ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZAGREB dovoljuje si priporočati svoje preizkušene preparate, posebno pa sledeče: Solphedrin ZA ZDRAVLJENJE KAŠLJA VSAKE GENEZE. Sirup ugodnega okusa ki vsebuje naravni EPHEDRIN, CODEIN in PAPAVERIN ter učinkovite snovi HERBAE TT IT ML Pri tem preparatu, smo polagali glavno važnost na DOZIRANJE ter nam je uspelo najti optimalne doze, s katerimi dosežemo pričakovani' učinek, ne da bi prišlo do riezaželjenih pojavov. Vsaka steklenica vsebuje: Ephedrin bydrocblor. 0,25 Codein. hydrochl. 0,1 - Papaver. hydrochlor. 0,3 Syr. Thymi compos, ad 125,0 Daje se od rastlini 2—4 KRAT PO 1 KAVINO ŽLIČKO na dan, a otrokom 1—3 krat po Vi do Vz kavinc žličke po starosti. Izvolite paziti na SOLPHEDRIN in njegovo OPTIMALNO DOZIR. ki zajamči siguren učinek. DIfilres^l Učinkoviti Theobromin-Natriosalicyl. v tabletah po 0,5 gr. ** ter kot prah za recept. Odlični dlureticum po nizki ceni. rsIfnlhonhaFAmin Tablete z vsebino 0,5 gr. Theobromin. vaicoineooromin Calciosalicyl. Ima odličen diuretičen učinak ojačen s kalcijevo komponento ter se daje z najboljšim uspehom pri boleznih ledvic, hipertoniji, kongestiji itd. Orig. Role z 20 tabletami; doza: 3x1—2 tableti na dan. JodcalcotheobrominIma isto vsebino kakor g°mji ^ ■■ preparat z dodatkom 0,10 gr. Kal. jodat. Ima potencirani učinek pri hipertoniji, arterijosklerozi, angina pectoris in abdominis ter kot prophylacticum proti tem boleznim. Se prenaša vrlo dobro ter je v vsakem oziru enak dražjim inozemskim preparatom. Orig. fiole z 20 tabletami; doza: 3—4 krat po eno tableto na dan. Izvolite se poslužiti pri vsaki priliki v prvi vrsti domačih preparatov, ker se dobijo po nižji ceni ter se proizvajajo v naši državi. Naslov uredništva in administracije: Dr. R. Neubauer • Golnik. mehurja (kamni), sladkorne bolezni in gihta, poseduje VSEBINA: Stran Poziv.................................................. 89 Dr. J. Lunaček: Sektio caesarea (6 tabela)................ . 90 Dr. P. Pehani: O rupturi simfize med porodom ....... 117 Dr. V. Kocijančič: Skušnje s pernoktonom pri eklampsiji (6 tabela) 126 Dr. A. Slivnik : O cepljenju proti škrlatini . ..................135 Dr. R. Neubauer: Ob 10-letnici ZZD (nadaljevanje in konec) . . 136 Iz zdravniških društev.............................................143 Drobne novice .........................................144 Iz medicinske in farmacevlske tehnike..............................145 Iz medicinskih časopisov......................................... 146 tz uredništva.................................................... 147 Prednaznanilo................................................... 148 Errata corrige ................................................ 148 Tej številki je priložen prospekt tvrdke René Dunod, Beograd, Bačvanska ul. Gospodje tovariši ! Karkoli naročate od tvrdk, ki inserirajo v Zdravniškem Vestniku, tudi če zahtevate samo vzorce in literaturo, vedno se sklicujte na Zdravniški Vestniki Rogaška Slatina Zdravilišče želodca črevesja, jeter in žolčnega ZDRAVILNE #|r. I A“ llfP PRIČETEK SEZONE: 1. H A J CHLORHIDRAT CHOU NA R.&C.ZA PODKOŽNE INJEKCIJE Prema radovima Profesora l.CARLES-a i Doktora F.LEURET-a < Communication à i'Académie de Médecine -18 février 1930) Jedna injekcija svaki drugi dan. Hemijski čist preoarat; bez ikakve toksičnosti; ubrizaavanie bezbolno. JEDINI PREPARAT POD FIZIOLOŠKOM I KLINIČKOM KONTROLOM AUTORA. LABORATOiRES ROBERT & CARRIERE , 37, Rue de Bourgogne, PARISi?6) Glavni depo za Jugoslaviju Laboratorium francuskih farmaceutskih specijaliteta A.GOLDSTE1N &. E. RABI NOVI Cl - Beograd Zagrebačka ul.br. 7-9 PUHLMANN ČAJ znamke „Ripon“ več kot 20 let priznan pri , akutni in kronični bronhiti ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri asthma bronchiaie ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10—15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 23. Pivo polovico je ispiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravfako segreio. Odobreno od Ministarstva Socijalne Politike i Narodnog Zdravlia, Sanitetska odelenje S. br. 4274 U. 3. 1932. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . . Din 30‘— Originalni omot ca 5C0 g za 3 tedne . Din 100’— Literaturo in poskusne količine pošilja: Publmann&Co., Berlin 0.171 Muggel-Strasse 25—25 a OB PREHLAJENJIH angini, bronchitis, gripi, pljučnici H Calcium Sandoz“ Parenteralno : 10% raztopina se injecira brez najmanjših motenj intravenozno in intramuskularno. Per os: Prašek 100%, tablete po 1*5 gr. in penečih tablet („Brausetabletten“) po 4 gr. C a 1 c i u m-Gluconat. Ipecopan Tablete po 0'006 gr. R a z t o p i n a, 0 5 %. Sladne tablete po 0'003 gr. Sla dni sirup 0‘04% Literaturo in vzorce pošilja: Chemische Fabrik vormals Sandoz, Basel (Švica). PYRIDIUM (solnokisla soi phenylazo-a-a-Diamino-pyridina) bolečine olajšujoč peroralen sečni antiseptikum Original-Röhre mit 12 Tabletten zu 0,1 g 3 krat dnevno Original-Glas mit 25 Tabletten zu 0,1 g 1—2 tableti Anstaltspackung : Glas mit 100 Tabletten zu 0,1 g Pyridium Corporation, New York Razpečava : Bi. Boehringer & Soehne Mannlieim-Waldliol Zaslapslia n Jugoslaviju: Beograd, ipiat i. Leman Res A 37; Zagreb, Isis 0. Mim II. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 3. 31. marca 1933. Leto V. Poziv. Gospod tovariši 3. številka novega letnika Z. v. leži pred Vami. Upam, da ste se mogli prepričati, da hočemo spraviti naš časopis na dostojno višino. Da tega doslej v polni meri še nismo dosegli, zato je glavni vzrok pomanjkanje denarnih sredstev. Občni zbor zdravniške zbornice je sicer pokazal v vprašanju Z. v zelo razveseljivo popolno soglasje, ki bo uredništvu v močno vspodbudo, da list še nadalje izpopolnuje in razširi do skrajne možnosti. Dolžnost nam tudi veleva, da se na tem mestu toplo zahvalimo odboru zdravniške zbornice pa tudi vsem drugim navzočim tovarišem za izraženo zaupanje in podporo. Toda že na občnem zboru se je izrazila želja, da gg. tovariši po svojih močeh podpirajo list z literarnimi in denarnimi prispevki Samo iz dohodkov iz inseratov se naš list niti preje ni mogel vzdrževati, še manj pa danes, ko redno izhaja v znatno povečanem obsegu. Zato danes prosimo, da bi se kolegi v še večji meri kot doslej uveljavili v krogu sotrudnikov našega lista, prihajamo pa tudi s prošnjo za denarno pomoč, ki nam naj pomaga polagoma izvrševati načrte za izpopolnitev Vestnika, da bo mogel res dostojno reprezentirati slovensko zdravništvo. Poslužite se, prosim, priloženih položnic! Ne založite jih! Vsak naj prispeva po svojih močeh, če bi se pa našli meceni, ki bi nas «teli finančnih skrbi, tembolje! Uredništvo Iz državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. (Ravnatelj: Dr. Zalokar Alojz. Sectio caesarea. S posebnim ozirom na ponovne sekcije in na Dorflerjevo metodo. Dr. Lunaček Pavel, sekundarij. Na pobudo svojega šefa sem zbral in statisiično obdelal cesarske' reze zadnjih osmih let — od 1925. do vključno 1932. leta. Kakor vsak statističen pregled operativnih posegov in metod naj služi tudi ta sledečim svrham: Da nam pokaže pravilnost, oziroma vrednost teorije, na podlagi katere se je operativna metoda izdelala. Da pokaže operaterju, ali je vtis o vrednosti operacije, ki je bil dobljen po izkušnji, pravilen — to se pravi: če je cenil svoje uspehe po spominu prenizko ali previsoko, posebno z ozirom na morebitne konkurenčne operacije in z ozirom na uspehe drugih operaterjev. Spomin običajno vara in ustvarja subjektivno sodbo o operaciji. Tak statističen pregled je torej neke vrste ocena operacije, oziroma posameznih varijant, ocena kliničnega dela, nič manj pa tudi ocena operaterja in perzonala. Seveda bodi ta ocena suha in neolepšana, vestna in poštena, da lahko koristi operaterju in praktičnemu zdravniku. Najbolj neposredno naj pa služi šefu zavoda in špecijalistom porodničarjem, ki lahko le na ta način kritično in objektivno presodijo suhe številke in črpajo iz njih zaključke za bodočnost. Mnoge indikacije za operacije ali operativne metode niso absolutne, fiksne in splošno veljavne. Ona metoda zdravljenja je najboljša, ki daje najboljše rezultate. Poleg tega pa za uspeh ni odločilna samo metoda zdravljenja, marveč tudi roka, ki jo uporablja. Statističen pregled naj pokaže, katera metoda ima pod istim vodstvom najboljše uspehe. Uspehi pri cesarskem rezu so pri raznih avtorjih tako različni, kot morda pri malokateri operaciji. Kdor dobi z njim deset do 20°/o mortalitete (ali celo 50%), naj postavlja indikacije drugače, kakor oni, ki doseže 0.2% mortalitete. Preorijentirali mora svoje indikacije oni, ki je zmanjšal mortaliteto in morbiditeto po eni ali drugi metodi: Naš statističen pregled naj pokaže uspehe in neuspehe cesarskega reza na našem zavodu, ali in v koliko so se rezultati zboljšali. Odveč bi bilo pri tej registraciji dogodkov izčrpno ponavljati zgodovino cesarskega reza ali naštevati vse podrobnosti o najrazličnejših variantah te operacije ali se celo spuščati v prepir, zakaj je naziv cesarski rez dvakrat napačen. Omenim naj iz literature samo toliko, kolikor je potrebno za jasno sliko tega referata. Naš zavod je uporabljal sledeče variante cesarskega reza: I. Sectio caesarea corporealis, pri kateri se pri nas prereže maternica longitudinalno v korporealnem delu, in sicer na ta način, dar* ostane corpus uteri in situ in se omeji operacijsko polje s kompresami od 'ostale trebušne votline. Ta operacija je imela v preantiseptični dobi velikansko mortaliteto, večinoma zaradi peritonitide, sepse, ali izkrvavitve. S p a e t h n. pr. poroča, da so umrle v dunajski porodnišnici do leta 1872. po sekciji vse porodnice na posledicah te operacije. Asepsa In antisepsa je znatno zmanjšala primarno, zboljšana tehnika pa sekundarno infekcijo, ki se je širila iz maternične votline večinoma preko šivov na peritonej. Sivi so zavzemali namreč pri klasičnem cesarskem rezu celo steno uterusa, ali se pa rez v maternici sploh ni šival. Kehrer — Sanger — jev dvoetažni šiv je bil oni, ki je pripomogel tej operaciji do večje veljave. Prva etaža zavzema samo muskulaturo brez mukoze, druga pa peritonej. Akoravno so indikacije radi zmanjšane mortalitete sedaj bolj razširjene, vendar pri korporealnem cesarskem rezu v splošnem še vedno zahtevamo, da so izpolnjeni tile pogoji: 1. ) Da še ni odtekla plodna voda, oziroma, da vsaj še ni dolgo, kar je počil mehur. 2. ) Da porodnica ni bila preiskana izven zavoda. 3. ) Da porodnica ni febrilna e causa genitalis. Nekateri celo zahtevajo, da se nahaja noseča vsaj 3 tedne pred terminom v zavodu pod kontrolo. Zal se v naših primerih korporealnega cesarskega reza na te pogoje nismo mogli ozirati, ker smo to varianto v našem zavodu izvršili le v onih primerih, kjer se druge vrste cesarskega reza iz tehničnih vzrokov ni dalo izvršiti; n. pr.: 1. ) V onih primerih placente previje ali eklampsije, kjer je bilo kljub ohranjeni porciji indicirano, da se dokonča porod. 2. ) Pri tumorjih porcije (navadno miomu ali karcinomu). 3. ) Pri velikih zarastlinah v cervikalnem delu maternice, — bodisi •da so posledica kake predhodne sekcije, kake druge operacije ali težkega poroda, zaradi česar peritoneja in mehurja ni bilo mogoče odpreparirati. 4. ) Pri fiksiranem uterusu po kaki prejšnji operaciji v abnormalni legi, {n., pr. ventrifixatio uteri ali interpositio uteri vesico — vaginalis). 5. ) Pri raztrganinah cerviksa. II. Sectio caesarea cervicalis transperitonealis. Tu leži zareza v cervikalnem delu uterusa. Zato moramo predhodno odpreparirati mehur od raztegovalnega dela maternice. Tudi pri tej varianti smo pustili pri nas uterus in situ in omejili operacijsko polje s kompresami. Rez je ležal longitudinalno. Ta varianta cesarskega reza je danes najbolj razširjena in priljubljena, posebno radi tega, ker se ni treba držati tako strogo pogojev, ki so navedeni za korporealno sekcijo, akoravno je bolje, če so izpolnjeni. Cer-vikalna sekcija ni niti v svojih prvih začetkih zahtevala toliko žrtev, kakor korporealna sekcija — saj jo je tudi rodila želja, zmanjšati mortaliteto, kr je bila pri korporealni sekciji zlasti radi peritonitide velika. Pustimo peri-iomej na miru, da izključimo perifonitis, je bilo geslo. Tako je prišlo do< ideje ekstraperitonealnega cesarskega reza. Ta je bil seveda mogoč samo v cervikalnem delu maternice, po predhodnem odprepariranju mehurja. Izkušnja pa je pokazala, da se je peritonej radi težavne tehnike večkrat natrgal, da pa kljub temu ni prišlo v tako velikem odstotku do peritonitide kot pri korporealni sekciji. Prav tako pa tudi uspelo ekstraperitonialno delo še ni absolutno gotovo sredstvo proti peritonitidi. Iz teh dveh dejstev so sklepali, da za uspeh ni tako odločilno ekstraperitonialno delo kakor lega reza, in sicer iz tehle razlogov: 1. ) Ker se cervikalni rez lahko prikrije s peritonejem, kar je najboljše sredstvo proti sekundarni infekciji po šivih. 