAELSKI PREROK NIKOLAJ 0MERSA SUROVINA ZA GIPS IZUMRLA ORJAŠKA PTICA REKA NA ALJASKI PARADIŽ LUKAV IZRAELU DEL KMEČKEGA VOZA HENRIK IBSEN JAPONSKO OBLAČILO KMETU ZADRUGA RIBJE JAJČECE OTOPE LOST IZGUBA OSTRINE VZH NEM ŠAH VELEMOJSTER IJOHANNI FR FILM KOMIK IN REŽISER IJACOUESl AVTOR KRIŽANKE R NOČ GRŠKA BOGINJA NESREČE POJAV OB SONČNEM VZHODU AU| ZAHODU ureja DARINKA SEDI m)mms^mi€aLAS 12. stran OBVESTILA, OGLASI, Petek, 25. marca TEKSTILINDUS Odslej redno V INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU VELIKA IZBIRA KOLEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI Pridite, obiščite nas! Informativno prodajni center Kranj, Prešernova 1, __tel.:25-168 _ (Najdihojca, T. Odar, Voklo) VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ SVET WO RAZPISUJE dela oziroma naloge PEDAGOŠKO VODENJE — za enoto I. — za enoto II. (Čebelica, IBI, Čirče, Na Klancu, Trboje, Milena Korbar) — za enoto IV. (Slave Ivo Jokl, Tugo Vidmar, Pavla M. K.) — za enoto VI. (Mojca, Mojca blok) Pogoji: — višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnjo — smer vzgojitelj — pet let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov: WO Kranj, Staneta Žagarja 19 s pripisom: »Za razpisno komisijo«. trgovska DO, Kranj, n.sol.o., Poštna ulica 1 objavlja za potrebe Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge REFERENTA ZA DRUŽBENI STANDARD Posebni pogoji: — izobrazba V. stopnje - splošna, družboslovna usmeritev, — tri leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih, — poskusno delo tri mesece Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge oddajte v 8 dneh na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh po izbiri. NOVO V KRANJU Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.:34-523 ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure Z metodo kitajske tradicionalne medicine m Jh-\4r* zelišči j^Tj 7C. odpravljamo *^ prekomerno telesno težo, nespečnost, nervozo, glavobol, težave v hrbtenici, sklepih, impotenco, odvajanie od kaienja... Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo telesa. Akupunktura Moksibustija Akupresura Ukrojimo in sešijemo vam ZAVESE Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156 SLOVENIJALES lesna industrija idrija v v PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV UGODNE CENE Odprto od 6. do 14. ure v soboto od 8. do 12. ure Informacije telefon (065) 76-010 VIDEO STUDIO SANJA VAM PONUJA:_ — NAJNOVEJŠE FILMSKE USPEŠNICE - Angeli iz popravnega doma, Piramida strahu, Robocop, Teror v puščavi, King Kong II, Ameriška ninja II, III ipd... — VSE FILME Bruce Leeja, Chucka Norisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Terence Hilla in Buda Spencerja, — SPEKTAKLE Ben Hur, Herkul, Mojzes — VSE PRAVLJICE Walta Disnvja — TRDO EROTIKO V slast, Leteči sex Vsi filmi so originali. Ob prvem naročilu dobite tudi katalog. Informacije tel.: 064 - 22-215. (flsTRjll Blagovnica V*3J Kranj Nudimo vam bogato izbiro TALNIH IN STENSKIH OBLOG! 4 obroki OBRESTI JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI! KOM PAS JUGOSLAVIJA KOM PAS JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja TOZD HOTELI KOMPAS BOHINJ objavlja prosta dela in naloge NATAKARJI za nedoločen in določen čas Pogoji: IV. stopnja gostinske smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba Kompas hotel Bohinj v 8 dheh po objavi na naslov: Kompas TOZD hotel »Stane Žagar« Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero IZBRALI SOZtVlftS ffl MERKUR kranj V MERKURJEVI prodajalni ELEKTROMOTO v Radovl|ici na Kran|ski cesti 2, poleg dobre izbire gospodinjskih aparatov, svetil in celotne opreme za kuhinje, na oddelku MOTO ponujajo veliko izbiro avtoplaščev, platišč, rezervnih delov za avtomobile in avtokozmetiko od šamponov, lakov, past in drugo. PRVOMAJSKE POČITNICE OB MORJU: — Njivice na Krku — Kompasovo prvomajsko srečanje, od 30.4. — 3.5. BREZPLAČNO za otroke do 7. leta — 4 — 7 dnevne počitnice: hoteli in apartmaji vzdolž cele naše obale POČITEK ZA KONEC TEDNA - Portorož in Mah Lošinj od 25.000 din IZLETI V TUJINO — Vojvodina in Budimpešta 15. in 22.4., 3 dni, 217.000 din — Bratislava 1.4., 20.5., 2 dni, 95.000 din — Praga 8.4., 22.4., 3 dni, od 135.000 din — Barcelona 24.4., 4 dni — Grčija aprila in maja, programi od 4 do 7 dni, od 324.000 din — S hidrogliserjem k sosedom (Padova, Rimini, San Marino, Ravenna) od 121.800din — Pariz dolina Loire 28.4., 19.5., 5 dni — Vikend v Sveti deželi 5 dni, ugodno, odhod 7.4. — Tunizija 15., 29.4., 8 dni — Rim 27.4., 5 dni — Moskva Leningrad Kijev 1., 15., 29.4., 7 dni, 480.000 din — nudimo tudi pester izbor potovanj v ostale predele Sovjetske zveze (Sibirija, Armenija, Gruzija, Uzbekistan) ORGANIZIRAMO OGLEDE NASLEDNJIH KONCERTOV v Munchenu: Sting 12.5.,Pink Flovd 3.7.,Michal Jackson 8.7 EKSKLUZIVNI KOMPASOV PRVOMAJSKI KLUB V VAL THORENSU od 29.4. do 8.5., od 299.000 din. V ceno je všteto: avtobusni prevoz, 7 dnevna smučarska vozovnica, najem apartmaja, bogat klubski program Splošni pogoji in navodila so vam na voljo ^ vseh Kompasovih poslovalnicah. NOVO NOVO N O V £ *»ož e^ Podložne ploščice za prst in čevlje, drsne ploščice, vodil-■ in r6, slamorezne nože, zobe za brane, nože za rotacijske kosilni-^a*ne druge stroje in še marsikaj. _ Po ugodnih prodajnih pogojih nudijo v salonu ZLIT pohištvo najbolj znanih proizvajalcev. Izbrali boste lahko pohištvo za opremo vseh vaših prostorov, od predsobe do kuhinje, saj je izbira res lepa. Danes vam predstavljamo sedežno garnituro XOFCE, z raztegljivim trosedom in vzmetenim jedrom. Skrbna izdelava in vgrajene dolgoletne izkušnje ZLIT —ovih tapetnikov so jo lepo uveljavili med potrošniki. V trgovini BPT so seveda bogato založeni s posteljnim perilom. Garnitura Orfej iz damasta stane 29.036 din, Fortuna iz frotirja 26.738 din, Teja poleg kapne in blazine vsebuje še rjuho in stane 30.290 din. To je samo del bogate ponudbe v trgovini, zato jo vsekakor obiščite. (mwm3®m€iiLAS 14. stran Petek, 25. marca 1988 mau oglasi t«i.:27 960 certa JlAtfc apaiafl.rtrojH Prodam barvno TV. Tel.: 39-265 3963 Prodam TRAKTOR torpedo 6206 še v garanciji in rotacijsko KOSILNICO. Zg. Brnik 69_4062 Prodam šivalni STROJ ruža step. Virje 8, Tržič_4071 Prodam motorno ŽAGO stihi 0,8 F. Tel. 68-633_4092 Prodam dobro ohranjen pralni stroj Gorenje. Podreča 4 4112 Prodam MOTOR za čoln 4,5 konj. moči. Tel.: 34-689_4117 Prodam novo motorno ŽAGO dolmar. Bodovlje 21, Škofja Loka_4121 Prodam TRAKTOR TV 18. Tel.: 24-834 _4127 Ugodno prodam nov elektro motor 5,5 KW. Moše30/b, tel.: (061) 627-119 _4140 Prodam TRAKTOR torpedo 45 z 250 del. urami. Rebernik, Senturška gora 17, Cerklje, tel.:42-555 4141 Prodam barvni TV iskra montreal, star 10 let. Tel: 33-708_4150 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič, v