2. ) Ker leži rez v rastegovalnem delu maternice, ki je pri involuciji uterusa veliko manj prizadet kot skrčevalni del. 3. ) Ker je primarna infekcija radi lege reza manjša kot pri korpore-ainem rezu. Pri zadnjem operiramo takorekoč v sredini abdomena in je onečišćenje z eventuelno inficirano plodno vodo lažje mogoče. Ako je mortaliteta pri sectio caesarea carvicalis transperitonealis ali pa extraperi-fonealis približno' ista, to zadostno potrjuje zgornjo trditev, da je lega reza odločilna. Po Winter-jevi statistiki Nemčije iz leta 1928. je mortaliteta po s. c. extraperitonealis (6.7%) večja kot po s. c. cervicalis transperitonealis (3.7%) in celo večja kot po s. c. corporealis (6.4%). Da so pa nekateri navdušeni pristaši ekstraperitonealne metode (Jaschke in drugi) presedlali k transperitonealnemu cesarskemu rezu, zadostno dokazuje, koliko prednosti ima zadnja varianta, in da ekstraperito-nealna sekcija ne zadovoljuje. (Mnogo težja tehnika, nevarnost lezije mehurja in ureterjev, večja mortaliteta otrok). V omenjeni Winter-jevi statistiki je razmerje med s. c. cerv. transperitoniaiis, napram s. c. extraperitonealis enako 3.554:304. Kombinacijo korporealne in cervikalne sekcije prištevam med s. c.~ cerv. transperitonealis, akoravno je ne moremo dosledno prištevati niti k prvi niti k drugi varianti. V kolikor leži rez v raztegovalnem delu in je prekrit s peritonejem, ima vse prednosti cervikalnega reza ; v kolikor leži v skrčevalnem delu in ni prekrit s peritonejem, ima vse slabe strani cor-porealnega reza. Vendar prištevam te prehode radi boljšega pregleda k cervikalnim sekcijam in ker je bila pri teh prehodih prvotno v programu čista cervikalna sekcija. V večini slučajev je bilo podaljšanje reza v korpus malenkostno, za par centimetrov in rez v večini primerov popolnoma prekrit z mehurjem in peritonejem. III. Sectio caesarea cervicalis transperitonealis sec. Dörfler. Podrobnosti te variante omenimo kasneje. V letih 1925 do 1932 smo izvršili skupno 141 cesarskih rezov v našem zavodu. Tabela I. kaže: 1. ) Kolikokrat je bil izvršen cesarski rez v posameznih letih. 2. ) Kolikokrat je bila izvršena ena ali druga pri nas običajna varianta v posameznih letih in skupno. Tabela I. L et a 1925 1926 1927 00 CM o T-t 19291 1930 1931 OM- ČO 05 T—t- Skupaj V % Sectio caesarea corpore-alis. 1 6 3 2 1 2- 1 16 11-35 Sectio caesarea cervicalis transperitonealis 21 12 12 14 19 12 10 3 103 73-05 Sect. caes. cervicalis trans- peritonealis sec. Dörfler 22 22 15-60 S k u p a j 22 18 15 14 21 13 12; 26 141 100-00 Malo število izvršenih sekcij v letih 1927, 1928, 1930, in 1931, je slučajno, odvisno od fluktuacije materijala, v letih 1930 in 1931, pa deloma ulemeljeno v tem, da je zavzel zavod v teh letih pri eklampsijah kon-zervativnejše stališče: skoro vse eklampsije so bile zdravljene v tem času s pernoktonom. Posebno veliko število sekcij v letu 1932 razložimo kasneje. Zanimivejši je študij številk, ki nam kaže, kolikokrat je bila izvršena ena ali druga varianta. Majhno število korporealnih sekcij (16 za 8 let = 11,35%) je utemeljeno v dejstvu, da smo to operacijo izvršili samo tam, kjer ni bilo drugače mogoče iz tehničnih razlogov; število pa je dosti veliko, če pomislimo, da; v večini teh primerov ta varianta ni bila v programu — zadosti veliko,-da dokaže, kako iluzorna je zahteva, da so pri korporealni sekciji izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji (ker potem bi morali biti izpolnjeni tudi pri cervikalni sekciji). Iz zgoraj navedenih razlogov zavzema cervikalna transperitonealn» sekcija največji odstotek (73.05%). Ta tabela pa kaže še nekaj: Velike izpremembe v letu 1932. Samo eno korporealno, tri stare cervikalne, sicer pa izključno Dorflerjevo modifikacijo, o kateri spregovorimo kasneje. Tabela II. kaže številčno razmerje med posameznimi komplikacijami in kakšne komplikacije so indicirale sekcijo. Tabela U. Tek. št. Indikacije (komplikacije) za sectio caesarea. 1925 1826 1927 1928 1929 1930 1931 1932 Sku- paj ;ir Kefalopelvine disproporcije 14 9 10 8 8 11 11 15 86 2. Placenta praevia 3 1 2 3 7 1 — 3 20 3. Eklampsia 2 2 — 1 1 — — 2 8 j ~ 4. Nephropathia gravidarum — — — — 2 — — — 2 5. Izpad roke pri zagozdeni prečni legi (predhodno brezuspešen poizkus obrata. — 1 1 1 2 6. Status post. interpositionem ut. ve-sicovag. — 1 — — — — — 2 ' 7. Tumor ovarii — 1 — 1 — — — — 2 8. Myoma uteri (cervicis) 1 1 — — — — — — 2 . 9. Ruptura uteri completa — — — 1 — _ — — 1 10. Ruptura uteri imminens, komplicirana s prečno lego — — — — 1 — — — 1 Ruptura uteri imminens, komplicirana . 11. s nephropathia gravid. — — — — — — 1 1 12. Ruptura colli uteri (anemija vsled krvavitve iz raztrganine —- — — — — 1 — 1 13. Tumor cervicalis 1 — 1. 14. Ca- colli uteri — 1 — — — — 1 15. Epilepsia „Jackson“ — — — — 1 — — — 1 16. Izpad popkovine pri tesni medenici — — — — — — 1 1 17. Prezgodnja ločitev placente — — — — 1 — — — 1 18. Intrauterina asfiksija ploda (prezg. razpok mehurja, slabost popadkov) 1 — 1 — — — — 2 4 19. Vagina cicatricea — 1 — — 1 20. Prezgodnji razpok mehurja, prim. slabost popadkov, febris sub partu, stara I. -para, adipositas 1 1 21. Ileus e compresione, emphysema cutan., tbc — pulmonum 1 1 22. Izpadpopko vine (hydramnion), prezgodnji razpok mehurja, velik plod — — — • 1 — 1 1 Skupaj 22 ! 18 15 14 21 13 12 26 *41 V tem pregledu so omenjene samo one komplikacije, ki so bile najbolj izrazite. Kjer je bilo komplikacij več in enako vrednih, sem jih postavil v posebno skupino. Zato je število skupin precej veliko in bi bilo še večje, če bi izvedel delitev do vseh podrobnosti. Vendar tudi potem tabela ne bi bila popolna. Včasih naravnost komplicirane ’ igre med indikacijo in kontraindikacijo ni mogoče vedno vkleniti v tabelo — brez škode za pregled, kateremu služi tabela. Iz tabele II. je razvidno, da je bila najpogostejša indikacija za sekcijo kefalo - pelvina disproporcija, (v 86 primerih 61%). Označba kefalo-pelvina disproporcija, ki so jo upeljali amerikanski avtorji in ki jo je uporabil Zalokar že leta 1925. v svojem poročilu ob priliki „petletnice ginekologije in porodništva“, se mi zdi izvrstna. Vsebuje namreč vsa nesoglasja med vstopajočo glavico in medenico, ne glede na absolutne mere medenice, ki za to nesoglasje ali soglasje niso vedno odločilne: nima namreč vsaka tesna medenica za posledico omenjene disproporcije, lahko pa dovede nepravilno vstopanje glavice pri normalni medenici do težkih komplikacij. Seveda je v večini teh primerov ravno tesna medenica tista, ki povzroča nepravilno vstopanje glavice. Ker kaže ta komplikacija tako velik odstotek (61 *0°/0), sem jo v tabeli III. analiziral v podskupine, od katerih zavzema zopet največji odstotek rahitična medenica (skoro 60%). Tabela III. Tek. št. Kefalopelvine disproporcije vsled vO (M 'T. 19261 t>- % mortalitete za otroka. Mortaliteta za mater pri s. c. cerv. transperit znaša 3. 88% (4 slučaji.) „ „ „ „ s. c. corp. znaša 12.5% (=2 primera, s ka- terimi pa bržčas ne moremo obremenili korporealnega cesarskega reza, marveč ponovne sekcije, kakor je zgoraj obrazloženo). Tabela VI. Primerjal sem naše tri varijante še iz drugih vidikov. Povprečno bivanje v bolnici: Po s. c. corp, = 29 dni. Po s. c. cerv. transperit. = 25,5 dni Po s. c. cerv. transperit. sec. Dörfler = 17 dni Nadalje sem primerjal aritmetično sredino temperaiurnih krivulj prvih 14 dni po operaciji (ki jih je izračunal Bonač). Tudi tukaj kaže primerjava najugodnejše za Dörflerjevo metodo: že od 4. dne naprej ni prekoračena temperatura 37°. Mimogrede raj omenim, da temperature pri korporalnih sekcijah prekoračijo 37° še po 14 dneh (morda radi infekcije preko neperitoniziranih šivov). Zavedamo se, da so ti lepi uspehi Dörfler j e ve metode lahko slučajni (da imajo primerjave nebroj virov za napake, ker niso primerjani vedno povsem enaki primeri, ker temperature ne gredo vedno na rovaš sekcije, in ker lahko slučajna komplikacija znatno podaljša dobo bivanja v bolnici in poslabša temperaturno krivuljo) in premajhni, da bi si na njih podlagi ustvarili končno sodbo. Vtis je vendar toliko ugoden, da sili k nadaljni preizkušnji in da smo kar se tiče indikacij na podlagi teh uspehov že drznejši (glej primera št. 8 in 9). Cilj porodništva je bil od nekdaj: rešiti pri porodu materino in otroško življenje. V dokaz, kako daleč smo še od tega cilja, naj omenim, da piše Stöckel v svoji » čni knjigi — eni najboljših, kar jih poznamo — še leta 1930.: „Ako konkurira materino in otroško življenje pri porodu v taki meri, da lahko ohranimo samo eno, potem moramo ceniti principijelno materino življenje višje in v primeru potrebe perforirati živega otroka, ne glede na etične, teološke in juridične pomislike.“ Tak strašen kompromis je pri današnjem stanju porodništva včasih potreben in se zalo tudi z juridične strani tolerira. Posamezni porodničarji zahtevajo, da se mora tudi otroško življenje brezpogojno bolj respektirati in predlagajo temeljito preureditev vsega porodništva (Hirsch,— Dörfler itd.) v bolnicah, kjer naj bi se zamenjale vse porodniške operacije (izvzemši forceps in obrat s takojšnjo ekstrakcijo) s sekcijo (češ da daje mnogo manjši odstotek mortalitete za mater in za otroka). Zahtevajo tudi, da ne pride do zanemarjenih prečnih leg, inficiranih slučajev na kratko, zanemarjenih porodov. To da preprečimo, ako navajamo babice in praktične zdravnike, da pošbjajo sumljive slučaje pravočasno v zavod. Če upoštevamo, da diferirajo v tem pogledu mnenja priznanih porodničarjev Nemčije še danes v velikanskih mejah, od nejkonzervativnejših (ki delajo s. c skoraj izključno pri absolutno zoženi medenici) do najradi kalnejših, (ki hočejo zamenjati skoro vse vag. porod, operacije s sekcijo) potem vidimo, kako težko je splošno veljavno odgovoriti na vprašanje: katere so priznane indikacije za sekcijo? Za odgovor na to vprašanje so nam potrebni točni, nepotvorjeni rezultati, ki nam jih daje sectio caesarea in posamezne konkurenčne porodniške operacije, v rokah posameznih operaterjev in vseh porodničarjev. Vestno bi se morali pri tem izogniti vseh nedovoljenih primerjav. Tako ne smemo vsporejati rezultate konzervativno zdravljenih eklampsij z najtežjimi eklampsijsmi, ki so bile cesarotomirane; dalje rezultate lažjih predležečih placent in globokih sedežev placente (kjer je morda zadostovalo umetno predrtje mehurja ali lahek obrat) z najtežjimi slučaji, ki so se zdravili s sekcijo, etc. Na ta način bi se lahko vsaj približno pravilno zarisalo okvir indikacij za cesarski rez. Vedno pa mora ostati ta okvir prožen puščati mora posameznim porodničarjem možnost individualiziranja, posebno danes, ko so uspehi raznih operaterjev še tako različni. Malokedaj vemo že pred začetkom poroda, ali bo potrebna intervencija. Merjenje conj. v. nam večkrat ne nudi merila za stavljenje prognoze (ne glede na to, da merjenje conj. v. ni vedno točno). Ugotoviti moramo z vestnim in točnim opazovanjem druge faktorje, ki nam dovoljujejo stavljati prognozo o porodu -(velikost, konfigurabilnost, lega in vstopanje glavice — kratko razmerje med glavico in medenico in mehkimi porodnimi poti, da ne govorim o kakovosti in moči popadkov). Če motrimo problem s. c. s tega stališča vidimo, da ni na mestu niti principijelno stališče najkonzervativnejših, niti ne Dörflerja in njegovih pristašev, ki hočejo vse porodniške komplikacije reševati s sekcijo. Upam pa in želim, da bi nova Dörflerjeva metoda vsaj deloma pripomogla k boljšim uspehom v porodništvu. Zusammenfassung. Bericht über die Ergebnisse der Schnittentbindung an der geburtshilflichen Abteilung des Frauenspitals zu Ljubljana in den letzten 8 Jahren: Von 141 Fällen war die Schnittentbindung in 61% wegen kephalopelviner Dysproportion „ 14.2% wegen Placenta praevia „ 5.67°/o wegen Eklampsie indiciert. Seltene oder komplexe Indikationen zur Schnittentbindung werden ausführlich begründet. Die Frequenz der St hnittentbindung in Bezug auf sämtliche Geburten beträgt ■1.25%. Gesamtmortalität für Mütter 4 28% Reduzierte (gereinigte) Mortalität für Mitter 2.13%. Gesamtmoitaliiät für Kinder 7.75%. Reduzierte (gereinigte) Mortalität für Kinder 3’52%. Die Sectio caesarea corporealis wurde in 1F35% der Fälle ausgeführt, und zwar in den Fällen, wo es aus technischen Gründen nicht anders möglich war. Die Sectio caesarea cervicalis transperitonealis wurde in 73.05%, die Dörflersche Methode in 15.16% der Fälle angewandt. Weiter werden die Ergebnisse der Nachuntersuchung von 104 Fällen angeführt. Kritischer Ueberblick von 28 wiederholten Schnittentbindungen (in 2 Fällen davon zum 3. mal ausgeführt): Es wurden 1 mal Ruptura uteri completa 3 „ „ „ imminens ■und fast immer mehr oder weniger grosse Verwachsungen beobachtet, so dass man 6 mal gezwungen war, auf die Sectio caesarea cervicalis transperit. zu verzichten und die Sectio caesarea corp. anzuwenden. Die einzigen zwei Todesfälle, die zweifellos der Schnittentbindung zur Last fallen, 'waren vor der Operation in Bezug auf die Asepsis einwandfrei, doch waren sie wiederholt durch Sectio caesarea entbunden. Man glaubt in diesen zvei Fällen auf eine latente, durch Seidennähte unterhaltene Infektion schliessen zu dürfen. Merkwürdigerweise hat man keinen wesentlichen Einfluss von Fieber, von frühzeitigem Blasensprung, von Untersuchungen oder Eingriffen ausserhalb der Anstalt, auf den postoperativen Verlauf beobachten können. Sämtliche Rupturen der Gebärmutter (von 8 Jahren) die in ursächlichen Zusammenhang mit vorhergehenden Schnittentbindungen zu bringen sind, wurden analisiert. In 22 Fällen hat man der Schnittentbindung die Sterilisation angeschlossen. Im Jahre 1932 ist man zur Sectio caesarea cervicalis transpedtonealis sec. Dörfler libergegangen. Bei allen diesen 22 Fällen ist kein Todesfall weder für Mutter noch für Kind zu verzeichnen. Trotz der ermunternden Erfolge und der leichten Technik der Dörfier-schen Methode verhält man sich vorläufig noch abwartend und erweitert die Indikationsstellung nur ausnahmsweise und mit grösster Vorsicht. Iz drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani (ravnatelj dr. Al. Zalokar). O rupturi simfize med porodom. Dr. Pavel Pehani, asistent. Pretrganje simfize med porodom je dokaj redka poškodba, po raznih statistikah komaj ena na 10—30.000 porodov; med njimi močno prevladujejo rupture po operativnih posegih. Kehrer je zbral leta 1915 stoeden v svetovni literaturi do takrat opisan slučaj in je ugotovil med temi le 17 ruptur pri spontanem porodu. Pozneje je bilo objavljenih še nekaj primerov spontanih in violentnih ruplur. Tudi tu v bolnici smo imeli priliko opazovati v razmeroma kratkem £asu par slučajev: eno spontano in eno violentno rupturo ter enkrat ogno-jenje simfize kot posledico rupture; še o dveh violentnih rupturah simfize iz leta 1920 in 1924 je poročal šef ženske bolnice v publikaciji „Pet let ginekologije in porodništva“. Vseh pet slučajev hočem kasneje izčrpneje opisati. Mnenje, da tvori okostje medenice s svojimi stiki trden, nespremenljiv obroč, se je v zadnji dobi vsled natančnejših mikroskopsko-anatomskih preiskav, zlasti simfize, ginekoloških merjenj in opazovanj, popolnoma iz-premenilo. V tem ima zasluge poleg drugih posebno inomoška ginekološka klinika (Eymer) in patološko-anatomski inštitut (Lang, Haslhofer), pred njimi pa tudi Loeschcke in Fick. Njihove mikroskopsko-anatomske raziskave so pokazale, da se nahaja v simfiznem hrustancu redno že pri otrocih obeh spolov od 2. leta dalje, včasih že prej, medijano ležeč, ozek kavum, t. zv. primarna ali regularna špranja, slična oni v sprednjem delu sakroilijakalnih sklepov. Te špranje^ ki tvorijo nekake sklepne votline, omogočajo, da se sklepi raztegnejo in. da se kosti do neke mere gibljejo in razmaknejo. Stopnja teh sprememb* je odvisna od telesne drže in obtežitve medenice: čim bolj in čim dalj delujeta obe sili, tem večji pritisk nastane na medenične sklepe in tem večja postane njihova gibljivost. Take spremembe v drži in obtežitvi nastopajo v nosečnosti; zlasti v pozni nosečnosti in nekaj časa po porodu se redno opaža na serijah mikroskopskih prerezov, da sklepne votline široko-zijajo. Enake slike se opaža tudi na moških medenicah pri težakih, kjer medenica bolj trpi. S temi ugotovitvami so ovrgli mnenje onih avtorjev, ki trde, da se sklepi v nosečnosti in med porodom vsled tega lažje raztegnejo, ker so bolj prepojeni s tekočino in zato bolj razrahljani. Eymer meni obratno: prepojeno vezivo je manj raztegljivo in se lažje raztrga. Za dokaz, da so medenični sklepi gibljivi, navajajo prej omehjeni avtorji še majhne ciste v hrustančevini, ki se najdejo pri obeh spolih, napolnjene z razpadlimi hrustančevinastimi masami, lokalizirane na obeh; koncih regularnih špranj in ki nastajajo vsled stalnega gibanja in obrab-ljanja sklepov. V skoro vsaki, tudi otroški simfizi, so opazili spremembe, ki nastanejo-vsled vsakovrstnih traumatičnih noks tekom življenja. Nosečnost vsled hi-peremije, zvišane serozne prepojitve in zato lažje ranljivosti veziva še bolj pospešuje te majhne, sveže poškodbe, stare se pa v nosečnosti oz. prt porodu povečajo. Take — vsled mehaničnih in traumatičnih vplivov v poznejši dobi nastale — raztrganine in razpokline potekajo nepravilno po hrustančevini (povprek, podolgem, pošev) — nazivajo jih sekundarne ali iregularne špranje — in komunicirajo navadno v regularno špranjo. Nastajanje takih novih sklepnih votlin pri nosečih in porodnicah povzroča, da se medenična votlina pri spremenjeni drži telesa in obtežitvi medenice postopoma razširja in da so nadaljnji porodi vedno lažji. Na kratko omenjam še one spremembe v simfizi in sakroilijakalnih sklepih, ki zmanjšajo ali celo onemogočijo njihovo gibljivost. To so delne ali popolne osifikacije medeničnih sklepov, bolj pogosto pa sklepnih vezi. Simfiza je redko prizadeta, večkrat pa se opažajo ti procesi v sakroilijakalnih sklepih. En tak preparat, na katerem so bile okostenele sakroilija-kalne vezi moške medenice je demoestriral pred leti doc. Košir na mesečnem sestanku ljubljanskega zdravniškega društva. Običajno so senilne spremembe, ki lahko vodijo do popolne osifikacije sklepne hrustančevine oz. vezi (Breus-Kolisko). Fedkejši vzrok so traumatični vplivi (Haslhofer),. njih posledica so reaktivni in produktivni procesi, osteoarthritis deformans in delno okostenenje sklepov. Breus-Kolisko navaja, da so vzrok okoste-nenja tudi ostitični procesi ali pa pijogeni in tuberkulozni procesi v hrustančevini. Teko spremenjene simfize gotovo v večji meri disponirajo k rrpturam. Izmed ostalih navajam še eno ugotovitev zgoraj omenjenih preiskav. "Večkrat so našli sveže ali stare hematome, navadno na sprednji strani sakroilijakainih sklepov, nastale najbrž vsled raztrganja sprednjih sakroili-jakalnih ligamentov, mogoče pa tudi vsled hiperemije in staze v medenici med nosečnostjo oz. med porodom in sledeče hemoragije v sklepe. Ti hematomi so marsikdaj vzrok dolgotrajnim bolečinam v križu, ki nastopajo po porodih. Po vsem tem je simfiza nekak sklep, — prištevajo jo k t. zv. pol* sklepom, ker tvori po svoji gradnji prehod sinartroz k diartrozam, — v katerem je torej mogoče ne samo medsebojno premikanje kosti, ampak tudi njihovo razmikanje. Ti pojavi začnejo v nosečnosti in dosežejo višek med porodom. Tudi klinična opazovanja pri porodu in drugače potrjujejo pravilnost teh, z anatomskimi preiskavami dobljenih rezultatov. V bolnici opazovana spontana ruptura simfize je potekala sledeče (št. zap. 1302/1930): 27 letna primípara, vedno zdrava, menarche s 14. letom, menses redne, teža 63 kg, albumen pozitiven, zunanje medenične mere: disiantia spinar. 24, cristar. 27, trochanf. 30. Zunanji izvid ob prihodu: II. glavna lega, glavica z manjšim segmentom v medeničnem, vhodu. Notranje ni bila preiskana. 1. porodna doba je trajala 8 ur, druga eno uro, tretja 40 minut. Popadki so močni, zelo boleri, posebno toži o bolečinah v suodnjem delu trebuha v okolici simfize, tako da vsled bolečin vpije in se premetava po postelji. Vsled tega dobi 6 ur po začetku poroda intravenozno 4.5 cm3 pernoktona. Tudi po injekciji je še vedno nemirna in vpije venomer : dajte mi posodo. Dobro uro po injekciji postane mirnejša, v pavzah spi, v času popadka pritiska, ne govori več. */4 ure nato odteče plodna voda, čez 10 minut se pokaže glavica v vulvi, po 40. minutah dobi pituitrin, nakar sledi v 8. minutah porod v 2. zatilni legi. Plod je bil moški, njegova teža 3250 g, dolžina 51 cm, obseg glavice 38 cm. Porodnica se vsled pernoktona ne spominja poteka poroda; ko se po porodu ploda zbuja, čuti še vedno bolečine na mestu simfize, pritisk na to mesto-je občutljiv, otiplje se diastazo simfize 1-2 cm široko. Drugi dan v otroški postelji je na. pritisk simfiza še precej občutljiva, šesti je občutljivost manjša, sedmi dan vstane; hodi težko, ker ima bolečine na kraju simfize in mora hoditi z v kolku abduciranimi okončinami; tudi pri sedenju čuti bolečine. Osmi dan so bolečine manjše, hodi lažje, le pri sedenju ima še močnejše bolečine. Roentgenološki izvid: na skeletu ni opaziti sprememb, simfiza je normalna. Deseti dan po porodu je bila otročnica odpuščena. Temperatura in. puls stalno normalna. Iz opisanega poteka je jasno, da je nastala ruptura med porodom, po vseh znakih kake pol ure pred razkopom plodnega mehurja; do takrat so bile namreč bolečine, ki jih je bolnica izražala kljub pernoktonu, neznosne, po lokalizaciji sodeč gotovo vsled nategovanja in natrgavanja sim fize oz. njenih vezi. Po rupturi so intenzivne bolečine, dasiravno porod še ni bil končan, popustile, ostala je le še nekaj večja občutljivost. Ves porod, posebno pa 2. porodna doba, se je izvršil za primiparo nenavadno naglo p 10 minut po razkopu mehurja je glavica že na medeničnih tleh; ovira v simfizi je morala biti že prej premagana in so zavlekli nadaljnji potek iz-gonske dobe le slabi popadki, ker je po aplikaciji pituitrina sledil porod ploda v osmih minutah. Vzrok, ki je vodil do rupture, ni na prvi pogled razumljiv in pojasnjen. Za kake bolezni (lues, bolezensko spremenjena simfiza na pr. sklepno vnetje, sklepni revmatizem in slične afekcije) ali pa za splošno hipopiazijo je manjkalo znakov. Drugih, porodniških, nepravilnosti, ki bi prišle v poštev ni bilo, ali so prav malenkostne: 27 letna primípara, v mali stopnji zožena medenica (dist. spin. et crist. 24 in 27) in nekaj večji plod, ne toliko po leži (3250 g) in dolžini (51 cm) kot po obsegu glavice (38 cm), torej majhno nesorazmerje med medenico in plodovo glavico. Samo te lahne razlike pa ne morejo biti pravi vzrok, ker je vendar dovolj spontanih porodov z mnogo večjimi nepravilnostmi, ki pa ne vodijo do rupture. Edino zatočišče imamo v zvišani dispoziciji za rupturo pri nekaterih ženah, obstoječi v jako zmanjšani raztegljivosti in odpornosti simfize in posebno lahki raztrgijivosti veziva. Ce premotrimo naš primer v zvezi z raziskavanji inomoške klinike se nam vrine misel, da ravno slučaji z malimi plodi, kombinirani z lahnim nesorazmerjem med plodom in medenico bolj disponirajo k rupfuram simfize; kajti večje spremembe v medeničnih sklepih nastanejo vsled večjih sprememb v drži telesa in obtežitvi medenice; pri majhnem plodu pa niti v zadnji debi nosečnosti niso ti statično - mehanični vplivi tako močni, da bi medenične sklepe toliko pripravili za porod, da bi se lahko dovoljno in dovolj brzo raztegnili, posebno pri relativno naglem porodu z močnimi popadki in kefalopelvinim nesorazmerjem. V tozadevni literaturi, ki mi je bila dosegljiva, sem našel več primerov spontane rupture simfize, med njimi je bilo samo par slučajev podrobneje opisanih. Prvi je 42 letna primípara z distantia spin. et crist. 251/2 in 271li. Ves porod je trajal 8V2 ur, bil je nagel in lahak z močnimi popadki, med tremi zadnjimi popadki so nastopile jake bolečine v simfizi. Plod je bil rojen v prvi zatilni legi, teža 3000 g, dolžina 50 cm. Drugi: s 17. letom padec na sprednjo stran medenice z dolgo trajajočimi bolečinami. Po 21. letih prvi porod, ki je trajal 4 ure. Par minut pred porodom je žena začutila, da se ji je nakaj utrgalo in bolečine v regiji simfize. Plod je tehtal 3000 g, dolg je bil 51 cm. — Oba slučaja — objavil ju je Diintzer (Koln) — sta slična našemu: razmeroma nagel porod z močnimi popadki, stara primípara, majhen plod. V dveh nadaljnih slučajih simfizne rupture pri spontanem porodu, o katerih poroča Sorrentino (Neapel), je šlo za dvojčke, medenica je bila prostorna, otroci nedonošeni. Dispoziciji za rupturo pomaga pri raztrganju simfize ne samo pritisk od notranje strani vsled porodnih sil ali pa celo njih ojačenje s pomočjo Kristellerjevega pritiska nego tudi natezanje simfize od zunaj. To se dogaja na eni strani pri maksimalni ekstenziji stegen n. pr. pri Walcherjevi legi, s katero se skuša doseči razširjenje medeničnega vhoda, na drugi strani pa pri maksimalni fleksiji in abdukciji stegen, ki se jih uporabi na koncu poroda za razširjenje medeničnega izhoda. Pri takih postopkih nastane v simfizi vsled skrajnega nategovanja muskulature silno močna napetost. Med '¡nosečnostjo in pri porodu običajno nastale natrganine v simfizi na tak način v isti smeri delujoče sile še povečajo in dovedejo do popolnega xaztrganja. Navadno deluje torej pri rupturi simfize več faktbrjev obenem, katerih sumaričen vpliv končno premaga odpor. Odpor pa je velik; Fessler je poskušal na truplih in dognal, da prenese simfiza pritisk 170 — 280 kg. Jolly povdarja, da moramo razlikovati med pretrganjem in med raztegnjen jem simfize. Pri zadnjem se vezi (lig. arcuatum in lig. pu-bicum sup.) čez mero raztegnejo in rupturira samo simfizna brustančevina, ki ni toliko odporna. Če pa se pretrgajo obenem s simfizo tudi vezi, na* stane prava ruptura. To mnenje potrjujejo t. zv. dvodobne rupture (Peham, Polgar, Eisenberger, Schultze), t. j„ da nastane večkrat pri porodu nekaka inkompletna ruptura, v puerperiju pa vsled ponovne traume (premikanje* prenašanje i. t. d.) kompletna. — Za različne stopnje ruptur