garanciji. Jože Potrebuješ, Hrastje 145, Kranj 4173 Prodam nerabljeno VITLO riko. Dvorska vas 25, tel: 73-022 4178 Prodam STROJE za čiščenje talnih oblog. Tel.: 79-987_4187 Prodam novo motorno ZAGO alpina 45 profesional 10 odstotkov ceneje ter nov uvožen komplet avtogeni varilec in HI-FI komponente SCHERVOOD z deklaracijo novo. Voglje 25, Šenčur _4189 Ugodno prodam barvni TV gorenje or-biter v garanciji, 56 cm ekran, daljinsko vodenje. Tel.: 35-000, od 15. do 18. ure 4239 NAKLADALEC riko zadnji in BIKCA, 8 tednov, prodam Podreča 24, Mavčiče _4243 VIDEOREKORDER in RADIO z dvojnim kasetofonom in mikser FBT, prodam. Tel: 74-118 4248 Prodam barvni TV fisher, novo, ekran 37 cm. Struževo 33, Kranj 4258 Steberni vrtalni STROJ MK 3 nov, ugodno prodam. Tel.: (0611 52-410 _4262 Prodam mizarsko KOMBINIRKO hoby 83- debelinka.poravnalka, cirkular. Hraše 46, tel.:(061)627-193 4282 Prodam fotoaparat CANON AE-1 PROGRAM z objektivom FD 50 1:1,8. Tel.: 21-457 4288 Prodam dobro ohranjen barvr ti TV te- DEŽURNI VETERINARJI Prodam pralni STROJ gorenje. Tel'.: 38-100 4421 Prodam Hitachi ojačevalec 2 x 80 si nus HA-3, Morontz kasetar Digital, Hitachi kasetar-dvojni, zvočniki Sher-wood 200 VV. Popoldan, Virje 3 b, Tržič Prodam starejši barvni TV. Šenčur, Gasilska 20._ gradbeni mal. Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir. 5,7,9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 3593 Prodam 300 kosov strešne OPEKE novo mesto, rdeče barve. Jože Kralj, Ze-lenica 8, Tržič, tel.:50-252_3961 Prodam MIVKO. Ažman, Suha 5 pri Predosljah_4003 Prodam rabljene LESONIT PLOŠČE. Tel.: 36-790_4066 Prodam 200 novih SALONITK 95 x 1^5. Koprivnikar, Pivka 12, Naklo, tel. Prodam 2UU kvad. m kombi PLOŠČ 5 cm, 10 odstotkov ceneje. Tel.: 42-708 _4382 kupim_ Kupim manjšo hišo ž~vrtom. BoruT Zvelc, Titova 31, Jesenice 4011 Kupim rabljen ŠROTAR, lahko v okvari. Ciril Zibert, Milje 1/b, Šenčur 4099 Pokrov motorja za DIANO kupim. Tel.: 88-641, zvečer_4157 Kupim JUGO 1,1 GX in prodam APN 6. Tel.: 43-123, dopoldan_4226 Kupim manjšo PARCELO na Krvavcu ali okolici. Šifra: BRUNARICA 4246 Kupim PARCELO (400 kvad.m) zazidljivo na Gorenjskem. Šifra: MAJ 4392 Kupim 200 kosov strešne OPEKE dra-vograd, rdeča, peskana. Tel.: 44-068 vozila 47-301 41fJ4 Prodam rabljeno strešno OPEKO špi-čak, siporex debeline 7,5 cm, manjpo količino betonskih zidakov in HLADILNIK gorenje s 50 litrsko zamrzovalno skrinjo. Cveto Bizjak, Jurčičeva 2, Radovljica 4105 VW 1600 variant, vozen, neregistriran, poceni prodam za 30 SM. Tel. 40-537 Prodam Z 101, letnik 78, odlično ohranjeno, garažirano. Popoldan, Žanova 22, Kranj_ Prodam Z 101 M, letnik 1979/80. Jako-vljevič (Bosanac), Gradnikova 99, Radovljica 3993 GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel.: 39-733 ali 70-426_4122 Prodam FORD FIESTO, lepo ohranjeno. Mlekarska 14, Kranj 4123 Prodam FORD ESCORT. Ručigajeva 54, Kranj, tel.: 26-136_4125 Poceni prodam osebni avto BMvV 320, letnik 1976/77. Tel.: 78-638, popoldan _4126 R 4 TLS, letnik 1981, ugodno prodam. Tel.: 25-571, int. 21, Gorenjesavska 58 __4128 Prodam Z 101, letnik 1981, cena 390 SM. Tel.: 60-924, int. 10, od 7. do 15. ure,popoldan Mullner, Groharjevo nas. 12, Škofja Loka_4132 Prodam VW 1200, dobro ohranjen. Na-slov v ogl. oddelku 4134 Prodam LADO 1200, letnik 1973, obnovljeno. Ogled popoldan. Čirče 40 4139 Prodam motorno KOLO APN 6, staro eno leto za 100 SM. Boštjan Lapuh, J. Puharja 9, tel.: 38-620 4144 Prodam LADO 1200, letnik 1973. Kri-stan, Tominčeva 13, Stražišče Kranj ___4145 Prodam Z 750, letnik 1982. Štefan Erdec, Deteljica 4, Tržič, tel.: 51-209 4146 VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA VSE ZA VRTIČK AR JE V 1. NADSTROPJU: orodje, škropilnice... V SAMOPOSTREŽBI VELIKA IZBIRA SEMEN Prodam PUNTE in BANKINE in Z 750, letnik 1980 in Z 101 GTL, letnik 1983. Urbane, Gorice 24, Golnik_4247 Prodam GOLF, letnik 1979. Srečo Rozman, Dragočjana 16, Smlednik 4250 Prodam Z 101 GTL 55 mediteran, letnik 1984, prevoženih 35.000 km. Kondič, Podlubnik 158, Škofja Loka_4259 Nov glasbeni STOLP 2 x 100 W z zvočniki, zamenjam za soliden avto. Tel.: 51-960___4262 Prodam Z 750, letnik 1981. Lahovče 42 __4265 APN 6, nov, veliko ceneje prodam. Trobec, Puštal 64, Škofja Loka 4269 Prodam zadnja leva vrata za R TL 18. Tel.: 73-894 _4272 OPEL ASCONA 1,6 S, letnik november 1977, prodam. Renko, Tavčarjeva 22/a, Radovljica, tel.: 74-735_4275 Prodam KOLO exlusiv na 10 prestav, moško. Jančar, Trg Prešernove briga- dej_4282 Prodam Z 101, letnik 1973. Burzič Ju- so, Kolodvorska 7, Kranj_4289 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1974, registriran za celo leto. Dimčo Malčov, Trg Prešernove brigade 8, Planina III, Kranj__4293 Prodam VISO SUPER. letnik 1982. Tel: 65-110_4294 Z 750, letnik 1978, z obnovljeno pločevino, ugodno prodam. Tel.: 68-718 _ 4302 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1978 ali zamenjam za ohranjen Z 750. Tel.: 74-097_4303 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Vo- glje 47__4304 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1982. Tel: 50-137_4306 APN 6, star eno leto, prodam. Ljubljanska 21, Labore Kranj 4309 Prodam R 4 GTL, letnik 1986 in prikoli-co za osebni avto. Sr. vas 34, Šenčur _4310 Prodam Z 750, letnik 1976. Begunje 33/d 4312 lefunken in stabilizator. Tel.: 39-050 _4299 Prodam TV color corting. Marjan Fer-lan, Grnc 29, Škofja Loka, tel.: 61-534, dopoldan 4313 Prodam nov dvojni KASETOFON. Tel.: 50-852_4325 Prodam MOTORKO, meč 30 cm. Ogled v soboto. Janez Grašič, Černi-vec 9 4328 Ugodno prodam novejši pralni STROJ candv 3.50, širine 40 cm. Tel.: 80-752 _4329 Prodam še neuporabljeni molzni STROJ alfa laval, fiksni Tel.: 89-105, popoldan 4331 Prodam PUHALNIK. Peter Meglic, Be-gunje 54, tel.: 73-449 4340 Prodam barvni TV ei 6650, star dve leti ter nov kuppersbusch. Derling, Hlebce 15/a, Lesce_4348 Enofazni CIRKULAR 2,2 KW, kovinsko ogrodje, prodam. Kovač, Gradnikova 99, Radovljica 4356 Prodam nov glasbeni STOLP. Tel.: 36-357_4385 Prodam barvni TV gorenje, star tri leta. Tel: 73-441_4396 Prodam molzni STROJ meele. Moho-rič, Žiganja vas 45, Duplje 4403 Prodam STRUŽNICO Marija Ajdovec, Mlakarjeva 8, Šenčur 4415 Prodam PUHALNIK, dodajalno mizo in mlin kladivar. Skodlar, Podbrezje 67 ______ 4416 Prodam barvni TV iskra azur, staro tri leta. Tel: 26-340 4418 Prodam rabljeni »ŠPIČAK«, 2500 kbm. ter rabljena VRATA in OKNA. Urban-ček, Štefetova 2, Šenčur Prodam LES za ostrešje, tel.: 35-438 Prodam BOJLER 60 litrski, nerabljen in 2 kub. m siporeksa 60x 50 x 10. Tel.. 77-801 4130 Prodam 2000 kosov strešne OPEKE špičak. Franc Potočnik, Podbrezje 2 _4133 Smrekove plohe 2 kub. m, prodam. Bobnar, I. Ovijač 4, Svetje pri Medvodah_4149 Prodam BAKER za žlebove, marjan Roblek, Grenc 12, Škofja Loka 4162 Prodam