govori tudi doba zdravljenja. Naša otročnica ni imela med ležanjem dosti težav, razen povečane občutljivosti pri pritisku na simfizo. Že sedmi dan po porodu je vstala, izprva je hodila še težko in z abduciranimi okončinami v kolku, to stanje se je pa v kratkem zboljšalo. Diastaza simfize je izginila, kar je potrdila tudi roentgenološka slika. Tako naglo zdravljenje ne govori za popolno rupturo. Ako primerjamo potek po simfizeotomijah, — med te vštevam tudi opazovanja na 25. slučajih, izvršenih v letih 1921—1932 v ljubljanski ženski bolnici, — pri katerih simfiza največkrat kompletno rupturira, je zdravljenje, če ni drugih komplikacij, daljše. Lehmann poroča o par slučajih poškodovanja simfize, kjer so čutile žene celo še 6—10 mesecev po porodu pri hoji bolečine v medenici, hoja je bila težavna, okoliš simfize občutljiv. Po tesnem povezanju in opasanju medenice so ti znaki izginili. Rupturo simfize diagnosticiramo najsigurnejše, ako slišimo resk ali pok, ki ga povzroči nagel razmak, — pri simfizeotomijah pa asistenta tudi -čutita na spodnjih okončinah lahen sunek v momentu, ko skočita sramni kosti narazen, — in obenem otipljemo diastazo sramnih kosti. V diagnozi nam pomore tudi tipična lokalizacija bolečin in občutljivosti na pritisk pred pri in po rupturi. Važen znak je funetio laesa. ki se očituje zlasti pri hoji. Roentgenološki izvid ni zanesljiv, ker se opira le na dilatacijo simfize; ta pa je včasih že vsled nosečnosti tako široka, da nas zavede do napačnih sklepov (Bud); edino slika dislokacije sramnih kosti nam dokaže, da je prekinjena njih kontinuiteta. Vsi ti simptomi veljajo predvsem za kompletne rupture. Iz praktičnih ugotovitev in teoretičnih izvajanj sledi, da nastopajo lahko različne graduacije ruptur, od najmanjših, še fizioloških, brez Jasnih mej do večjih, že patoloških raztrganin v simfizni hrustančevini, do parcijelnih in totalnih pretrganj sramnega stika z raztegnjenjem in delnim ali popolnim pretrganjem simfiznih vezi, tako da rezultirajo vse mogoče stopnje pretrganja simfize brez kakih očitnih ali alarmantnih simptomov. Možno je -torej, da rupturira simfiza (vsaj delno) dosti pogostejše kot mislimo in opažamo doslej. Različni primeri nam kažejo, kako naglo se resiitu-irajo zlasti inkompletne rupture. Najzaneslivejši znaki, ki bi nas dovedli na pravo misel, — functiolaesa in bolečine, — ali ostanejo prikriti, ker žena v otroški postelji miruje, ali jih ne tolmačimo pravilno, ker jim ne posvečamo zadosti pažnje, oz. ker ne računamo z možnostjo pretrganja. Da se temu izognemo, bi bilo potrebno, a tudi s teoretičnega stališča važno, redno pred in takoj po vsakem porodu otipati simfizo. Do pravilne diagnoze nas bo dovedlo, ako najdemo močno razklenjeni veji sramnih kosti z ostrimi, jasno tipljivimi robovi in na mestu simfize nobene trše rezistence, ki bi odgovarjala hrustančevini, občutljivost na tem mestu in mogoče tudi v sakroilijakalnih sklepih. S pravočasno diagnozo in s pravilnim ravnanjem pri otročnici pa se lahko v marsikakem slučaju izognemo kompletni rup-turi v otroški postelji ali pa še neprijetnejšim komplikacijam. Za nezazdravljeno rupturo simfize je značilna nihajoča, racasfa hoja,, ki sliči oni pri obojestranski iuksaciji caxae. Spremlja jo občutljivost v obeh sakroilijakalnih sklepih, ali vsled njune poškodbe ali pa vsaj radi tega, ker pri diastazi simfize bolj trpita. Običajno poteka zdravljenje po pretrganju simfize brez komplikacij. Lahko pa nastane pri pretrganju hematom, ev. s poznejšim abscediranjem,. ali pa sekundarno gnojenje v simfizi direktno od kakega vnetljivega procesa v medenici ali metastatično. Terapevtsko ni treba pri rupturi simfize, če se ne ognoji, nikakih posebnih ukrepov. Pardnevna mirna lega in tesno povezovanje čez medenico, previdnost pri izpiranju genitalij, uriniranju in defeka*ciji, pazljivost, kadar žena vstaja, zadostuje, da se poškodba gladko zaceli. Druga vrsta simfiznih poškodb med porodom so rupture pri operativnih posegih: pri teh pa je plodova velikost precej čez normalo oz. obstoji večje nesorazmerje med plodom in medenico. En tak primer smo opazovali pred nedavnim (št. zap. 1965/1932). Porodnica je bila 30 teina primípara. Pred 10. leti apicitis, pozneje viiium cordis, koncem prve polovice sedanje nosečnosti so ji začele otekati noge, začutila je bolečine ■v okolici ledvic. Menses redne, teža 69 kg, krvni tlak 110, albumen pozitiven, diureza normalna, medenične mere 27, 29, 32, spodnji okončini nekoliko edematozni, na srcu mitralni šumi. Plod leži v 1. zadnjični legi, prezgodnji razpok mehurja; porod, ki je trajal skupno 43 ur, o pravem terminu. Po 41. urah slabih, bolečih popadkov, — v tej dobi je dobivala porodnica kinin, morfij, glanduilrin, — je maternično ustje komaj za dobra 2 prsta odprto, rigidno, premakljiva zadnjica je vstopila v medenični vhod. Da se dolgotrajni porod pospeši in vsled naraščanja temperature, se napravi incizije cerviksa po Diihrssenu in da V2 cm3 pituitrina. Po 50. minutah se pokaže scrotum v vulvi, tu pa porod zopet obstani kljub boljšim popadkom in močnemu trebušnemu pritisku. Poskuša se pomagati v popadkih z digitalnimi frakcijami v dimljah ploda. Pri eni takih trakcij, združeni z lahkim pritiskom po Krisfellerju, se začuti in sliši nekak resk, porodnica začuti bolečino v predelu simfize in ima občutek, da se je nekaj pretrgalo, nakar se plod z lahkoto ekstrahira. Pri reviziji se opazi, da zija simfiza za širino prsta, sprednja vaginalna stena je descendí— rana, urin je čist. Plod tehta 4050 g, je dolg 53 cm, obseg glavice meri 38 cm. — Otroč— nica se zavije nato, kolje navada pri simfizeotomijah, tesno v rjuho okrog medenice. Večkrat toži, da ima bolečine v simfizi in v križu. Puerpeiij je kompliciran s pneumonijo. il. dan po porodu postane afebrilna, sedi in se giblje v postelji. 17. dan po porodu vstane, pri hoji čuti bolečine v simfizi. V naslednjih dneh bolečine izginevajo, hodi počasi, hoja je vormalna. 26. dan otroške postelje je hoja normalna, brez bolečin, simfiza zija za dober prst; roentgenološki izvid pokaže diastazo simfize za ca 2 cm, v sakroilijakalnih sklepih mi sprememb. 30. dan po porodu odpuščena. Ta porodnica je stara primípara, precej močne konstitucije, nekoliko adipozna, s pozitivno beljakovino v urinu in edemi. Medenične mere so normalne, vendar je dokaj veliko nesorazmerje med medenico in plodom, ki je tahtai 4050 g. Slabim popadkom se je pridružila slaba raztegljivost mehkih porodnih potov in gotovo tudi medeničnih sklepov. Po incizijah cerviksa je zadnjica hitro dospela do medeničnih tal, a se je tu ponovno ustavila, ker so začeli tedaj vstopati v medenični vhod širši plodovi deli. Sele po rupturi simfize je bil porod naglo končan. Ruptura je v tem slučaju razjasnjena. Forsirana ekstrakcija pri tolikšnem nesorazmerju med plodom in medenico, ki so jo podpirali še drugi momenti (stara primípara, rigidnost, edematozno prepojenje), je toliko obremenila simfizo, da je rupturirala. Pogosti vzrok violentnih ruptur simfize je ekstrakcija, še pogostejši pa fórceps, zlasti visoki fórceps; samo na njegov račun pade. 55% vseh ruptur (Diintzer). Tudi dva taka slučaja sta se pripetila tu v bolnici. Prvi leta 1920 (št. zap. 663): žena ie bila 24 letna tertiipara, 1. porod eklampsija, drugi normalen, vedno zdrava, menses redne. Medenične mere normalne. Porod je trajal 57 ur s komplikacijami: prezgodnji rtzpok mehurja, vslop z zadnjo temenico (Litzmann), sekundarna slabost popadkov, incizije cerviksa vsled poslabšanja plodovih srčnih utripov, nakar se poskusi porod dokončati z visokimi kleščami. Ekstrakcija je težavna. Glavica se ekstrahira v 1. zatilni legi s pravilno rotacijo, neposredno pred ekstrakcijo rupturira simfiza. Mehka porodna pota se dalje niso raztrgala. Plod je 3.400 g težak, 54 cm dolg, obseg glavice meri 35‘/2 cm. — Zdravljenje v povezah je potekalo gladko in brez temperature in je 16. dan zapustila bolnico; nato je še šestkrat rodila, zadnjič leta 1930 potom sectio caesareae vsled močne krvavitve radi rupture colli uteri v slarih brazgotinah- Kefalopelvino nesorazmerje, povzročeno z zadnjim asinkliiizmom, visoke klešče in forsirana ekstrakcija, — dovolj, da simfiza ni vzdržala. Drugi slučaj, iz I. 1924 (št. zap. 909), je zanimiv, ker je ruptura simfize nadomestila že projektirano in pripravljeno simfizeotomijo. Zena je 28 letna lil. para, 2 spontana poroda, obakrat gemini. Vedno zdrava, menses redne; medenične mere 24*/*, 27, 30, conj. diag. ll’/a; beljakovina v urinu pozitivna, Wassermannova reakcija negativna. Zunanji izvid ob prihodu: 1. glavna lega; notranji izvid; maternično ustje za dlan odprto, glavica deflektirana (temenska lega), z manjšim segmentom v medeničnem vhodu, premakljiva, z močno porodno oteklino, suttura sagit-talis v desnem poševnem premeru. Porod o pravem terminu, je trajal 39 ur. Komplikacije: splošno tesna medenica, prezgoden razpok mehurja, slabost popadkov, sangvinolenten urin. Vsled tega se skuša pospešiti porod z incizijami cerviksa in yisokim forcepsom. Pri prvi poskusni trakciji se pretrga simfiza s slišnim pokom, nastane za dva prsta široka dehis-cenca, — simfizeotomija je postala na ta način nepotrebna, — nakar se fórceps z lahkoto dokonča. Urin je nato čist, nobenih nadaljnjih poškodb mehkih porodnih potov. Obliževa obveza. Puerperij je afebriien, normalen, 7. dan otročnica vstane, hodi normalno, ne čuti bolečin. 10. dan zapusti bolnico. Redko se pojavlja obolenje, ki je razvidno iz naslednjega opisa (št zap. gin. 838/1930): 38 letna žena, ki je petkrat rodila, vsi porodi spontani. Rodbinska anamneza b. p, Sama je prebolela s 6. letom škrlatinko. 1924 je dobivala po porodu precej pogosta 1/4-do Vž ure trajajoče krče v zgornjem delu trebuha, ki so trajali do konca leta 1929. Zadnja leta opaža na levi strani trebuha od popka navzdol za otroško dlan veliko, precej trdo, nebolečo oteklino. Med zadnjo nosečnostjo se je počutila dobro, porod 20. VII. 1930. Tri dni pred porodom jo je premočil dež, zvečer je postala tako slaba, da je morala leči; : v postelji jo je stresel parkret mraz. Tedaj je prvič začutila hude bolečine v kolkih in simfizi, nog, posebno desne, sploh ni mogla premakniti. Istočasno ji je otekla leva siran obraza, oteklina pa je čez tri dni brez sledu izginila. Tik pred porodom je še s težavo vstala in šla v hlev, a je takoj zopet legla. Porod je trajal malo časa in je bil lahak: zjutraj so začeli popadki, opoldne je počil mehur, par minut nato je porodila. Da bi kaj počilo v njej, ni čutila. Po porodu so postale bolečine v kolkih in simfizi še hujše, nastopila je visoka vročina. Tretji dan je poskusila vstati, a 'sled jakih bolečin v kolkih ni mogla premakniti nog. — 8 dni po porodu je bila sprejeta v bolnico. Stat. praes: kahek-4ična, temperatura 38—398, pulz 110-120, urin čist, albumen negativen, cor et pulmo b. p. Abdomen: stena nad simtizo izbočena, trda, boleča na pritisk, mestoma rdeča, na levo navzdol od popka za jabolko velik, mehak, na pritisk neboleč tumor, ki napravlja vtis hernije. Desne ingvinalne žleze zatekle in boleče. Lien perkutorno povečan. Ginekološki status: subinvolutio vteri. 4. dan po sprejemu : pri probatorni punkciji mehke otekline se ■ dobi gost gnoj; incizija. Pri iztipanju se dožene, da sega ebscesna votlina subkutano v smeri proti simfizi, ki je skoraj za širino prsta odprta, leva polovica ossis pubis je raskava in dislocirana nekoliko navspred ; desna polovica je pokrita z mehkimi deli in gladka. — Drenaža. Roenlgenološka slika 3 tedne po porodu: ruptura symphyseos et articulat. sacroiliacae dex Fractura acetabiili dex. V nadaljnjem poteku levo spodnjo ekstremitete že z lahkoto giblje, desno težje in ima pri tem še vedno močne bolečine v medenici. Bolnica se že malo obrača v postelji. 