M EŠALEC na bencin. Tel.: 21-856 4163 Prodam PUNTE. Drulovka 17/c 4174 Prodam nova strešna okna Jelovica, 20 odstotkov ceneje. Kokrica, C. na Rupo 1_4192 Prodam betonski MEŠALEC. Kokalj, Stanka Žagarja 10, Naklo, tel.: 47-252 _4193 Prodam električno zidarsko DVIGALO (škripec). Božidar Čater, Sr. Bitnje 106, Zabnica_42.34 Prodam 180 kvad. m TEGULE kanade ze, odlčne barve ter 150 kvad. m opaznih DESK- 15 odstotkov ceneje. Tel.: 36-261_4238 Prodam NAPUŠČ. Šifra: 200 KVAD. M _4256 Strešnik kanjiža mediteran 222, 1100 kosov, prodam. Tel.. 62-992 4257 Prodam plastično CISTERNO za olje 2000 litrov. Sr. vas 86, Šenčur 4277 Prodam rezan LES, različnih dimenzij, primeren za graditelje. Zaloše 6, Pod-nart_4296 Prodam CISTERNO za kurilno olje 2000 litrov. Tel.: 34-278_4297 Prodam cevi za talno ogrevanje-nem-ške, lahko tudi na gradbeni kredit. Tel: 65-271, po 15. uri 4305 Ugodno prodam 12 kosov kovinskih vratnih podbojev. Tel.: 83-126, vsak dan po 18. uri 4308 Prodam betonski M EŠALEC. Tel.: 26-887, po 14 uri 4321 Poceni prodam rabljene SALONITKE 60 x 40. Tel. 26-998_4360 Ugodno prodam strešno OPEKO špičak. Čirče 34 4381 OD 25.3. DO 1.4.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: TERAN dipl. vet. Janez, Britof 414, Kranj, tel.: 36-121 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: OBLAK dipl. vet. Marko, Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: mag. GLOBOČNIK dipl. vet. Anton, Lesce, Poljska pot 3/a, te! : 74-629 ZA OBČINO TRŽIČ: SAJOVIC dipl. vet. Borut, Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ali 79-055 mali oglasi tel. 27960 Prodam TOVORNI AVTO mercedes 808, reg. 5 ton, dobro ohranjen, kason 5,5 m. Ogled v soboto. Ljubno 121 Prodam OPEL ASCONO 1,6 CSR, prva reg. 1984 in FIAT 126, letnik junij 1985. Tel.: 81-608_4007 Prodam PRINZA po delih ali celega. Janez Fojkar, Ožbolt 7 nad Zmincem, Škofja Loka_4025 Prodam FIAT REGATO, letnik avgust 1986. Partizanska pot 12/a, Kokrica _4063 Z 750, prva registracija 1977, kleparsko obnovljen, registriran do avgusta 1988, prodam za 73 SM. Tel.: 33-336 4065 Prodam Z 750 LC, letnik 1979. Strušnik, Sv. Andrej 1, Škofja loka_4070 Prodam MOTORNO KOLO APN 6, v voznem stanju. Denis Rajhard, Kamna gorica 1/e 4072 Prodam KOLO prestav in ponv ter špere. Tel.: 74-078_4074 Prodam Z 101, letnik 1978. Martin Bevk, Pivka 15, Naklo_4077 FIAT 126 P, avgust 1G78, prevoženih 36.000 km, prodam. Tel.: 21-702, po-poldan_4079 APN 6, odlično ohranjen prodam. Krožna ul. 12, Kranj, tel: 28-596 4080 Prodam 126 P, obnovljen, sivo košče-ne barve, letnik 1979. Tel.: 34-662 4081 Prodam LADO 1600 letnik 1980. Franc Kovač, Pungert 27, Škofja Loka 4084 Prodam Z 750, letnik 1970, obnovljeno, registrirano do 13. marca 1989, cena ugodna in 4 PLATIŠČA za gume 12 x 165. Miran Rihtaršič, tel.: 69-300, int. 64, od 6do 14. ure_4085 Ugodno prodam APN 6, kot nov ter otroško in navadno posteljo z jogijem. Križnarjeva pot 5, Stražišče 4086 Ugodno prodam FORD TAUNUS 1600 L ali menjam za DJEEP wills ali mahin-dra. Janez zalokar, Grojuše 11, Boh. Bistrica 4087 Prodam SIMCO 1301 S za 90 SM Tel.: 37-320_4088 Ugodno prodam LADO 1500, letnik 1980, registriran do novembra, plin-bencin. Franc Pokljukar, Sp. Gorje 124 _4089 Otroško dirkalno KOLO na 5 prestav, prodam. Tel.: 74-671, int. 225 Magda _4090 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1976. Markun, Sr. vas 2, Šenčur_4091 Prodam Z 850, letnik 1984, 33.000 km. Jeklar, Gorjuše 3, boh. Bistrica 4093 GOLF, letnik 1983, 51-500 km, dodatno opremljen, ugodno prodam. Tel.: 74-253_4096 JUGO 45,letnik 1984, 22.000 km, pozimi nevozen, prodam. Tel.: 76-221, v petek, od 18. do 19. ure_4097 Prodam Z 101, obnovljeno za 200 SM. Franc Košir, Bokalova 6, Jesenice 4100 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 37-708 4102 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Predoslje 120_4103 Prodam JUGO 45, letnik 1982, prevo ženih 48.500 km, registriran do 26. fe bruarja 1989 Mrak, C. na Rupo 5, Ko krica 4107 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. črni-vec 15/a, Brezje 4108 Prodam FIAT 126 P, letnik oktober 1982. Miha Oblak, Podlubnik 326, Škofja Loka_4110 Prodam Z 750, letnik 1979 za 85 SM. Marko Mareš, Rožna dolina 13, Lesce 4115 Ugodno prodam dobro ohranjen MO PED APN 6 Zg. Brnik 26, Cerklje 4118 Prodam JUGO 55, letnik 1984, z dodat no opremo. Tel: 77 265 4119 Prodam neregistriran avto Z 101. Vo-glje 67_41___ Prodam Z 101, JUGO 1,1 GX, letnik 1987, prevoženih 6000 km. Jože No-grašek, Predoslje 128, Kranj 4153 Z 101 in Z 750, prodam. Tel.: 74-118 4156 Prodam OPEL KADET 1,6 diesel, letnik 1985. Dorfarje 31, Žabnica_4159 Prodam MOTOR MZ 250 cem s čelado. Ogled od 15. do 19. ure. Delavska c. 51/a, Kranj_4161 Prodam FORD TAUNUS. Tel.: 38-057 _4170 Prodam APN 6, letnik 1986. Marija Ki-rin, Hraše 2/a, Lesce 4172 Prodam JUGO 45 L, letnik 1985. Tel.: 26- 147_4175 Ugodno prodam GOLF, letnik 1982. Jure Triler, Vešter 24, Škofja Loka, vsak dan popoldan 4188 Ugodno prodam GS 1,3, letnik 1979 in Z 126 P, letnik 1982. Gregorc, tel.: 27- 200_4194 Prodam JUGO 45/A, star 21 mesecev, garažiran. Šmid, Na Kresu 23, Železni-ki, tel.: 66-968_4196 Prodam APN 6, dobro ohranjen, tretja sezona, dodatno opremljen. Tel.: 36 128_4199 Ugodno prodam Z 750, registrirano do junija 1988. Tel: 25-543_4202 Prodam GOLF JGLD D, S paket, 12/84. Tel.: 38-952_4205 Prodam DIANO, letnik 1981. Senično 17, Tržič_4206 Prodam ŠKODOTel.: 34-305 4207 Prodam JUGO 45E, letnik 1987 in Z 101, letnik 1984. Nenadovič, Groharjevo nas. 12, Škofja Loka 4208 Prodam OPEL KADET 1,3 S, troje vrat, letnik 1983, prevočenih 44.000 km, garažiran. Slabe, Forma 29, Žabnica 4209 Za Z 750 prodam: prage in obrobe, nove GUME sava 12 x 155, vse 30 odstotkov ceneje. Kvas, Ljubljanska 14, Kranj Labore_4212 Z 128 karambolirana, letnik 1982, prodam po delih ali v celoti, motor 60.000 km. Roman Gartner, Zg Sorica 52 _4213 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirano do novembra. Beligar, čirče 26, tel.: 36 773, zvečer_4215 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980 Plajbes, Žiganja vas 8 4217 Prodam Z 750, letnik 1974, obnovljena karoserija in motor za 70 SM, registri-ran do 20.2. 1989. Tel: 69-468 4218 JUGO 45 AX, nov, prodam. Tel.: 39-968 4219 VISO SUPER E, letnik 1981, prodam, cena 480 SM.Tel.: 82-517_4220 Motorno KOLO BMW R 45, letnik 1983. Tel.: 79-086_422_ Prodam VW 1302, letnik 1972. Tel.: 42-661 4222 Prodam POLONEZ 1500, letnik 1982, prevoženih 28.000 km, dobro ohranjen, registriran do marca 1989, ali menjam za manjši avto. Marčan, ul. 1. avgusta 11, Kranj_4224 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1983. Tel: 33-534_4230 Za ŠKODO 100 L prodam prage in zadnji desni blatnik, novi, 30 odstotkov ceneje Tel : 80-343_4232 ALFA ROMEO 33 oro 1,5, letnik 1986 in Z 101, letnik 1977, prodam. Tel.: 61-830 _4233 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Tel.: 25-866 4240 Prodam Z 750, letnik 1977. Tel : 34-940 4241 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1983. Zg. Gorje 75/a 4244 AVTOVLEKA -MURNIK LOJZE C. revolucije 2/a, 64270 JESENICE Tel.: (064) 82-424 PREVOZI kmetijske mehanizacije camp prikolic poltovornjakov kombijev osebnih avtomobilov KAMIONSKI PREVOZI prevozi iz tujine selitve TEL. - NON - STOP 064 - 82-424 dopoldan 064 - 83-907 . Prodam dobro ohranjen avto*. 101. * tnik 1982. Bijelič Niko, Proleterska,^ Tržič______^ KAMION 16 t kiper, prodam. Je, 80-646___J£2 Prodam R 4, letnik 1980. Tel.: 47-640g; VW polo CL, letnik lOŠTi^^ servisiran z dodatno opremo P™"^ Tel: 27-950, po 15. uri_____^ Prodam Z 750, letnik 1976, °%efjJ prenovljen. Horvat, Šempetersna^ Kranj_____-r-rg Prodam motocros MOTOR suzu*'^ ccm. Radič, Ljubno 35___.—--r Prodam avtomatik A 3 ML, letnik 19JJJ modre barve. Tel.: 61 -688 -r-r FIAT 126, letnik 1979, prodam. Te* 34-134 ali ogled na Planina 16, Bojci od 15. ure dalje, v soboto m nea^, ves dan_ ______--rr Prodam FIAT 850, letnik 1971- Sp-B j nje 31, Mlinar_______J___-: Z 750, obnovljeno, ugodno Pr°dg£. Jože špenko, Praprotna polica ''jSa kije_'__.-—H Prodam MOTOR 14 M in avtomai : Prodam VW 1300, letnik 1971. Stoja-novič, Zlato polje 3 4314 Prodam motorno KOLO tomos 15 SLC Kozjek, Zg. Dobrava 1, tel.: 79-743__ 4318 LADA RIVA 1300, nova, registrirana, prodam. Šifra: NAJBOLJŠO PONUD- NIK_4322 Prodam GOLF JGL, registriran do 21. marca 1989, cena 700 SM. Štular, Zg. Bitnje 139, pri puškami 4323 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Sr. vas 63, Šenčur 4327 Prodam VVARTBURG KARAVAN, ohranjen, letnik 1972. Tel.: 35-250 4330 Prodam VISO, letnik 1982. Berlogar, Bistrica 6, Duplje 4332 Prodam LADO 1200, letnik 1985/11. Grosova 31, Kokrica 4333 Prodam Z 101, letnik 1977 in dele za GOLFA 1984, blatnik desni zadnji, hav-bo in streho. Tel.: 27-150 4335 Prodam avto GOLF, letnik 1981. Ogled od 14. ure dalje. Iljaž, Gor. odreda 16, Planina Kranj 4336 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Ur-šič, Godešič 113 4339 Prodam ohranjen 126 P Tel.: 42-273 __434_ Prodam dva AVTOMATIKA, letnik 1986 in 1981. Tel.: 26-340 4349 Prodam Z 101, letnik 1978. Ziherl, Sr. Bitnje 4 4350 Prodam R 4, letnik 1977, potreben po pravila. Tel.: 39-674_4351 Prodam BMW 1602, letnik 1975. Vidan-ka, Planina 4, Kranj_4354 Prodam Z 750, letnik 1975 in letnik 1978. Franc. Štirn, Možjanca 1 4355 Prodam OPEL KADET B, starejši letnik, prevoženih 130.000 km, neregistriran, v voznem stanju, cena 65 SM. Milan Zupan, Zg. Bitnje 143, blizu samopostrežbe 4357 Prodam GOLFA 1982, dobro ohranjen Rajko Djukič, Mlakarjeva 24, Kranj _4358 Prodam APN 6 z dodatno opremo po ugodni ceni. Boštjan Draksler, tel : 33-796_4361 BMVV 316/2, prodam. Bodovlje 2, Škofja Loka_4371 Prodam R 18, letnik 1982, v račun vza mem tudi manjši avto. Krakovo 8, Na- kjo_4375 Prodam BMW 2002 Majstorovič, Alpska 13, Lesce, ogled petek in soboto dopoldan 4378 Prodam Z 750 S in motor TOMOS 14 M. Hudobivnik, C. na Rupo 20, Kokrica ______4379 Prodam OPEL kadet 1,3 SL letnik 1984. Tenetiše 50/a Tel.: 66-838 R 4 PLS, 61-068 letnik 1977, prodam 4406 4409 no- Prodam LADO 1300 S, garažiran?' vember 1982, prevoženih 50uw fl Tel.: 83-009, popoldan _____ ---—:-7~i7vlL I6' Prodam dobro ohranjeno t 1U' '*rj, tnik 1977. Janez Čelik, Rudniška a,*-^ tel.:69-682________J> Prodam MOPED APN 6. Likozar, NoJ? vas 29, tel.:45-165____ ifan.opremg. Prodam novo SKRINJOlŠolitnov-^ 60-568, v petek po 17. uri______^ Prodam JOGI posteljo 190 x 90 *a 1 SM.Tel: 60-918_____i Prodam ohranjen raztegljiv _f*SB dva fotelja in tabure. Savič, DeIB'l43 13, Tržič, tel: 50-835 ______JS« Poceni prodam dobro ohranjen _ ^ štedilnik 4 plošče in pečico širin ^ cm te PEČ na olje emo 5. Golnisi« ^ Kranj, tel.: 23-593__—£ Ugodno prodam novo 380 l'trsk0 9, mrzovalno SKRINJO Ith. Suce^S Kranj__r—~~ii^'' Prodam karamboliran STE DILN j 4plin, 2 elektrika. Ambrožič, Ljubno^ _____—rodam. Tel.. 45-606 4166 Prodam koruzno SILAŽO. Kurirska pot i___P__mskovo 4176 !___*. Mlašk prod. _r______vc_^ .odam večjo količino vrtne ZEMUE. a c. 72, Mlaka 4177 !Sl stali,?™ kombiniran VOZIČEK peg, 1* !. J,C0. Stolček in r,tr«ČH i™i P™! nar wTJ sto,cek in otroški jogi. Povš-_r-~^_!_^va 34, Kranj_4180 ApLeni ,Prodam SPALNICO, motor ^!J__ce_ado. Britof 16, Kranj 4181 *ahnam KROMPIR za krmo. Hafner, ^a_2Uel.: 44-679 4182 rrjIzšrgiobok VOZIČEK, prodam, ^SLžggff- Trboje 2/a_4185 dam d- Semenski krompir igor, pro-5~-I!^!I_P_anova 5, Šenčur_4186 obi-iani be,0- dolgo dekliško obhajilno S. ^■KO. Tel.: 23-522 4190 3li«c8.m semenski KROMPIR igor. Vo- ^JlieJ_49-076_ 4198 r°dam SENO. Ropret, Voglje 94/a 4225 mesecev, ro- ke.0, s'^rnoreznico in star velnik (paj-cari_°boJe še uporabno. Dolenc, Vin-^JlH_|kofja Loka_4231 Tra^^KROMPIR, prodam. Jugovic, g^li___|kof ja Loka_4236 Protlf^ SENO in semenski igor Pra _____olica 19, Cerklje 4251 Irob • kokošji GN0J v vrečah in 48 Si . krompir za krmo. C. 26. julija 4253 Vflodno~prodam semenski KROMPIR £°r in domači sadjevec. Anton Kokalj, |I__l__tr_je_l9_ 4254 ^bnp^ank" PEČ magma 10, amati ^br>e in pletilni STROJ, prodam. Tel.: ^_12B__ 4260 d[0t|am KOMBI 750 tovorni za 100.000 •p>? In hruševe plohe 8 cm ter barvni j,* starejši-niš. Benedikova 11, Stra-2!He____ 4267 J^amSENO in betonsko ŽELEZO 14 Milan Debeljak, Podbrezje 150, ^_20_069_ 4280 dLJ^" italijanski športni VOZIČEK f«9-rnarela in 175 litrski HLADILNIK fr!!S___Tel.: 37-257_4287 ^am semenski KROMPIR igor in ^"ii resv. Podbrezje 107, tel.: j^4_»_________4317 li_hum SADIKE PELARGONIJ (brš-c» :' Jože Konc. Mošnje 37, Radovlji-fiI_j__79-943_ 4326 3000 KG SENA in GAJBICE. f^lHjegunje_4337 Pri(^ki voziček peg-marela (10 SM) in "Oo za jadrnico ali čoln do 5 m. Ot Pri »rorj ^~^[__T_3l.: 89-077, popoldan 4342 semenski KROMPIR igor, pr-nje. Zelnik, Predoslje 92 4345 fr> ZLATO za zobe 22.000. Tel.: __4359 mni\ KROMPIR. Kurirska pot ^!__3kovo_4363 drok3"1 semenski kifelčar jana ter Dn' KROMPIR za krmo. Lahovče 54 ^_______4368 des?9"1 sem«nski KROMPIR, igor in ,r8 Zalog 46, Cerklje, tel.: 42-665 ^-________4370 V^arn večjo količino SENA in OTA-di Oraben 1, tel.. 50-320 ali _4372 Doo^"1 kombiniran otroški VOZIČEK Č^LTj^-^_4373 '°0iiem: 2ibe,k°. košek, posteljico z "afol'k' k°mbiniran voziček Tribu-(avt'°b°ki, športni) ter športni voziček tiacijS8Q,ež). Cena po dogovoru. Infor-89 25r Vsak dan razen nedelje, tel.: jfo^__8^do13.ure_.4374 P^č Senior 5 prestav, kombinirano Poče,?8 k°palnico, banja emajlirana, fr^plPjgdjm. Tel., 61 -058 4388 ^nrfT/^^2 " kvaliteto in masivno Mlin- Ml2°. hrastovo. Sp. Bitnje 31. P7o^___™1 o^arr, SENO in OTAVO. Tel : 23-963, Č^^|__o_dalje _44V_ dam krmilno PESO. Lahovče 22 P^r-- 4419 INim""?