2 meseca po porodu je diastaza v simfizi še tipljiva, kosti sta dislocirani; občutljivost na pritisk v simfizi in ob os sacrum zadaj na desni, leva spodnja okončina lahko gibljiva, desno pacijentka lahko fleklira, ab - in ad - dukcija pa je težavna. Temperatura je stalno normalna. Sedimentacija po Westergrenu 143. Čez; 1 mesec ima še vedno močne bolečine v desni spodnji ekstremiteti, ki je atrofična. Premesti se na ortopedski oddelek, kjer se ji napravi sadren cingulum. — O kasnejši njeni usodi nam je pacijentka na informacije pred kratkim pismeno odgovorila, da se je zdravila pod zdravnikovim nadzorstvom doma, da pa še dolgo ni mogla vstati iz postelje. Sčasoma se je stanje nekoliko zboljšalo, hodi po bergljah, za vsako težje delo je popolnoma nesposobna. Desna spodnja okončina je precej tanjša od leve ter večinoma mrzla tudi v vročem času, moči v njej nima nobene, Gre torej za primer supurativnega procesa in karies simfize. Kdaj in zakaj je gnojenje nastopilo, iz anamneze ni popolnoma jasno. Najverjetnejše je, da so bili simfiza in sakroilijakalni sklepi pri enem zadnjih porodov na-ali pretrgani, metastatično ali na kak drug način je sledilo, ognojenje in suprasimfizni absces brez znatnejše reakcije. Tik pred zadnjim porodom je latentni proces vsled povečane uporabe teh delov eksacerbiral, kariozne kosti takega preobteženja niso mogle več premagati, sledila je ruptura simfize, sakroilijakalnih sklepov in acetabula. Porod pa je nastale rupture še povečal. Ognojenje simlize kot posledica raztrganja je redek pojav; navadno se zaceli ruptura, zlasti če ni odprta, gladko. Ognojenje nastopi običajno po poškodbah simfize med nosečnostjo ali porodom, redkejše po drugih Iraumah; Strassmann n. pr. poroča o nekem dekletu, ki je padlo pri telovadbi na trebuh; rupturirala je simfiza, sledilo je ognojenje, nato incizija abscesa; čez 8 let prvi porod, v otroški postelji nastopijo močne bolečine v simfizni regiji, nastane periproktitičen absces in pri inciziji se dožene,. da izhaja od simfize. Navadno se razprostirajo ti abscesi subkutano su-prasimfizno kot v našem slučaju, le redko se pogreznejo nazaj proti rektumu. Ognojenje simfize se je opazovalo parkrat tu v bolnici tudi kot sekundarno obolenje pri puerperalnih sepsah: bolnica je začutila med boleznijo bolečine v simfizi, na tem mestu je nastal edem tn tumor; pri obdukciji se je izkazalo, da je simfiza ognojena. — Predilekcijska mesta za te sekundarne infekcije so izmed sklepov zlasti sakroilijakalni in kolčni, vendar nas tudi obolenje simfize vsled neposredne soseščine primarnega ognojišca potom direktne infekcije ne more začuditi; enako verjetno pa je; metastatično okuženje, za kar pripravijo simfizo tekom nosečnosti, poroda in otroške postelje nastale manjše ali večje poškodbe. Operirana ognojenja simfize imajo tendenco, da se dobro zazdravijo s trdnim kalusom, tako da ne zapuste posebnih posledic na hoji in gibanju; resnejše in težje posledice kažejo ognojenja na sakroilijakalnih sklepih in na notranji strani acetabulov, ker se jih operativno težko doseže. Zaprte rupture simfize se zdravijo pri pravilnem ravnanju naglo; zacelijo se tako, da nastane sindezmoza ali sinhrondroza med obema vejama sramne kosti, ki zadostuje za trdnost medeničnega obroča in s katero se obseg medenice še poveča, tako da so nadaljnji porodi navadno lažji. Pri odprtih rupturah pa nastopijo često komplikacije z močnejšimi krvavitvami, ognojenja in pretrganja uretre in mehurja. Zacelijo navadno s kalusi. Literatura: Bud: Veränderungen an der Symphyse in der Schwangerschaft auf Grund vom Röntgenuntersuchungen (Vortrag), Zbl. f. Gyn. 1932 No 19, 1187. Düntzer : Symphysenrupturen unter der Geburt, Arch. f. Gyn., 1928 B 133-1, 159- Eymer — Lang: Anatomische Untersuchungen der Symphyse der Frau im Hinblick auf die Geburt und klinische Deutung der Befunde, Archiv für Gyn. 1929, B. 137-3, 866. Haslhofer: Untersuchungen über die Gelenke des Beckenringes mit besonderer Berücksichtigung ihrer Veränderungen durch Schwangerschaft und Geburt, Archiv für Gyn. 1931, B. 147 2, 1. Kehrer: F hysiologie der Schwangerschaft : das Knochensystem, Halban — Seitz, Vl-2, 838. Kraus: Zerreissung des Symphysenknorpels bei hoher Zange und engem Becken, Zbl f. Gyn. 1932, No 42, 2576, cit. po Münch, med. Wschr. 2928, No 30. Krukenberg: Anatomie des Beckens, Halban - Seitz VII-2, 1. Martin Ed.: Vereiterung der Symphyse, Halban — Seitz V-l, 614. Minarž: Dve redki poškodbi medeničnega koščenega pasu. Liječnički Vjesnik 1923-6, 200. Novak: Uber die Beziehungen zwischen Knochensystem und weiblichem Genita® Halban — Seitz, V-3, 237. Schäfer: Ruptur der Symphyse unter der Geburt (Demonstration), Zeitschrift für Geb. u. Gyn. 1914, B. 76-2, 582. Schul tze: Symphysenrupiur nach Spontangeburt (Demonstration), Zbl. f. Gyn. 1932, No 7, 418. Sorrentino: Über Symphysenruptur bei Spontanpartus, Zbl. f. Gyn. 1932, No 29, 1800, cit. po Arch. Ostetr. 1931, H 10. Speyer: Über Karies der Symphyse und des Schambeines, Arch. f. Gyn. 1920, B. 113-2, 363. Strassmann, Bardeleben, Jolly, Lehmann: Symphysenruptur (Demonstration und Diskussion), Zeitschrift für Geb. u. Gyn. 1914, B. 76-2, 584. Strassmann, Heinsius: Operierte Symphyse.ieiterung (Demonstration und Diskussion), Zeiischrift für Geb. u. Gyn, 920, B. 82-3, 682. Tandler: Lehrbuch der systematischen Anatomie, 1919. Winter: Symphysenrupturen, Halben — Seitz, V1I1-2, 239. Zalokar: Prinos k simfizeotomiji, Liječnički Vjesnik 1923-7, 240 in Liječnički Vjesnik 1921 (Staleški Glasnik str. 240). Zalokar: Pet let ginekologije in porodništva, Tiskovna zadruga, 1925 (str. 45). Zusammenfassung. Dr. Pavel Pehani, Ljubljana: Über Symphysenruptur unter der Geburt. Aus dem staatl. Frauenspital in Ljubljana; Vorstand Dr. AI. Zalokar. Der Autor berichtet über einen Fall, wo es bei relativ schnellem Spontanpartus und annährend normalen kindlichen und mütterlichen Massen zu einer Symphysenruptur kam und erläutert im Zusammenhang mit den Resultatten anatomisch-mikroskopischer Untersuchungen der Innsbrucker Klinik die Möglichkeit, wieso gerade solche Verhältnisse mehrmals eine Symphysenruptur herbeiführen. Im Gegenteil dazu ereignen sich die violenten Symphysenrupturen gewöhnlich bei grösseren Disproportionen zwischen Mutter und Kind, was auch die drei im Sptial beobachteten Fälle bezeugen. Zuletzt wird eine Vereiterung der Symphyse der Sakroiliakalgelenke als Folge des Geburtstraumas besprochen. Es wird geraten, nach jeder Geburt die Symphyse auf etwaige Verletzungen zu untersuchen, um so bei rechtzeitiger Behandlung den ev. auftretenden üblen Folgen auszuweichen. Iz državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. (Šef: Dr. Alojz Zalokar.) Skušnje s pernoktonom pri eklampsiji. Dr. Viktor Kocijančič, sekundarij. O uporabi in uspehih s pernoktonom pri bolečih popadkih sem že poročal v sestavku: „Naše skušnje s pernoktonom“ v „Zdravniškem vestniku“, leto IH., št. 2. Sporedno, takoj ko smo izvedeli za prve glasove iz literature, smo začeli uporabljati pernokton tudi pri eklampsijah vseh vrst: v nosečnosti, med porodom in po porodu. Do sedaj smo injicirali pernokton v 30. slučajih eklampsije. Uspehi in neuspehi so razvidni iz tabele št. I. Kako se je obnesel pernokton pri posameznih vrstah eklampsije? Najprej eklampsia in graviditate. (Glej tabelo št. II.). Naj dodam nekaj po~ drobnosti h posameznim slučajem, ki niso razvidne iz tabele. Slučaj 1. (por. z. št. 1309/29.) primipara, 22 let stara, nezavestna pripeljana; doma je imela 8 eklamptičnih napadov. RR 145—150, Eb 20%o> edem spodnjih okončin. V bolnici dva eklamptična napada. Ob 6h 40 min. 5 ccm pernoktona intravenozno. Do lOh 45 min. nobenega napada; ob tem času pa so se začeli stalno se ponavljajoči klonični krči, posebno po desni polovici telesa; intenziteta je variirala. Smemo si predstavljati, da so to bili abortivni, atipični eklamptični napadi, ki so sledili c den za drugim brez vsake pavze do lih 45 min. Ob lih 15 min. terapija po Stroganoffu; bolnica se umiri, nobenega napada več. Ni rodila v bolnici. Pri slučaju 2. (por. z. št. 476/30.), 23 let stari primipari, se je pojavila po 4 ccm pernoktona intravenozno cijanoze, ki je postajala vedno močnejša. Tudi dihanje se je močno poslabšalo in skoro ni bilo opazno. Puls jako frekventen, slabo polnjen. Na umetno dihanje, draženje kože in injekcijo lobelina je bolnica začela polagoma dihati in cijanoza je začela izginjati. Bolnica je potem mirno spala in se prebudila 4h po injekciji. RR pred injekcijo 105; 20 min. po injekciji 80—90. Čez teden dni spontan porod živega otroka. Slučaj 4. (por. z. št. 1810/30.), 23 let stara primipara. Dobila je eklamptične napade na cesti; ne ve, koliko. Pri zavesti, močno jo boli glava. V kopalnici zopet eklamptičen napad, čez pol ure drugi eklamptični napad. RR 150—160; v sedimentu eritrociti, epitelijalni in hialini cilindri. Nobenih edemov. Ob 18 h 17 min. dobi 4 ccm pernoktona intravenozno. Čez približno 7 h III. in IV. eklamptični napad. Venaepunctio 400 ccm. Stroganoff, nato nobenega napada več. Naslednji dan spontan porod. Slučaj 6. (por. z. št. 1051/31.), II. — para, 28 let stara. 7. VIII. ob 6 h ,29 min. nezavestna pripeljana. Doma je imela cca 15 napadov. 2e po drugem napadu bolnica ni prišla več h zavesti. Pri sprejemu RR 220, puls 120, cijanoza, dispnoa. Pri katetriziranju se dobi par ccm kalnega urina, albumen močno pozitiven. Sediment: mnogo levkocitov in granuliranih cilindrov. Eno minulo po prihodu v porodno sobo eklamptičen napad. Ob 6 h 40 min. 5 ccm pernoktona v 5 min. Ob 7 h 10 min. RR 180—190, puls 160, slabo polnjen. Bolnica je mirna. Cardiaca. Stanje se naglo slabša. 8. Vlil. ob 12 h exitus letalis. Slučaj 7. (por. z. št. 1564/31.), VII. — para, 32 let stara. Nezavestna pripeljana. Doma cca 20 eklamptičnih napadov. Pri sprejemu RR 145, puls 90, Eb 20°/00. Sediment: posamezni granulirani cilindri, eritrociti, precej leu-kocitov. 20 min. po injekciji pernoktona (5 ccm v 6 min.) operacija brez narkoze, ker je žena popolnoma anestetična: Sectio vaginalis anferior. Predrtje mehurja. Ekstrakcija na obe nogi. Siv uterusa in vagine. Izguba krvi pri operaciji jako majhna. Nič več napadov. Trajanje spanja več kot 12 ur. Zdrava odpuščena. Slučaj 8. (por. z. št. 383/32.), II. — para, 28 let stara. Doma je imela cca 25 napadov. Po drugem napadu se ni več zavedla. Pri sprejemu 14. III. ob 21 h 40 min. RR 175, puls 142, zabuhla v obraz, hropeče diha, dobi prvi napad v bolnici. Plodovih srčnih utripov ni čuti. Ob 22 h injekcija? pernoktona 5 ccm intravenozno. 15. III. ob 3 h 45 min. spontan porod mrtvega ploda. Ob lih 15 min, radi cijanoze in dispnoe cardiaca, lobelin,. venaepunctio 300 ccm. Ob 16 h 30 min. temp. 39'8, nikakega urina. Th.. euphylin, inhalacija kisika, infuzija fizijološke raztopine 800 ccm. Ob 21 h 30 min. eklamptičen napad; ponovno injekcija pernoktona 4 ccm in venaepunctio 300 ccm. Nato je žena mirna, splošno stanje slabo. 16. III. ob 8 h bolnica v globoki nezavesti, sicer stanje neizpremenjeno. Katetriziranje da 15 ccm gostega, jako smrdečega urina. Ob 11 h 45 min. operacija brez, narkoze: decapsulatio desne ledvice. Ob 16 h 30 min. exitus letalis. Delovanje pernoktona pri eklampsijah intra partum je bilo manj povoljno. Glej tabelo št. III. O slučajih, pri katerih so se napadi kljub injekciji pernoktona ponovili, naslednje. Slučaj 1. (por. z. št. 1164/29.), 29 let stara primipara. Pri vstopu v bolnico (4. XI.) RR 150—160, Eb 6%o> edemi, glavobol, meglen vid na desnem očesu. Začetek popadkov 6. XI. Ob 2 h 15 min. 7. XI. eklamptičen napad. Notranji izvid: maternično ustje za 2 prsta odprto. Glavica v medenični sredini. Tekom terapije po Stroganoffu še 4 eklamptični napadi v približno enournih presledkih; zato ob 9h 30 min. 5'5 ccm pernoktona intravenozno. Ob 15 h 45 min. (6 h po injekciji) še eden eklamptičen napad.. Ob 19h v kloroformovi narkozi forceps 2 krat, ker so bili gemini. Napadov-ni več. Zdrava odpuščena. Slučaj 2. (por. z. št. 354/30.), primipara 26 let stara. Sprejeta v bolnico z lahkimi popadki. RR 70; v sedimentu precej hialinih in granuliranih cilindrov. V teku 5 min. 2 eklamptična napada. Ob 3 h 35 min. 5 ccm per-nokfona intravenozno. Bolnica takoj globoko zaspi. Čez 5 h, bolnica je že zbujena, slaboten eklamptičen napad. Ob 9 h 35 min. spontan porod ploda,, ki takoj zakriči. Takoj po porodu IV. eklamptični napad, ponovno injekcija» pernoktona 2ccm intravenozno. Bolnica zaspi. Ob lih 25 min. V. eklamptičen napad. Venaepunctio 400 ccm; nato nobenega napada več. Tudi pri slučaju 3. (por. z. št. 608/30.), 26 let stari primipari, so se napadi ponavljali po drugi injekciji pernoktona. Doma je imela dva eklamp-iična napada. V bolnici pred pernoktonom tudi 2 napada. Ob 3 h 57 min. dobi 5 ccm pernoktona intravenozpo. Malo nato forceps v pernoktonovem spanju. Ob 6 h in 6h 30 min. zopet dva eklampSična napada. Injekcija pernoktona 2 ccm intravenozno. Čez eno uro V. eklamptični napad. Ker napadi ne prenehajo, se začne s terapijo po Stroganoffu. Ob 9 h 15 min. VI._ eklamptični napad. Terapija po Stroganoffu se nadaljuje. Ob 15 h 40 min, VII. eklamptični napad, ki je zadnji. Zdrava odpuščena. Slučaj 5. (por. z. št. 1733/30.), 26 let stara primipara, težka 87 kg. Doma 2 eklamptična napada; pri zavesti, RR 170, Eb. 12%0; v sedimentu levkociti in granulirani cilindri. Po I. eklamptičnem napadu v bolnici dobi 7 ccm pernoktona intravenozno ob 10 h 40 min. Ob 12 h 50 min. II. eklamp- tični napad, nakar zopet injekcija pernoktona 4 ccm intravenozno (2 h 20 min. po prvi injekciji). Bolnica, ki je bila prej nemirna, se je le za kratek čas umirila. Cel čas je nezavestna, v globoki komi. Ob 14 h 45 min. ve-naepunctio 400 ccm. Nobenega napada več. Spodnje ekstremitete postajajo marmorirane. Ob 18 h 30 min. fórceps v medenični sredini. Otrok mrtev. Bolnica dobiva cardiaca, cijanoza se širi navzgor. Ob 20 h exitus. Obdukcijski izvid (prof. dr. Plečnik): Pljučni edem pii stari mitralni insuficienci in sveži endocarditis verrucosa. Hepatitis haemorrhagica. Bil je to težak slučaj eklampsije z maloštevilnimi napadi, radi hude toksicitete je nastopil težak koma in poleg tega je bilo še srce prizadeto. Slučaj 8. (por. z. št. 778/31), 25 let stara primípara. Doma 2 eklamp-tična napada, v bolnici eden. Ob 14 h 24 min. 5 ccm pernoktona intravenozno. Čez 8 h II. eklamptični napad, ki je bil jako kratek, abortiven. Bolnica niti zavesti ni izgubila popolnoma. Fórceps. V otročji postelji tretji dan III. eklamptični napad, nekoliko močnejši od drugega. Zdrava odpuščena. Slučaj 9. (por. z. št. 598/31.), je 15 let stara primípara, krepko razvita. Doma je imela 14 eklamptičnih napadov. Nezavestna, RR 185, Eb 3 1/2V.0J v sedimentu mnogo hialinih in granuliranih cilindrov. Po prvem e* klamptičnem napadu v bolnici ob 12 h 27 min. S ccm pernoktona intravenozno. Ob 14 h 12 min. II. ekia'mptični napad; od 15 h 15 min. do 15 h 30 min. 4 eklamptični napadi. Ob 15 h 50 min. 2 ccm pernoktona intravezno, Bolnica, ki je bila prej močno nemirna, se umiri. Od 16 h 40 min. Braxlon — Hicks v kloformovi narkozi. Porod bledoasfiktičnega ploda ob 17 h 20 min. Exitus ploda čez 40 min. Čez 1 h VII. in VIII. eklamptični napad. Stroganoff. Bolnica brez napadov, v globoki komi. Naslednji dan kljub ana-leptičnim sredstvom, ne da bi prišla bolnica h zavesti, ob 10 h 20 min. exitus. Slučaj 12. (por. z. št. 1293/31.), 38 let stara primípara. Doma in na potu v bolnico je imela 3 močne napade. Pri sprejemu somnolentna, nejasno odgovarja na vprašanja, edemi. RR 200, puls 72, Eb 9°/0o- Sediment: zelo veliko granuliranih cilindrov, nekaj levkocitov. 