--- 11 R x SENA in TRAKTOR zetor ' ' en. Dvorje 77/a, tel.: 42-037 4420 Gostilna honorarno sprejme delavko za pomoč v kuhinji, šifra: TAKOJ KRANJ_3946 Zaposlim stavbnega kleparja. Rado- vljica, tel.: 75-814_4078- Iščem delo na domu. Imam prostor, prevoz in telefon. Šifra: zanesljivost _4131 Iščem žensko za pospravljanje gostinskega lokala 2-3 krat na teden. Tel.: 40-651, zvečer_4183 Takoj zaposlim KV ali PKV parketarija. Tel: 25-543_4203 Honorarno delo dob i KLJUČAVNIČAR z znanjem varjenja. Tel.: 43-123 4227 Iščemo zastopnike za območje Gorenjske, provizija 35 odstotna, plačilo tedensko. Tel.: 38-724, od 10. do 12. ure in po 20. uri 4235 Občasno zaposlim strojnika na bager, lahko tudi upokojenec. Tel.: 50-476 _4263 Upokojena računovodkinja sprejme honorarno zaposlitev. Šifra: VESTNA __4268 Iščemo zastopnike za prodajo KOZMETIKE. Šifra: TUDI VIKENDI 4270 Iščemo SNAŽILKO- honorarno. Infor-macije Dražgoška 5, tel.: 26-091, Kranj _4276 Honorano zaposlimo ZASTOPNIKA pri zbiranju naročil za enkratni slovenski knjižni projekt. Javite se ! Šifra: USPEH ZAGOTOVUEN_4284 Sem dekle staro 18 let. Iščem dopoldansko zaposlitev. Lahko tudi honorarno. Šifra: ZAPOSLITEV_4290 ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, je do-kument, pomemben za obstoj našega naroda. Če jo želiš predstavljati slovenskim družinam, se javi. Šifra: PRI-HODNOST_4292 Premišljujete, sedaj se lahko odločite takoj. Pogoj: prevoz in vikendi. Šifra: 130 SM_4320 Honorarno zaposlim mlajšega upokojenca v čevljarski stroki z Jesenic ali bližnje okolice. Tel.: 37-452 4369 Nudim honorarno delo za prodajo. Tel.: 38-289_ 4384 Nudimo vam prodajo knjig po vašem izboru. Šifra: ZA DOBRO DELO-DO-BRO PLAČILO_4395 Zidarska skupina prevzame vsa dela Tel.: 28-779 4422 Prodam TELIČKA simentalca, starega 7 dni. Franc Mali, Zg. Duplje 42 4315 JARKICE rjave, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 3681 V aprilu bom prodajal dva meseca stare JARKICE. Sprejemam naročila. Až-man. Suha 5 pri Predosljah 4004 Prodam BIKCA, starega 10 dni. Tel.: 65-262_4069 JARKICE vrste prelex, priznane nesni-ce, bodo od 26. marca dalje. URH, Zasip Reber 3, Bled 4076 Prodam dva BIKCA simentalca, stara tri tedne in semenski krompir igor, au-rola. Zg. Brnik 73, Cerklje 4101 Prodam nemške OVČARJE, stare 6 tednov z rodovnikom. Tel.: 81-441, int. 2032, do 14. ure__4124 Menjam jalovo KRAVO za plemensko. Tel: 47-365_4164 Prodam šest mesecev brejo TELICO simentalko. Partizanska pot 3, Kokrica _4165 Prodam mlado NIMFO samčka, s kletko. Boštjan Dagarin, Suha 30, Škofja Loka_4169 Prodam KOBILO, staro 4 leta haflinger s papirji Tenetiše 5 4200 Prodam KONJA, starega 4 leta ali menjam za starejšega. Gasilska 29, Šenčur__4201 Prodam TELICO simentalko, brejo 9 mesecev. Ferjan, Ribno 19 4211 Prodam TELICO, ki bo v kratkem tele tila. špruk, Kokra 18 4223 Prodam NEMŠKE OVČARJE. Logar, Zupanova 1, Šenčur 4228 PSA mladega čuvaja, prodam. Tel.: 65-012_4242 Prodam opremljen AKVARIJ Tel.: 45-084_4245 Rjave JARKICE dobite v Lahovčah 42. _4264 Prodam PAVE- samice. Kadivc, Pipa-nova 46, Šenčur 4266 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Cesta na klanec 4, Kranj 4274 Prodam tri črno-bele BIKCE, težke od 50 do 70 kg. Pušavec, Hudo 3, Tržič _4278 Prodam TELE (bikec), lahko za nadalj no rejo. Zupan, Podhom 20 4279 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev in ŽREBICO, staro tri leta. Zupan, Za-breznica 17, Žirovnica 4295 Prodam AKVARIJ z opremo in vodni- mi želvami. Tel.: 77-636_4298 Ugodno prodam PSA brak jazbečarja, starega 8 mesecev. Tel.: 66-931 4307 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Prevc, Dražgoše 6, tel.: 66-931 4311 Oddam mladi siamski MUCI. Zg. Bit-nje210_4338 KRAVO s teletom ali brez, prodam. Strmica 9, Selca 4353 PURANE, stare 7 tednov, prodam za nadaljno rejo. Pokopališka 22, Kokrica _ 4362 Prodam TELETA. Zg. Brnik 82, tel.: 42-759__4364 Menjam mlado jalovo KRAVO za brejo TELICO ali kravo. Ljubno 23 4365 Prodam dve mlade plemenske KRAVE in 100 kg težkega BIKCA ter suhe 5 cm hrastove plohe. Porenta, Sp. Bitnje 20, Žabnica A7fifi Prodam 8 tednov starega LABRADOR-CA. Tel.: 60-407_ Prodam BIKA in 10 dni staro TELIČKO simentalko. Naslov v oglasnem oddelku. 4367 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Gli-nje 10 Cerklje 4376 Prodam KOZLA in KOZO z mladičem. Draksler, Mavčiče 10 4377 DOBERMANKO, čisto pasemsko, 7 tednov staro, prodam. Tel.: 42-088 4386 Prodam BIKCA, starega 4 tedne. Alojz Jagodic, Stiska vas 10, Cerklje 4390 Prodam 8 tednov starega BIKCA za pitanje ali zakol in krmilni KROMPIR. Šr. Bitnje 9, Žabnica 4393 Prodam KRAVI simentalki, težki 500-680 kg, tik pred telitvijo. Koselj, Žirovnica 6/a, tel.. 80-059 4400 Prodam 350 kg težkega BIKA, 20 dni starega BIKCA in 7 dni staro TELIČKO simentalko. Zg. Bela 37_4405 Prodam rjave JARKICE. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 4408 BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj, 28. marca, ob 15.30 in 31. marca, ob 7.30 uri Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa po tel.:47-256 »_4075 ADRIA AIRWAYS objavlja prodajo iz-gubljene-najdene prtljage, ki bo v prodajalni Posrednik na kokrici od sobote, 26.3.1988 dalje_4160 Poceni žagam drva. Tel.: 37-213 4252 SNEGOBRANE iz kromaste pločevine za vse vrste strešne kritine izdelujemo in montiramo. So tudi proste kapacitete na točkovnem varilnem aparatu, večje zmogljivosti. Tel.: 28-414 ali (061)268-797_4301 Prevzamem zidarska dela-zidanje in fasade, omete. Tel.: 47-244 4319 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij, rolete in lamelne zavese. ROLETARSTVO Nograšek, Milje 13. Šenčur 4067 OifALO Upokojeni vdovec išče žensko za malo pomoč v gospodinjstvu. Nudim brezplačno hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 3944 Prodam sadike črnega, rdečega ribeza in malin. Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur _3950 GARAŽO na Planini prodam. Tel.: 33-256, popoldan_4028 Iščem inštruktorja za angleščino za iz- pit na VŠOD.Tel.: 34-558_4109 Prevzamem vsa zidarsko-fasaderska dela. Tel: 78-947_4191 GARAŽO prodam v tripleksu na Planini, pri toplarni. Tel.: 28-627 4204 Načrtujem vrtove ob stanovanjskih in počitniških hišah. Zakotnik, tel.: 27-852 _4214 V najem vzamem lokal ali primeren prostor (e), od 50 do 70 kvad.m, v Kranju, za mirno in čisto obrtno dejavnost. Tel.: 23-394, zvečer 4414 poiesfl izgubljeno Mešanec, podoben nemškemu ovčarju, ki sliši na ime TARGO, se je približno pred enim mesecem IZGUBIL v bližini Mišač. Pokličite tel.: 79-597 4106 OBVIIIHA ROLETE, žaluzije, naročite špilerje-vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_1905 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Ponudbe sprejema Jože Be-nedičič, ELEKTROINSTALACIJE, Pre-zrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 3539 TAVERNA pri Štefanu, Ribno Bled vas vabi vsak dan od 12. ure dalje, da preizkusite naše specialitete in dobro pijačo. Sprejemamo naročila za poročna kosila! VABLJENI! 4029 V Poljanski dolini nad Škofjo Loko prodam manjšo KMETIJO 7 ha, voda, trofazni tok in telefon v hiši. Šifra: SONČNA LEGA_4018 Na Bledu oddamo v najem prostore za obrt. Ter.: 73-737 4073 V Ljubnem ugodno prodam obnovljeno večjo dovstanovanjsko hišo, vselji-vo v letu 1989. Hiša ima dva ločena vhoda, dve garaži, telefon in je možen odkup tudi polovico hiše. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Eržen, Ljubno 44_4135 V Fazani (Peroj) prodam nekaj lepih PARCEL za kampiranje-možnost vode. Tel.: 27-738_4195 HIŠO z odlično lokacijo v bližini Jese-nic prodam. Tel.: (061) 212-223 ali 272-060 4300 ppipepii>e V soboto, 26. 3. 1988, ob 19. uri nastopa v dvorani na Primskovem ansambel AGROPOP. Pridite, ne bo vam žal! 3906 ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nam je v 76. letu starosti umrl dobri mož, oče, dedek, brat in stric ANDREJ STUDEN Toplo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za sožalje, tolažbo, pomoč, cvetje in dobrodelne darove. Hvala dr. Udirju za spremljanje v bolezni in dr. Beleharju za pomoč na domu. Posebna zahvala dobri Angelci Razpet, ki je ves čas bolezni nesebično pomagala in stala ob strani. Hvala župnijskemu pevskemu zboru, zboru upokojencev, spoštovanim g. župnikom Francu Blaju, Zdravku Bahorju, p. Avguštinu in Stanetu Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI Kranj, 15. marca 1988 '1* Kako te čakam, o kako te čakam! Ko pride v hišo gost moj, črni mrak. Poslušam, ali čujem tvoj korak... (Alojz Gradnik) V SPOMIN 6. marca minevata dve leti, odkar smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, oče in dedek ^ .... JOŽE SREBERNJAK z Labor pri Kranju Odšel si... grob tvoj so naša srečanja s teboj. Čas mineva, a žalost in bolečina ostaja. Spomin nate bo vedno globoko v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žena Albina, hči Albina z Ivanom in Tatjano ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, praprababice, sestre in tete ALOJZIJE VARL roj. Vilar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje in sveče ali se kakorkoli spomnili nanjo, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala krajevni organizaciji ZB Primskovo za lepe besede ob odprtem grobu, krajevni organizaciji Rdečega križa Primskovo, pevcem Društva upokojencev Kranj za poslovilne pesmi, hvala g. župniku za spoštljiv obred in sočutne besede. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev v Kranju za vse, kar so storili zanjo, posebno dr. Ravniharjevi in sestri Mariji, ki sta ji do zadnjega vlivali voljo, hvala tudi dr. Ivanu Hriber-niku, ki jo je dolga leta zdravil. Prav tako pa smo dolžni zahvalo zdravnikom in sestram na internem oddelku bolnišnice Golnik, ki so ji mnogokrat posvetili vso skrb. Topla hvala Hildi Herzog, ki je ob vsakem času nesebično priskočila na pomoč. Vsem in za vse še enkrat iskrena hvala. Naj nam naša mama ostane v lepem spominu. VSI NJENI Kranj, 21. marca 1988 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in teta FRANČIŠKA LOMBAR roj. Sušnik Iskreno se zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkem trenutku pomagali, nam stali ob strani in izrekli sožalja. Hvala tudi vsem za podarjeno cvetje. Hvala dr. Mihaelu Sajovcu, pevcem za zapete žalostinke, govorniku ZB tov. Cigliču za poslovilne besede pri odprtem grobu in g. župniku Blaju za opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Olševek, Breg ob Savi V SPOMIN ALOJZU PINTARJU Danes mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki se ga spominjate. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podbrezje, 25. marca 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi KRISTINE FABIČ roj. Mandeljc vdove po španskem borcu, članice KP Francije in kurirke Kominterne 1936—1939 na zvezi Pariz - Amsterdam se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Vrbenj, delavcem EGP iz Škofje Loke in vsem drugim, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti na radovljiško pokopališče. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča MARIJA BEGUŠ roj. Jutršek Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, izrekli besede sožalja in jo tako številno spremili k njenemu zadnjemu počitku. Hvala tudi vsem za podarjeno cvetje. Hvala dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Elanova menza je najslabša v radovljiški občini Delavci Elana bojkotirali malico / NOVICE IN DOCODKJ~_fr Begunje, 22. marca - Delavci begunjskega Elana že od četrtka dalje ne hodijo na malico. Medtem ko ponavadi pripravijo in razdelijo v tamkajšnjem obratu družbene prehrane okrog 1100 malic na dan so jih v četrtek vsega sto, v petek okrog osemdeset, v ponedeljkovi dopoldanski izmeni 134... Delavci nosijo malico s sabo, prvi dan bojkota pa so nekateri preskočili tovarniško ograjo in se okrepčali v trgovini, doma, v gostilni... Sodu je izbilo dno, ko so v sredo delavci v Elanovih informacijah zvedeli za ukrepe sanitarnega inšpektorja, ki je prepovedal pripravo kosil (te so v Elanu ukinili že v začetku marca), peciva in slaščic, zahteval odpravo prostorskih pomanjkljivosti, predlagal ukinitev hladnih delikatesnih malic in dopustil le pripravo enostavnejših toplih malic. Ker je bila problem predvsem hladna malica, je delavski svet Elana na seji v petek sklenil, da jo delavci lahko (spet) dobijo, hkrati pa je nase sprejel odgovornost, če bi, denimo, inšpektor zaradi tega kaznoval vodjo obrata družbene prehrane. Kot smo zvedeli, se bo Elan na odločbo sanitarnega inšpektorja (ta med drugim tudi prepoveduje pripravo vseh vrst delikatesnih malic) pritožil. Naj bo tako ali drugače: »izvirni greh« vseh sedanjih problemov v Elanu je velika utesnjenost kuhinje, jedilnice, skladišča in drugih prostorov, ki so bili zgrajeni še v času, ko je imel Elan 400 delavcev, zdaj pa jih ima okrog 100. Sedanji prostori so za pripravo 1100 toplih malic, 20 do 30 kosil ter za 50 do 70 hladnih malic na dan najmanj še enkrat pretesni, po nekaterih ocenah pa celo trikrat do štirikrat. Radovljiški sanitarni inšpektor je na nevzdržne razmere opozarjal že štiri leta, vendar so v delovni organizaciji vseskozi dejali prednost proizvodnim naložbam, vlaganja v družbeni standard pa so nekoliko zanemarili (Problem ni le menza, temveč tudi zdravstvena ambulanta). V jedilnici, v kateri je le 134 sedežev in so zato primorani deliti malico v šestih ali sedmih izmenah, je težko vzdrževati higieno; pri vhodu v prostor ni umivalnika, problem so tudi sanitarije. V kuhinji se križajo čiste in nečiste poti, pecivo se peče v istih pečeh kot meso, primanjkuje odlagalnih