29. IX. ob 5 h 30 min. I. eklamptični napad v bolnici. Ob 5 h 50 min. injekcija pernoktona 5 ccm intravenozno. Zena mirno zaspi. Ob 11 h 7 min. lahek eklamptičen napad, nato operacija v etrovi narkozi: Dührssenove incizije, fórceps. 13. dan z otrokom zdrava odpuščena. Slučaj 16. (por. z. št. 869/32.) 21 let stara primípara. Doma ni imela napadov. 11. VI. od 14 h 10 min. do 14 h 40 min. trije abortivni napadi. Ob 14 h 47 min. močan eklamptičen napad, kmalu po napadu se deloma zave. Ob 14 h 50 min. injekcija pernoktona 5 ccm intravenozno. Žena za eno uro zaspi. Kasneje budna za časa popadkov. Ob 16 h 45 min. spontan porod ploda. Ob 20h 30 min. 3 abortivni napadi kakor zgoraj; zopet injekcija pernoktona 3 ccm intravenozno. Zena lh v presledkih spi. 12. VI. ob Oh 15 min. močan eklamptičen napad. Ob Oh 30 min. zopet eklamptičen napad, RR 145. Injekcija morfija 0‘01. Žena do 8 h 40 min. mirno spi. nakar je popolnoma budna, se dobro počuti, jasno odgovarja na vprašanja Zapusti bolnico 8. dan po porodu. Pri eklampsijah post partum (5 slučajev) so se napadi po injekciji pernoktona le v enem slučaju ponovili. Glej tabelo IV. Pri slučaju 2. je bila po prvem eklamptičnem napadu uvedena terapija po Stroganoffu; ker napadi niso prenehali, se je injiciralo 3 h po prvem eklamptičnem napadu 4'5 ccm pernoktona intravenozno, nakar ni bilo nobenega napada več. Slučaj 5. (por. z. št. 939/32.), 20 let stara primípara. Uro in pol po porodu cb 12 h 1 min. nenadoma, brez predznakov, močan eklamptičen napad. RR 115, puls 90; v sedimentu granulirani in hialini cilindri, posamezni leukociti. Po napadu se žena takoj zave. Injekcija pernoktona 6 ccm. Žena zaspi, je mirna. Ob 12 h 45. drugi eklamptični napad, abortiven. Ob 15 h 21 min. III. eklamtični napad; po napadu se takoj zbudi. Injekcija pernoktona 3 ccm. Žena je precej nemirna. Od 15 h 35 min. do 16 h 52 min. 4 eklamptični napadi. Ob 17 h venaepunctio 550 ccm, med katero nastopi VIII. eklamptični napad. Injekcija morfija 0D15. Ob 17 h 20 min. IX. eklamptični napad. Ob 18 h 20 min. se žena prebuja, klizma (2 gr. kloralhidrata). Ob 19 h 40 min. X. eklamptični napad. Ob 20 h injekcija morfija 0.015. Žena v presledkih mirno spi. 26 VI. ob 5 h spontano urinira, budna. 8. dan po porodu zdrava odpuščena. V tem slučaju napadi tudi po Strogannoffu niso takoj prenehali. V svrho primerjave z našo prejšnjo terapijo eklampsije (Stroganoft, venaepunctio, operativni poseg), pri čemer smo vedno vpoštevali štadij poroda in težino klinične slike, sem izbral 30 slučajev po vrsti iz let 1926., 1927., 1928., ki so bili zdravljeni na ta način. V 17. slučajih so se napadi ponovili enkrat ali pa tudi večkrat. Glej tabelo V. in VI. Na neke podrobnosti moram še posebej opozoriti, da bo tabela V. popolnoma razumljiva. Zadnji dve rubriki pomenita število napadov po začeti terapiji (Stroganoff, operativni poseg). Slučaj 5., 10. in 22. so končali letalno, drugi so bili zdravi odpuščeni Pri člučeju 23. (por. z. št. 727/28.) ni zabeleženo v popisu bolezni število napadov, temveč samo, da so se ponavljali celo noč. V slučaju 27. (por. z. št. 987/28.) je bil napravljen samo forseps. V slučaju 29. (por. z. št. 1064/28.) 33 let stara primípara ni rodila v bolnici, temveč je bila noseča odpuščena. Ce primerjamo procentualno (glej tabeli I. in VI.) uspehe pri obeh terapijah, opazimo, da so pri pernoktonu mnogo boljši. Predvsem je to jasno vidno pri eklampsiji post partum. Po injekciji pernoktona je bil samo v enem slučaju napad, dcčim pri stari terapiji v 5 od 10 slučajev ali v 50%* Pa tudi pri eklampsiji in graviditate in intra partum so uspehi mnogo boljši, čeprav ne tako izraziti kakor pri eklampsiji post partum. V slučajih zdravljenih s pernoktonom so bili 4 slučaji smrtni; v slučajih zdravljenih brez pernoktona so trije slučaji končali smrtno. Poleg tega ima pernokton še to prednost, da je aplikacija enostavnejša, da ne rečem elegantnejša, ker je potrebno navadno samo enkrat injicirati. In kar je treba še bolj povdariti, delovanje nastopi takoj, še tekom injekcije. Bolnica se umiri in zaspi. Pernokton je tudi, kakor sta dokazala Fretwurst in Riider, neškodljiv za mater in za otroka, kar je velike važnosti pri bolezni kot je eklampsija. O pernoktonu in njegovi uporabi pri eklampsijah poročata med drugimi Kobes in Goecke, slednji precej obširno. Pri 30 slučajih zdravljenih s pernoktonom so se napadi po porodu v 4 slučajih ponovili. Porod je sledil navadno kmalu po injekciji, po večini pol do ene ure. Pri drugih 31 slučajih iz istega časa, ki so bili iz raznih vzrokov zdravljeni po drugi metodi, so se napadi ponovili v 9 slučajih. Množino raztopine pernoktona določamo, kakor pri bolečih popadkih; 1 ccm raztopine na 12'5 kg telesne teže, kadar je mogoče bolnico stehtati, sicer približno ocenimo težo. Injekcija se vrši po istih principih kakor pri bolečih popadkih; intravenozno, počasi 1 ccm v eni minuti, z uro pred seboj. Bolnica zaspi že med injekcijo. Delovanje pernoktona je pri eklampsijah izrazitejše kakor pri belečih popadkih; da še enkrat povdarim, najlepše deluje pri eklampsijah v nosečnosti in po porodu. Spanje je navadno vsaj v prvih urah mirno, globoko in napravi takojšnja izpremenba (izgine nemir, bolnica mirno spv izraz lica se izpremeni i. t. d.) jak vtis na navzoče. Spanje tudi dalj časa traja kakor pri normalnih porodih (tu maksimum 3 h). Tako je ena bolnica spala popolnoma mirno skoraj 9 ur, druge pa po 4 ali 5 ur, seveda pa tudi manj. Cim dalj časa traja spanje in čim mirnejše je, tem bolj smemo pričakovati, da se napadi ne bodo več ponovili. Večkrat — zopet v glavnem pri eklampsijah v nosečnosti in po porodu — so se bolnice po večurnem spanju naenkrat zbudile in izjavile, da se počutijo dobro in da so dobro spele. O eventualnih komplikacijah morem reči da nemir ni bil večji — navadno le še kako uro po injekciji — kakor smo ga sicer navajeni opazovati v nekaterih slučajih po injekciji pernoktona pri bolečih popadkih. Na krvni tlak in puls vpliva pernokton tudi pri eklampsijah tako, da se krvni tlak nekaj časa po injekciji zniža in puls včasih zviša, vendar se krvni tlak kmalu popne na prejšnjo višino. Spominjem na cijanozo, ki sem jo omenil pri slučaju št. 2. med eklampsijami v nosečnosti, podobne komplikacije še nisem zasledil pri drugih avtorjih. Mislim, da ima pernokton pred drugimi našimi terapevtskimi sredstvi proti eklampsiji toliko prednosti, da nam daje to dejstvo pravico, da ga uporabimo pri vsakem slučaju, kot prvo in najboljše pomirjevalno sredstvo. Ker so neugodnosti transporta v veliki meri sposobne izprožiti med transportom nove napade, imamo v pernoktonu dobro sredstvo, da jih preprečimo, če ga injiciramo pred prevozom. Poudariti pa moramo pri tem, da se da pernokton uporabiti pri eklampsijah tudi v domačih razmerah, zlasti 5tedaj, če bi bil transport predolgotrajen, pretežaven, ali pa da ne bi bilo na razpolago za prevoz primernega vozila. Smatramo, da je vsak prevoz eklamptičnih škodljiv in da se sme izvršiti samo v izjemnih slučajih. V slučajih, pri katerih mislimo, da eklamspije ne bomo mogli doma obvladati, pa ravno pernokton pride prav za vsaj približno neškodljiv transport. Pri eklampsijah po porodu smemo z veliko verjetnostjo pričakovati — vsi avtorji, imajo pri tej vrsti eklampsije s pernoktonom najboljše uspehe — da bodo napadi po injekciji pernoktona ponehali. Literatura: I. Zur Therapie der Post-partum Eklampsie. Dr. Rudolf Kobes, Deutsche med. Wochenschrift 1929. II. Erfahrungen mit Pernocton in der Geburtshilfe und Gynäkologie. Dr. Waldemar Reiprich, Fortschritte der Therapie, 6. Jahrgang. III. Über die Anwendung von Pernocton bei Eklampsie, H. Göecke, Monatsschrift für Geburtshilfe und Gynäkologie 1931. IV. Klinik und Chemie des Pernocton in der Geburtshilfe und Gynäkologie. F. -Fretwurst und F. B. Rüder, Monatsschrift für Geburtshilfe ued Gynäkologie, 1931' V. Naše skušnje s pernoktonom. Dr. V. Kocijančič, Zdravniški vestnik 1931. Tabela I. Vrsta Število Ponovili so V »/o eklampsije slučajev se napadi E. gravid. 8 3 37-5 % E. intra part. 17 8 47 °/0 E. p. parfum 5 1 20 o/° Skupaj 30 12 40 '•/. Tabela II. Zapor. štev. Porodn. zap.štev. Starost para štev. napadov Pernok. cem Število napadov po injekciji doma v bolnici 1. 1309/29 22/1 8 2 5 l 2. 476/30 23/1 4 2 5 — 3. 1761/30 26/1 — 1 5 ’ 4. 1810/30 25/1 7 2 4 2 5. 24/31 17/1 4 4 5 — 6. 1051/31 28/1 15 1 5 , 7. 1564 31 32/VI1 20 4 5 - _ 8, 383/32 28/H 25 2 5+4 1 Zapor. štev. T'k 1 Starost para Štev. napadov Pernok. cem zap. štev. napadov po injekciji doma v bolnici 1. 116429 29/1 — 5 5*5 l 2. 354/30 26/1 — 2 5+2 3 3. 608/30 26/1 2 2 5+2 5 4. 1706/30 25/1 — 1 6 — 5. 1733/30 26/1 2 1 7+4 1 6. 49/31 35/IV 2 1 4.5 — 7. 103/31 27/1 — 2 5 — 8. 378/31 21/1 2 1 5 2 9. 598/31 15/1 15 1 5+2 7 10. 602/31 32 'I — 3 5 — 11. 721/31 27/1 2 1 5-75 — 12. 1293/31 38/1 3 1 6 1 13. 1624/31 25/1 3 1 4 — 14. 668/32 22/1 20 — 5 — 15. 669/32 26/1 4 1 5+2 — 16. 869/32 21/1 — 4 5+3 5 17. 1125/32 28/1 6 — 6 - 1 Tabela IV. Zapor. štev. Porodn. zap. štev Starost para Število napadov Pernok. cem Število napadov po injekciji 1. 1195/29 26/11 1 4-5 — 2. 1047/30 19/1 4 4-5 — 3. 371/31 27/1 2 6 — 4. 868/31 30/1 1 5 — 5. 939/32 20/1 10 6 9 Zapor. štev. Porodn. zap. štev. Starost para Število napadov Vrsta eklamp- sije doma v bolnici ¡do poroda po porodu 1. 267-26 23-1 6+1 — 3 2 i. p. 2. 348-26 27-1 — 1 — — p. p. 3. 371-26 20-1 ? 3 2 — gr. 4. 541-26 22-1 — 1 — — i. p. 5. 585-26 36-VII — cca 96 — cca 95 P- P- 6. 645-26 29-1 2 5 3 2 i. p. 7. 776 26 21-1 2 ? 2 1 — gr. 8. 936-26 21-1 1 2 — —- gr. 9. 961-26 26-1 2 9 6 3 i. p. 10. 1018 26 26-1 več 4 3 — i. p. 11. 446-27 291 1 1 2 5 gr- 12. 603-27 29-1 — -— — 2 P- P- 13. 878-27 18-1 8 1 13 3 i. p. 14. 1089-27 24 I — — — 2 p. p. 15. 1141-27 26-1 — — — 1 p. p. 16. 1161-27 32 I 8 1 3 3 i. p. 17. 1284-27 34-1 10? 1 1 — gr. 18. 109-28 34-1 — — — 1 p. p. 19. 274-28 35-III — 1 — 4 i. p. 20. 318-28 22 I — 1 — — i. p. 21. 385-28 25-1 — — — 1 p. p. 22. 717-28 28-V ? — — 2 i. p. 23. 727 28 31-II — — — 7 p. p. 24. 903-28 22-1 6 — — 12 P- P- 25. .949-28 19-1 4 1 — — i. p. 26. 975-28 40-1 — 1 — 1 i. p. 27. 987-28 36-1 — 1 — — i. p. 28. 1018-28 18-1 — 1 5 — i. p. 29. 1046-28 231 4 1 5 — gr. 30. 1124-28 28-V — — — 1 P- P- Vrsta eklampsije Število slučajev Ponovili so se nepadi v % E. gravid. 4 5 83-5 % E. intera. part. 14 10 71-43% E. p. partum. 10 5 50 % Skupaj 30 20 66-6 °/o Zusammenfassung. Aus staatlichen Krankenhaus für Frauenkrankcheitee zu Ljubljana (Vorstand: dr. Alojz ZalokarL Erfahrungen mit Pernocton bei Eklampsin. Von dr. Viktor Kocijančič. Sekundararzt. Der Autor berichtet über 30 Fälle von Eklampsie aller Formen, die mit Pernocton behandelt worden waren. Es wird günstigere Erfolge verzeichnen als mit der früherer» Therapie. (Stroganoff operat'ver Eingriff), 9esonders bei Postoarteten — Eklampsie. Von Komplikationen ist einmal schwere Iganose vorgekommen, die aber leicht überwunden worden war. Die Methode ist brauchbar auch für den Praktiker. Dr. Slivnik Anton sres. san. referent O cepljenju proti škrlatini. L. 1930 sem poročal v glasilu o cepljenju proti škrlatini. Ker se je to vprašanje do danes precej razčistilo, bom podal zopet kratek pregled rezultatov, ki smo jih imeli pri cepljenju v radovljiškem srezu. V 1. 