in delovnih površin. Najslabše so razmere v skladišču, kjer so shranjena živila, tu pa se tudi razkosava in pripravlja meso, reže kruh... V garderobah ni toliko prostora, da bi lahko nadomestili zadosti omaric, pred straniščem ni umivalnika, za pisarno se uporablja hodnik, širok vsega en meter. V takšnih delovnih razmerah kljub prizadevanju zaposlenih ni mogoče zadostiti vsem higien-sko-sanitarnim predpisom, zato je precejšnja nevarnost okužbe ali zastrupitve s hrano. Radovljiški sanitarni inšpektor z odločbo f7 "Leteči Kranjci..." - Foto: F. Perdan V Golfu končali, v Parku začeli Bled, 15. marca — V blejskem hotelu Golf, kjer so bili lani 72-odstotno zasedeni in so imeli 82-odstotkov nočitev tujih gostov, so letos v dobrih dveh mesecih preuredili kavarno in nočni bar v sodobni, večnamenski gostinski lokal (braserijo), v katerem gostje lahko zaplešejo in se razvedrijo, hkrati pa posežejo po toplih in hladnih jedeh in po tako imenovani »zdravi hrani«. Obnova je vnesla nekaj sprememb tudi v način strežbe. Število natakarjev se je zmanjšalo, hrano pa gostom streže kuhar. Kot je povedal direktor hotela Matko Kavčič, je naložba stala okrog 400 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo obnovili bazen in savno, razmišljajo pa tudi o tem, da bi bolje izrabili toplo vodo in oživili zdravniški turi- V hotelu Park so pred kratkim začeli obnavljati kavarno Kazina nasproti hotela. Zamenjali bodo opremo in izboljšali gostinsko ponudbo. Obnova bo stala 8C0 milijonov dinarjev. Prihodnje leto se bodo lotili še terase. C. Z. Z upokojenci na Štajersko Kranj, marca — Društvo upokojencev Kranj spet vabi na izlet. V četrtek, 7. aprila, bodo odšli na štajersko stran, do Ptuja. Prijave za izlet sprejemajo v pisarni društva na Tomšičevi 4 v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro. Stanovanjsko - preskrboval -ni center Kranjske gore se hitro gradi - Delavci SGP Gradbinca z Jesenic izredno hitro gradijo nov stanovanjsko — preskrbovalni center v Kranjski gori, saj predvidevajo, da mora biti pod streho že ob koncu letošnjega oktobra. Spodaj bodo poslovni prostori (restavracija, mesnica, delikatesna trgovina) Tabora Grosuplje, Živil, Žita, KŽK in zasebni frizerski salon, v zgornjih prostorih pa bo 26 stanovanj, ki so jih kupile delovne organizacije ali zasebniki. — Foto: D. Sedej urednifttvo tel. 21860 Skoraj na vseh sestankih delovnih skupin je bilo izpostavljeno vprašanje odnosa ene od delavk iz obrata družbene prehrane do zaposlenih, ki hodijo na malico. Komisija za delovna razmerja jo je v ponedeljek že razporedila na drugo delovno mesto. Blaž Jakopič, direktor splošnega sektorja, je ob problematiki družbene prehrane v Elanu zapisal, da je treba ločevati med pravicami in ugodnostmi. Pravica delavcev je, da dobijo vsak dan topli obrok, ugodnosti pa so delikatesna (hladna) malica, kosilo... Hladen obrok so uvedli pred nekaj leti. Ker se je ta ugodnost tudi izrabljala (nekateri so ga nosili domov), so se odločili, da mora vsak delavec sam priti po (hladno) malico in da je vsak opravičen le do enega obroka — toplega ali hladnega. Že ta ukrep je izzval med delavci precej negodovanja. zahteva, da Elan do konca prihodnjega leta prostorsko loči pripravo in skladiščenje živil in uredi kuhinjo tako, da ne bo prihajalo do križanja čistih in nečistih poti, nadomesti zadostno število umivalnikov v jedilnico, nabavi dovolj pokritih posod za zbiranje odpadkov in zadosti garderobnih omaric za zaposlene; takoj pa je prepovedal pripravo kosil, delikatesnih malic, peciva in zelenjavne solate. C. Zaplotnik Mednarodni dan invalidov Leto 1972 so v Ženevi prvo pomladno nedeljo proglasili za svetovni dan invalida. Mednarodni praznik invalidov je letos 27. marca. Ne le na ta dan, temveč vse leto, si morajo v različnih organih in organizacijah prizadevati, da bi invalidi živeli kot vsi ostali ljudje in lahko uveljavljali svoje pravice. Zatiranje stekline ■L GLASOVA ANKETA ? Evidentiramo tudi ljudi, ki nimajo političnih ambicij Radovljica, 22. marca — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica bo na.P°n*j^] kovi seji dalo pobudo za začetek evidentiranja novih možnih kandidatov za predsednika obe ske skupščine. Evidentiranje bo trajalo do 25. aprila, volitve pa naj bi bile junija. _ .. Vse se torej začenja znova, v občini pa je še vedno veliko govora o občinski kandidacij konferenci in o neuspelem poskusu, da bi določili enega ali več kandidatov za župana. • Miha Potočnik z Ble da: »V radovljiškem primeru se je pokazalo, da teoretično zelo demokratični postopki lahko v praksi privedejo do takšnega nesmisla, ko iz formalnih razlogov ni mogoče uvrstiti med ^jf Wt kandidate človeka, ki si- JI^^^^^BI ?Jfr^ cer uživa u§led in pod- ' *mL... ^ poro. Razumem, da ima vsaka občina nek kadrovski program, vendar bi ga morala uveljavljati skozi glavna vrata in ne skozi stranska. Od štirinajstih evidentiranih za župana jih polovica ni soglašala s kandidaturo. Ljudje se otepajo funkcij in raje delajo na bolje plačanih in manj odgovornih delovnih mestih v tovarnah, ustanovah... Čeprav pravimo, da je predsednik občinske skupščine prvi in najodgovornejši človek v občini, je po plači na tridesetem, štiridesetem mestu ali še nižje.« • Marjana Rebernik iz Radovljice: »Je mogoče govoriti o demokraciji in volji ljudstva? Kandidat, ki je na temeljnih kandidacijskih konferencah dobil največ podpore, je formalno ostalo brez delegatske baze. Sicer pa so letošnje volitve v občini in republiki prineslo novo kvaliteto. Dobro je, da je vsaj za najodgovornejše funkcije po več kandidatov, ki se ne predstavljajo jav- nosti le z nekaj suhoparnimi podatki, temveč s programi, pogledi na delegatski sistem in na-dalinii razvoj občine oziroma republike.« • Franjo Pogačnik iz Begunj: »Domnevam, da bi Zerovnik na občinski kandidacijski konferenci dobil zadostno podporo, če bi v delovni skupnosti radovljiških zaporov soglašali s povečanjem delegacije. Volilni sistem bi morali spremeniti, predvsem pa ga tako poenostaviti, da ga bo razumel še kdo drug kot le neposredni udeleženci. Zavzemam se za neposredne volitve, tudi za predsednika občinske skupščine.« • Janez Šolar iz Nove vasi: »Zdi se mi, da je tudi evidentiranje preveč formalno. Predlagamo ljudi, ki nimajo nikakršnih političnih ambicij in za katere je že naprej znano, da bodo odklonili funkcionarsko delo. Ze pri evidentiranju bi morali vprašati kandidate, ali soglašajo s kandidaturo ali ne. Ko ocenjujem kandidacijske postopke v republiki, nisem prepričan, da bodo izvoljeni najboljši. Kandidatom, ki so karkoli doslej delali v politiki, smo precej nekritično naprtili krivdo soodgovornosti za današnje razmere.