1928 smo imeli prvo epidemijo škrlatine in sicer je bilo največ obolenj na Jesenicah. Vseh slučajev je bilo 53. Ker vsa preventivna sredstva (izolacija, desinfekcija, prevozi bolnikov v bolnico, predavanja . . .) niso nič pomagala, smo se odločili za cepljenje z Dickovim toksinom, trikrat v treh tednih z stopnjujočo koncentracijo. Po cepljenju je škrlatina takoj popolnoma prenehala. V 1. 1931 je nastala nova epidemija škrlatine v necepljeni občini, odkoder se je zanesla tudi v že cepljene kraje. Vseh slučajev je bilo 131. Ko so vsa druga sredstva odpovedala smo se zatekli zopet k cepljenju in sicer smo pocepili nekatere občine v prvič, nekatere pa drugič, na kar je epidemija zopet popolnoma ponehala. Zanimiv je bil potek škrlatine pri cepljenjih. Pri vseh, ki so bili ce-plenji trikrat zaporedoma (eno cepljenje) je potekala škrlatina jako lahko, tako da taki otroci, oboleli za škrlatino niso imeli drugih znakov, kakor eksantem in temperaturo od 37—38°, ki pa je navadno že po enem dnevu padla. Otroci so se počutili popolnoma zdravi, so imeli izboren tek ter niso hoteli v posteljo. Tudi stariši niso klicali zdravnikov, ampak so po večini zdravniki bolnike sami poiskali, ker so manjkali v šoli. Cepljenih je bilo skupaj nekaj čez 10.000 (d eset tisoč) otrok, od teh je bilo kakih 3900 ponovno cepljenih. Iz tega števila ce-pljencev se dajo izvajati gotovi zaključki, na katere se v bodoče lahko opiramo: 1. ) Profilaktično cepljenje proti škrlatini ni nevarno niti za časa epidemije, ker noben otrok od 10.000 cepljenih ni resno obolel radi cepljenja. Pri občutljivih otrocih zateče roka, katero cepimo, pri izjemno občutljivih lahko nastopi škrlatinoznl eksantem, ki pa v enem dnevu izgine brez vseh posledic. 2. ) Imuniteta pridobljena po cepljenju traja najbrže eno leto, na kar je cepljenec zopet sprejemljiv za škrlatino, ki pa poteka izredno lahko. 3. ) Proflaktično eepljenje naj bi se vršilo samo pri epidemijah, ker je edino uspešno sredstvo za zatiranje epidemij. 4. ) Po enem letu naj bi se izvršila po potrebi v kraju epidemije ponovna imunizacija. Ob 10-letnici zakona o zavarovanju delavcev (ZZD). Referat iz „Zbornika detavskega zavarovanja 1922—1932“. (konec.) Dr. I. Zajec, zdravnik-šef OUZD, otvori drugi zdravniški del Zbornika z razpravo: Zdravniška služba v našem delavskem zavarovanju. ZZD je delokrog zdravnikov bolniške blagajne silno razširil, njih število zelo pomnožil in omogočii mnogo bolj intenzivno zdravniško delo v prid zavarovancev. Kajti delavsko zavarovanje, ki je na obeh panogah zdravniškega dela — preprečavni (preventivni) in lečivni (kuartivni) enako močno interesirano, mora zavarovancu nuditi vse moderne zdravilne pripomočke, da svoj cilj na najbolj ekonomičen način lahko doseže. Po ZZD je bil uveden sistem stalnih zdravnikov in s tem izključen svobodna izbira zdravnikov, ki tvori — kakor znano — še vedno predmet debate v zdravniških krogih. Naš OUZD stoji vsekakor na stališču, da je ta sistem za naše narodno-gospodarske in splošne prilike edino primeren. Po nemškem vzorcu je OUZD ustanovil najpreje v Ljubljani, potem v Mariboru ambulatorij, o katerih gotovo velja, da „je njiju važnost za zdravje in zdravstveno kulturo zavarovancev nesporna“. Zdravniških okolišev je nad 100, zanimivo pa je, da je med njimi nekaj z manj kot 100, da celo manj kot 30 zavarovancev. Tako široko razpletena mreža zdravniških okolišev bo gotovo prispevalo k splošnem izboljšanju zdravstvenih razmer zlasti med podeželskim prebivalstvom. „Usoda soc. zavarovanja je v rokah zdravnikov“. „Samo ob sebi je razumijivo, da more soc. zavarovanje uspevati in zmagovati dane naloge le, če je zdravniška služba vestna, natančna, smotrna, razumna in pogumna in če se strogo ravna po medicinskih, gospodarskih in socialnih ozirih“. „Toda ta služba zahteva borbo proti hlimbežem, sitnarjem itd. in ta „borba je na vso moč zoprna“. To so odstavki iz razprave zdravnika - šefa OUZD, ki pričajo, da vlada pri vodstvu urada polno razumevanje za težkoče, pa tudi za važnost zdravniške službe. Zanimiva so izvajanja o borbi proti tuberkulozi. Priznati je treba, da je OUZD v tem oziru v zadnjih letih opravil ogromno delo, tragika je pa v tem da se nahaja vkljub vsem naporom borba proti tuberkulozi, tudi če se Vzamejo v poštev samo zavarovanci urada, šele v začetkih. Ni dvorna^ da je ravno to poglavje, ki močno govori za decentralizacijo zavarovanja, kajti nivo borbe proti tuberkulozi v območju ljubljanskega urada močno trpi za zaprekami, ki prihajajo iz drugih pokrajin naše države. Na koncu tega poglavja izreče šefzdravnik vsem svojim tovarišem čast in hvalo za dosedanje delo. Prepričani smo, da so to — dovolj redko — priznanje prizadeti v polni meri zaslužili. Dr. iv. Drobnič, internist OUZD: Ulcus ventriculi in ulcus duodeni v socialnem zavarovanju. Nihče ne bo dvomil o tem, da spada bolezen, ki ji veljata razprava, med najvažnejše tako v medicinskem kot v socialnem oziru. Število slučajev narašča od leta do leta deloma resnično, deloma vsled točnejše diagnoze. Statistika, ki obsega leta 1930—31 (zakaj samo dve leti?) navaja, da je 9% vseh bolnikov, ki so prišli na interno ambulanto bolehalo za čirno boleznijo — skupaj 320 slučajev (179 ulc. ventr., 141 ulc. duodeni). Morda ni splošno znano opazovanje, da varijira število teh bolnikov po letnem času in je največje spomladi in v jeseni: je to torej sličen cikličen pojav kot pri drugih boleznih (n. pr. phthisis fibrocaseosa). Sledi kratek pregled čez patološko anatomijo čira, 'njegovo simptoma-tologijo in diagnostiko. Kemična analiza želodčnega soka v svojem pomenu pač znatno zastaja napram vestni in tehnično na višku stoječi rentgeno-loški preiskavi. Tudi terapijo čirov nam avtor v kratkem opisuje, zlasti dijetetično zdravljenje, medtem ko medikamentozno zdravljenje skoraj popolnoma zanemarja, omenja pa proteinsko in rentgenološko (?) terapijo. Nato nam avtor navaja indikacije za operativno zdravljenje, s katerim pa ima izredno slabe skušnje (recidivi, bolečine itd.) Uspehi zdravljenja članov OUZD s to boleznijo so bili zelo razveseljivi. Po dvomesečnem zdravljenju 94°/0 ozdravljenja (recidivi samo v 8°/0 vseh slučajev). Ta izredno lepi uspeh se bo moral pripisati v prvi vrsti pač rani diagnozi. Primarij dr. J. Hebein, rentgenolog OUZD poroča v članku: Razvoj in ekonomičnost rentgenološkega ambulatorija OUZD v Ljubljani o neznatnih začetkih renigenologije v prvih povojnih letih, dokler se ni 1. 1923 ustanovil rentgenološki institut splošne bolnice, ki se ga je posluževal tudi OUZD za svoje bolnike. 1. II. 1927 pa je bil otvorjen rentg. institut OUZD in sicer najpreje-samo diagnostični oddelek, 16. I. 1928 pa tudi terapevtični oddelek. Naprava je ena največjih in najlepših v celi državi. Statistični pregled frekvence tega instituta je verna slika razvoja te medicinske panoge sploh, ki zavzema vedno širši obseg v diagnostiki. Od I. 1923 do 1931 je narastla skupna frekvenca od 169 na 7. 968 in to največ radi ogromne porasti števila rengenoloških presvetljav torakalnih organov (v istem razdobju od 39 na 5. 892). V interesu čim intenzivnejše diagnoze pljučne tuberkuloze je tudi naraščanje števila pljučnih posnetkov od 11 v letu 1927 na 578 1. 1931. Zelo razveseljiva pa je avtorjeva ugotovitev, da »se sistematično fotografira vsak za tuberkulozo pljuč sumljiv ali že oboleli član pri prvem pregledu“. Stroški za to edino pravilno postopanje se bogato izplačajo. Sicer se je vodstvu instituta posrečilo, doseči res vzorno ekonomičnost obrata. Kljub razmeroma visokim stroškom za amortizacijo in obresti ter celo najemnino (V3 vsega obračuna) je prišla ena rentgeno-loška ordinacija na din. 38 —. V sledečem članku nam opisuje dermatolog OUZD dr. J. Jakša Socialno zdravljenje sifilide. Zdravljenje je v glavnih potezah isto, kakor se je tekom zadnjega 10-Ietja povsod izkazalo kot najuspešnejše: kombinirano zdravljenje z Neosalvarsanom in Bismutom, v gotovih slučajih še ungu. cinereum in jod. Gotovo se je tudi pri zdravljenju te kuge izkazala institucija soc. zavarovanja kot izredno dobrodejna, toda po mnenju referenta bolj iz razloga, ker je v okvirju vavarovanja lažje dana možnost pravočasnega odkritja spolnih bolezni, kot radi brezplačnosti zdravljenja, ki je po zakonu itak zajamčena vsakemu državljanu. V članku: Razvoj in koristi renigenoloških žarkov se naš znani rentgenolog .prim. dr. A. Kunst po uvodnih besedah o zgodovini odkritja rentgenoloških žarkov najpreje malo norčuje iz prevelike mehanizacije medicine. Vidi se, da je njemu kot pravemu zdravniku hudo, ko satirično ugotavlja, da je „diagnoza bolezni le produkt stroja“ ali da postaja zdravnik s stetoskopom že karikatura“. Potem pa upravičeno obžaluje, da je napredek v ozdravljenju bolezni toliko zaostal za ogromnim napredkom, ki so ga nam rentgenološki žarki prinesli v diagnostičnem oziru. Po vsej pravici tudi podčrtava pomen rentgenograma. Da kljub velikemu napredku rentgenološka diagnostika v naših institutih in ambulato-rijih še vedno zaostaja za inozemstvom temu je krivo v prvi vrsti pomanjkanje denarnih sredstev ali — vsaj v precejšnji meri — nesorazmerno višje cene vsega rentgenološkega materijala in aparature pri nas napram cenam v inozemstvu (carina, valuta i. sl.). Stavek gospoda primarija, „da je diagnostična tehnika danes že tako napredovala, da so pomisleki proti absolutni zanesljivosti rentgena precej zanesljiv znak medicinske nevednosti“ bi hotel vsaj za interno rentg. diagnostiko referent modificirati v toliko, da je „absolutna“ zanesljivost zelo odvisna od zdravnika, ki rentgenizira, kajti ¡kljub vsemu ogromnemu izboljšanju in poenostavljenju tehnične strani rentgenologije, bo uspeh tega dela — kakor povsod v medicini — v prvi vrsti odvisen od osebnih kvalitet rentgenologa. Vem, da se bo avtor strinjal i menoj, če smatram to ugotovitev vprav za nujno potrebno vspričo diletantizma, ki se hoče širiti tudi na tem polju. V drugem delu razprave se avtor peča z rentgen - terapijo, v zvezi s tem pa tudi s teorijo nastanka raka. Upravičeno graja shematiziranje in •šabloniziranje obsevanja, pa tudi preveliki optimizem statistik, ki se prevečkrat zadovoljijo s tem, da „se bolnik dobro počuti“. Ce je pa absolutno skeptično stališče avtorja napram ozdravljenju raka, tudi rano operiranega in obsevanega, pravilno, naj odločajo drugi. Njegova ogromna skušnja, vsakdanje njegovo opazovanje na rentgen-senčniku, nam pa dajo gotovo misliti. Dr. Fr. Logar govori v krajšem članku o pomenu zobnega ambulatorija v bolniškem zavarovanju. Tudi tu igra glavno vlogo rana diagnoza oziroma pravočasno zdravljenje zobnih bolezni, ki so često vir raznim infektom v drugih organih, vendar pa upam, da je avtor videl prečrno, ko je naštel menda prav vse bolezni sploh kot možno posledico pokvarjenih zob. Sledeč nujni potrebi je OL1ZD otvoril 1. 1927 svoj lastni zobni ambulatorij v Ljubljani in prevzel zdravljenja ogromnega števila članov (60% vsega članstva, kmalu 60.000 obiskov ambulatorija v 5 letih), dasi zobne dajatve v zakonu niso predvidene. Radi tega morajo člani, posebno svojci, vsaj del režijskih stroškov za tehnična dela kriti sami. Od okt. 1931 pa omogoča urad svojim članom tudi dela v zlatu (krone itd.). Dr. Robert Hlavaty obravnava v članku: Umetno zobovje kot dajatev OUZD v Ljubljani prav kratko pomen protetike v okvirju zobozdravniških dajatev OUZD ter nas preseneti z velikimi številkami na tem polju izvršenih del v kavčuku in zlatu. Omembe je vredno, da „izdeluje ambulatorij protetiko po lastni minimalni tarifi in je tako tudi ekonomski šibkejšemu članstvu omogočeno, zadostiti nujni potrebi in nadomestiti izgubljeno zobovje.