« C. Zaplotnik Begunjski razgrajači na zatožni klopi Radovljica, 23. marca — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 30 —letnega kmetovalca Andreja Horvata iz Begunj na eno leto in dva meseca zapora, devet let mlajšega Antona Hočevarja iz Begunj pa na pet mesecev. 32 —letnemu Miranu Pogačniku iz Zgornjih Gorij so zagrozili s sedmimi meseci zapora, vendar pa pogojne kazni ne bodo spremenili v zaporno, če v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. 20 — letnega Gorazda Bizjaka so pogojno obsodili na tri mesece zapora (s preskusno dobo dve leti). Sodba še ni pravnomočna. Fantje in možje so se na zatožni klopi radovljiškega sodišča izgovarjali, da niso počeli nič takšnega, da bi se jih moral kdo bati, resnica pa je, žal, precej drugačna. Horvat in Pogačnik sta julija lani razgrajala, vpila in kalila nočni mir v planinski Za vsako uplenjeno lisico deset tisočakov nagrade Radovljica, 21. marca — Komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi pri izvršnem svetu SO Radovljica je na seji v ponedeljek med drugim obravnavala poročilo o razširjenosti stekline v Sloveniji. Radovljiška občina za zdaj še ni okužena, vendar pa je glede na to, da se steklina nezadržno širi po kranjski, škofjeloški in tržiški občini, le še vprašanje ča- sa, kdaj se bo razširila na to območje. Ker je občina med ogroženimi, je komisija sprejela nekatere ukrepe, s katerimi bi preprečili širjenje stekline. Lovske organizacije naj bi povečale odstrel lisic, od katerih naj bi jih vsaj deset odstotkov dale v pregled okuženosti s steklino. Da bi spodbudili lov na lisice, je komisija tudi predlagala, naj bi lovcem za vsako uplenjeno žival Sadjarsko srečanje v Resjah Podvin, 23. marca — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske in Sadjarsko društvo Slovenije organizirata jutri, v soboto, ob desetih dopoldne v sadovnjaku Resje pri Podvinu že tradicionalni prikaz obrezovanja in cepljenje sadnega drevja. Sodelovali bodo znani sadjarski strokovnjaki Tine Be-nedičič iz KŽK Gorenjske, sicer tudi vodja sadovnjaka v Resjah, Milenca Jazbec iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Franc Lombergar iz Kmetijskega zavoda Maribor in še nekaj mlajših sadjarjev. Vsak obiskovalec bo za skromno plačilo (namesto vstopnice) dobil kratko pisno razlago različnih načinov cepljenja sadnega drevja, možno pa bo kupiti tudi obširnejšo knjižico o sadjarstvu in cepiče. Ker je bilo lani za tovrstno srečanje v sadovnjaku veliko zanimanja (prišlo je prek tisoč sadjarskih ljubiteljev z Gorenjske in tudi od drugod), so organizatorji letos poskrbeli tudi za najosnovnejše ozvočenje n dali deset tisoč dinarjev nagrade. Denar naj bi zagotovil izvršni svet. Veterinarska inšpekcija bo v »čistilni akciji« odredila odstrel potepuških psov in mačk. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske bo zoper steklino cepil lisice, nujno pa bo tudi cepljenje psov in živine, preden jo bodo odgnali na pašo. Ker se je po blokih zelo razširila reja malih domačih živali, so se v radovljiški občini odločili, da bodo odslej bolj spoštovali odlok, po katerem brez soglasja sosedov ali hišnega sveta ni mogoče rediti psov, mačk in večjega števila ptic. Sanitarna inšpekcija bo v takšnih primerih poslala lastnikom živali odločbe, da morajo v enem mesecu prenehati z rejo. Ukrep ni namenjen le zatiranju stekline, temveč tudi drugih kužnih bolezni. C. Zaplotnik koči na Poljski planini, ka sta se skupaj z Bizjakom Pr!»£J ljala s traktorjem. Begunj razgrajači z izjemo Pogač^j so ob drugi priložnosti zahte* od oskrbnice, da jim speče p* so, ki so ga prinesli s sabo. ^ so ji grozili, ni dosti oklevala-1^ slednji dan pa jim je morala P praviti še gobe, ki so jih nabr v gozdu... V eni od lanskih avl stovskih noči, ko so se ponovjj s traktorjem pripeljali do P, ninske koče, a je bila ta že z8? ta, so dve uri razgrajali, gr0.Zj da bodo s traktorjem odtrgaj šetke z oken, da bodo ujeli * čka in ga spekli, mu izpulili J* in podobno. V okna so metali*] menje, iz oskrbnikovega an mobila pa so vzeli sprednja n deža in ju postavili pred ^°^-A Horvat se je moral na sod' J zagovarjati še zaradi neka^J drugih kaznivih dejanj. JU.J lani je v Begunjah s traktojTl zapeljal enemu od pešcev, 14 J hodil po pločniku, čez levo st^j lo in ga poškodoval. Ker seJ pošec jezil, ga je Horvat še 1 kaj krat udaril z jermenom Ji' obrazu. Večkrat je tudi vzne1^ jal goste-v gostilni pri Jož°vcJ| Begunjah, razgrajal je v dis" Ji ki Stop na Bledu, žalil milifljjj ker mu niso hoteli dati n*^ vozniškega dovoljenja, v°zlJ njen z motornim kolesom P J Dragi in povzročil nesrečo,sfj| teri se je sopotnik ranil, in J dovoljenja posekal 20 kuP' lesa in ga tudi sam žigosal- /3S mm Prehitro skozi naselje Tržič, 22. marca — Nasproti prodajalne Deteljica v Bistrici pri Tržiču se je primerila nesreča, ki ji je botrovala prehitra vožnja avtomobilista skozi naselje, del krivde pa nosi tudi peša-kinja, ki je napak prečkala cesto. 20-letni voznik Marko Marin ni mogel več ustaviti, ko je opazil 49-letno Ani Sedej, da diagonalno prečka cesto. Skušal jo je obvoziti, toda ni uspel. Zadel jo je v bok, da je padla in ranjena obležala na cesti. Avto zaneslo s ceste Bled, 22. marca - Ko je vozil iz Gorij proti Bledu, je 20 - letni voznik osebnega avtomobila Milan Gorza z Jesenic nenadoma izgubil oblast nad krmilom. Av-_to je odneslo s ceste na neutrjeno bankino, nato pa je zdrsnil po bregu in na dnu trčil v zaščitno kovinsko ograjo. V nesreči sta bila voznik in sopotnica,18.1etna Branka Vitič z Jesenic, ranjena, druga sopotnica pa je ostala nepoškodovana. Nesreči je botrovala tudi neizkušenost, saj je imel voznik šoferski izpit šele dva meseca. Odkrili pobeglega povzročitelja nezgode Kranj, 22. marca — Danes so kranjski miličniki izsledili povzročitelja prometne nezgode, ki se je v nedeljo, 20. marca, primerila v križišču Ceste Staneta Žagarja in Jelenčeve ceste v Kranju. Voznik temno rdečega wart-burga je v križišču zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v avto Cirila Meseca, ki je v križišču čakal na prosto cesto za zavijanje v levo, zatem pa še v avto Matjaža Šmida. Na razbitih avtomobilih je bilo za milijon škode. Krivec je pobegnil, vendar so ga po očitnih sledeh, ki jih je pustil na kraju nezgode, odkrili. Gre za 30-letnega Aleta Pehli-ča iz Kranja, ki je bil na dan nezgode močno pod vplivom alkohola, tako da se dogodka ni niti spominjal. D. Z. DREVI GLASOV VEČER Drevi, ob 19. uri, bo prvi Glasov večer. O kulturi in politiki se bosta pogovarjala VIKTOR ŽAKELJ in DR. MATJAŽ KMECL Če vas zanima, kaj bosta povedala, če bi radi sam' kaj povedali ali vprašali, pridite v restavracijo hot^1 Creina v Kranju. (Konzumacija je 5.000 dinarjev in jo boste poravn^1' na prireditvi). Obljubljamo, da boste uživali ob iskrivem pogovo^1 slovenskih razumnikov in skrbni postrežbi v. restavraciji. Uredništvo ^ (mmmmmGLAč,-