“ Nato se bavi primari j ■ ortope d dr. Fr. Minarž z vprašanjem: Socialna važnost izbire poklica glede na šibkost spodnjih okončin. S tem obravnava avtor del problema prav posebne važnosti, ki se mu drugod že davno posveča vsa dejanska pozornost. V petih primerih nas avtor na zelo podučen način takoj uvede in medias res in pokaže tudi takoj vse težkoče, na katere zdravnik danes še zadene, če nastopi kot svetovalec in svariiec. Da pa je pomen deformacij spodnjih okončin v resnici velik, vidimo iz številk nemške statistike ter iz statistike ortopedičnega oddelka ljubljanske bolnice (v 8 letih 823 bolnih z deformacijami). Na ortoped. - kirurškem ambulatoriju OUZD znaša odstotek teh deformitet 6%. Ogromni so stroški, ki jih ti nesrečni - večinoma mladi-ljudje povzročajo uradu, usmiljenja vredno trpljenje bolnika in vse to radi nepravilne izbire poklica. Ko prečitamo jasna izvajanja ortopeda, radi verjamemo, da je „plo-konožrtost važna socijalna bolezen" in bi samo želeli, da bi se pričujoča razprava morda v malo bolj poljudni obliki ponatisnila v večji nakladi in dala na razpolago ysem učiteljem osnovnih šol, obrtnikom in delodajalcem sploh, pa morda tudi staršem šole - odraslih otrok, njeno lektiro pa najtopleje priporočamo vsem, zlasti šolskim zdravnikom. Zdravnik pa bo iz nje lahko črpal tudi terapevtična navodila, obenem bo pa moral pritrditi avtorju, ki želi, da bi se prepovedala prodaja raznih vložkov brez zdravniškega predpisa ter da bi se naša čevljarska industrija bavila z izdelovanjem posebnega tipa čevlja za te bolnike. Za odjemalce se jim — kakor je videti — ne bi bilo treba bati. Dr. Drago Mušič — Sevnica: Zdravstveno delo OUZD ia kmečko prebivalstvo. Po kratki analizi gospodarske strukture, ki ji pripada slovenski kmet in delavec, ki z vsem svojim bitjem še korenini v kmečki hiši, nam avtor na primeru jetike jasno pokaže prednosti, ki jo ima član soc. zavarovanja napram nezavarovanemu kmetu. havno radi tega pa, ker je delavstvo pri nas še večinoma tesno zvezano s kmečkim ljudstvom, iz katerega izvira, bo služba zdravnika OUZD» na deželi posredno nudila marsikatero korist, zlasti v smislu preventivne medicine, celokupnemu, tudi nezavarovanemu prebivalstvu. Dr. J. Pintar, ginekolog OUZD: Deset let ginekološke ambulance pri OUZD v Ljubljani. Prinaša statistiko ginekološkega, dela od leta 1921 obstoječe ginekološkoporodniške ambulance OUZD in takoj ugotovi, da izhaja iz tabele troje v socijalno-medicinskem pogleda prav neveselih dejstev. Prvo je naraščanje splavov, ki je znak gospodarskega, seveda pa tudi moralnega propadanja širokih slojev — ne samo — delavstva, čeprav razmere pri nas še dolgo niso tako obupne kakor n. pr. v Nemčiji, kjer pride pri članih bolniških blagajn 40,2°/0 splavov na 58,3% pravilnih porodov (pri ljubljanskem OUZD 4,1% splavov na 43,8% pravilnih porodov). Drugi pojav je veliko število žena z nezadostno razvitimi spolovili, kar je po mnenju avtorja pripisati splošno slabim življenskim razmeram slovenske delavske žene ter alkoholizmu staršev. Ako sta ta dva žalostna pojava v danih razmerah skoraj neizogibna in nepopravljiva, je avtor mnenja, da se bo dal tretji — naraščanje števila žensk, ki pridejo v ambulanco z neozdravljivim rakom — dal odpraviti z intenzivnejšo higijensko propagando — kar je sicer nekoliko v nasprotsivu s skepso, ki jo izraža avtor na koncu glede uspehov dosedanjih predavanj (referent vsekakor tudi bolj nagiblje k skepsi radi sličnih skušenj na podobnem polju). Mesto teh predavanj si želi potujoče razstave. Iz oddelka za nevrologijo in psihijatrijo OUZD podaja doc. dr. L. Robida: Obrobne glose k neurološko’psihiatričnemu ambu-la toriju OUZD v Ljubljani. Njegova izvajanja tvorijo kratek, toda zelo dragocen prispevek k poglavju psihičnih in živčnih motenj med Slovenci zlasti v povojni dobi. Te vrste bolezni imajo svoj vzrok deloma v duševnem in telesnem izčrpanju vsled vojnih let; nejvečkrat pa v alkoholu, ki je bil, je in ostane še vedno največji škodljivec slovenskega ljudstva. Veliko vlogo je igrala v med — in po vojni dobi tudi infekcijska etiologija teh bolezni predvsem influenca. Zanimiva je ugotovitev, da je močno narastlo število bolnikov z multiplo sklerozo, o kateri domneva avtor, da je tudi infekcijskega izvora. Razumljivo je, da pripada — v predvojnem času med Slovenci zelo redki — lues precejšnji delež med vzroki duševnih in živčnih motenj. Vendar pa se še ne ve, če ne bo število teh v „kritičnih letih 1932 — 1938“ še narastlo. Duševne motnje so med člani OUZD prav redke. Dr. J. Zajec, zdravnik-šef OUZD je napisal vpoštevanja vredno» Poglavje o zdravilih, kije bilo v celoti objavljeno v glasilu Zdravniške zbornice. Vsem tovarišem, ki ga še niso utegnili prečitati, ga na tem mestu priporočamo Zelo težavno in visoko aktualno vprašanje je načel prim. dr. Fr. Mi-nar s člankom: O presoji vzročne zveze med tuberkulozo in poškodbo. V medicini — klinični kakor socialni — ni kmalu vprašanja* ki bi bilo tako vsestransko zanimivo, in praktično važno ter bi dalo toliko povoda za najbolj vroče znanstvene kontraverze. Za lažje razumevanje problema priporoča avtor Zoliingerjevo preprosto razdelitev v dve skupini: a) travmatična tuberkuloza in b) posttravmatična tuberkuloza. Se dosti več pa pove razdelitev v inficirajoče, lokalizirajoče, mobilizirajoče in agravi-rajoče travme. Direktna infekcija s Kochovim bacilom radi travme je zelo redka, še popolnoma nepojasnjeno pa je, če je nastanek tuberkuloze kosli v zvezi s iravmom. Mnenja raznih strokovnjakov se v tem diametralno nasprotujejo. Vsekakor pa drži, da je kostna tuberkuloza brez primarnega afekta, največkrat v pljučih, izključena. Avtor nato obširno razpravlja o splošnih pogojih, ki so za veliko večino nezgodnih zavarovanj potrebni za vpostavitev vzročne zveze med travmo in tuberkulozo ter prinaša Zoliingerjevo tabelo o časovni zvezi med njima. Namesto humanitarne devize „in dubiis pro aegroto“ postavi avtor za zdravnike socialnega zavarovanja novo devizo : In dubiis pro reo“. Toplo priporoča pri ocenjevanju individualni postopek rentnih zahtev pod naslovom posttravmatične tuberkuloze. Vse to nam pa na zelo podučnih primerih iz prakse pojasni ter obenem pokaže, kako zelo različno in dostikrat krivično je postopanje zavarovanja v tem kočljivem vprašanju. Zato je umesten predlog, da se ZZD v tem pogledu izpopolni in novelizira. Doc. dr. A. Košir v članku Klinični diagnostični laboratorij postavlja gotovo vpravičeno zahtevo, da bi moral vsak tudi manjši bolniški oddelek imeti svoj mali laboratorij z mikroskopom. Laboratorij OUZD ima pa seveda ogromen delokrog in dejansko izvršuje vse diagnostične preis- kave, ki pri dejo sploh v poštev (mikroskopične preiskave, kemične analize, preiskave krvi itd.) Mislim da je važnost takega zavoda za vsakega sodobnega zdravnika pač izven debate. Najobširnejše med vsemi je delo doc. dr. H. Robič-a: Vpliv dela oziroma poklica na kožne in spolne belezni delavstva. Najprej nam podaja avtor na osnovi ogromnega materijala iz 4 letne prakse v ambulatoriju za kožne in spolne bolezni v Mariboru sliko takozvanih poklicnih ali obrtnih kožnih bolezni; v drugem delu pa govori o spolnih boleznih med delavstvom. V 4 zelo obsežnih tabelah ilustrira obširne razprave, ki jih ravno radi svoje obsežnosti in ogromnega številčnega in drugega materijala ni mogoče podrobno referirati. Prepričani smo, da bo doc. dr. Robič vsem interesentom za to res zanimivo in važno delo dal separatne odtiske rad na razpolago. Na koncu knjige najdemo zbirko lepih slik v vzorni reprodukciji ki nam nudijo lep vpogled v razne domove, ki si jih je ustvarilo socialno zavarovanje. V celoti nam torej nudi Zbornik verno sliko delovanja slovenskega dela jugoslovanskega socijalnega zavarovanja. Ta slika bi še mnogo pridobila na vrednosti, ako bi tudi drugi okrožni uradi podajali obračun o svojem 10 letnem delovanju. V tem smislu pogrešamo tudi besedo SUZOR-ja, od katerega bi bili pričakovali, da bo zavzel v event. še tako skromni obliki svoje stališče napram delu ljubljanskega OUZD. Zelo smo pogrešali tudi razpravo o odnosu socijalnega zavarovanja do tuberkuloze. Na raznih mestih sicer najdemo podatke, iz katerih izhaja, koliko pozornosti posveča OUZD temu velevažnemu problemu, toda brez-dvomno bi vprašanje zaslužilo, da se v zaključeni enoti obravnava. To pa še prav posebno radi tega, ker je — še enkrat moramo to s priznanjem naglašati — OUZD s svojim ravnateljem na čelu pravi inicijator profitu-berkulozne borbe v Sloveniji. Obžalujemo tudi, da posameznim člankom niso dodani kratki rezimeji po možnosti v srbohrvaškem in še enem svetovnem jeziku. Posamezne razprave vsebujejo podatke, ki drugače niso dostopni in ki bi po svoji važnosti gotovo vzbujali zanimanje tudi v strokovnih krogih inozemstva. Pa tudi srbohrvaškim čitateljem bi z rezimejem sigurno ustregli. Vendar pa vse to niti najmanje ne zmanjša vrednosti puhlikacije, ki bo mogla na podlagi resnih in objektivnih informacij služiti prav vsem, ki so dolžni sodelovati pri velikem in vsakega truda vrednem delu notranje in zunanje izgraditev socijalnega zavarovanja. Dr. R. Neubauer. IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV V. znanstveni sestanek Slov. zdravniškega društva v Ljubljani dne 28. oktobra 1932 v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnice. Navzočih 36 zdravnikov. Piedaval je Dr. A. Brecelj: „O stigmatizaciji“. Ker predavanje na tem sestanku ni bilo končano, zato se je nadaljevalo in dovršilo na VI. znanstvenem sestanku v istem prostoru dne 11. novembra 1932. Navzočih 38 zdravnikov. Predavatelj Dr. Brecelj poda po kratkem zgodovinskem pregledu primerov stigmatizacije življenjepis Terezije Neumannove iz Konnersreutha. Sledi kritično presojanje glede pristnosti izrednih dogajanj na zaznamovanki in poročanje o razlagalnih poizkusih. Na podlagi lastnih raziskovanj in opazovanja zavrača predavatelj domnevo o zavestni ali nezavestni potvari, kot zdravnik se ne more pridružiti razlagi prof. Ewalda in večine zdravnikov, češ da so pojavi na Tereziji bolestne narave, histerični, ker že sam prof. Ewald pripušča možnost razlage s psihogenijo, ki pomeni po novejšem zdravniškem pojmovanju bistveno drugačno dogajanje. Predavatelj razmotriva psihogenetično vršenje v vsakdanjem življenju, podčrtava psihogenijo v vzročni zvezi z vsakovrstnimi boleznimi živčevja in drobja, a opisuje tudi primere psihogenetičnih pojavov, ki niso ne vsakdanji, ne bolestni. V tem iskanju prihaja predavatelj do izrednih pojavov mistične narave. Mistika je oznaka za obče čioveško težnjo kulturnih narodov vseh časov in krajev, ki se odraža tudi v izrednih telesnih pojavih, ne da bi bilo potrebno zatekati se za razlaganje k izven človeškim silam. Pisec primerja mistične pojave s pojavi genijalnosti in heroizma. V stigmatizaciji Terezije Neumannove in drugih telesnih pojavih ne vidi pisec delovanja izven človeških, nadprirodnih sil; potek njenih bolezni z ozdravljenjem je ves v okviru naravnega dogajanja. Nerazložljiva je njena brezživežnost, ki se ne more smatrati za čudežno, tudi če bo izpričana nad vsak dvom, ker ie zvezana z drugimi telesnimi mističnimi pojavi, ki so pač izredni, mistični, a zato ne čudežni. Verske in zdravstvene strani Terezinega življenja se predavatelj ne dotika. (Avtoreferat.) Predavateljeva daljša razprava o stigmatizaciji je izšla v „Času“. K debati se oglasi kot prvi docent dr. Matko, ki v daljšem govoru kritično analizira važnejše-podatke o stigmatiziranih osebah .■•ploh in navaja, da so vodilni faktorji pri vseh stigmatiziranih: stigmatizacija, histerija in malenkostna prehrana. Slučaj Tereze Neumann še ni zadostno znanstveno preiskan, zato se ne more v tem slučaju nič definitivnega povedati. (Dr. Matkova knjižica „Stigmatizacija“ je v tisku.) Dr. Kamin je mnenja, da je pri definiranju histerije potrebno predvsem naglasiti bolestno spremembo osebnosti, abnormen reakcijski način na življenske draži, uveljavoželjnost, potrebo histerika, da bi se zdel sam sebi in okolici več kot je, da bi več doživljal, kakor pa je doživeti sposoben. Terezijo Neumann ne smatra za pravo his-teriko, marveč pritrjuje Aignerju, da gre za psihogene reakcije pri bolj primitivni kot degenerativni osebnosti. Misli, da bi bil problem Terezije Neumann že davno rešen, če bi bila Terezija po svoječasnem nasvetu Ewaldovem preiskana in opazovana na primerni kliniki. K samemu problemu ekstaze in mistike pripominja, da se mu razglabljanja dr. Bre-celj-a zde nekoliko pomanjklj va. Zeli jih nekoliko izpopolniti z nazori ki iih je medicinska psihologija stvorila o tem predmetu. Genetična psihologija jemlje za bazo, na kateri skuša objasnili te fenomene, neke primitivne preformirane mehanizme, arhaične duševne tendence, katere je Kretschmer nazval hiponoične dispozicije, Mayer pa katatimne tendence. To so mehanizmi v globinah duše, kjer gospodari podzavest, oziroma so daleč od čuječe zavesti, torej daleč od duševnega dogajanja usmenene, centrirane zavesti. V tem področju jaz in zunanji svet nista v doživetju še ostro ločena, dogajanja, sodbe, vrednotenja tu še ne oblikuje nobena refleksija na predmet, jasno smotreno hotenje tu še ne vodi odzivkov. Doživetje se po teh primitivnih mehanizmih ponazorjuje mislično-magično : notranja dogajanja niso racijonalno motivirana, ampak doživljena kot magično-čarovni učinki zunanjegas sveta, kot nerazumljivi tajinstveni uplivi ne-jaza, ali pa se projicirajo direklno v zunanjk svet. V lem doživetju ne pride do ločitve med jaze m in ne-jazom. Oba se prelivata eden v drugega. Na tej osnovi bazira doživetje stopnjevanja jaza, razširitve jaza, osvoboditve-jaza od telesa, stopitve med jazom in Bogom, jazom in naravo, doživetje posebnih sposobnosti jezovih, pa tudi projekcija jaza v drugega, kot to vidimo včasih pri shicof enikih, pri spiritisiičnih doživetjih. Isto psihološko bazo ima ti di naklon k gotovim filozofijam in svetovnim nazorom, verstvo sploh. Take primitivne duševne tendence najdemo prev ako» pri zamaknjenosti, vplivanjih, spit it. doživetjih, mističnih prikaznih, jasnovidcih. Semkaj treba uvrstili sugestibilnost, psihotične blodnje, praznoverje, Freudove komplekse. Z vidika voluntaristične psihologije, torej psihologije nagonov skuša objasniti Schilder doživetje ekstaze, namreč iz polnega doživetja ven. Eden najbolj globokih in vsestranskih današnjih nemških psihologov, Klages, vidi smisel ekstaze vseh časov in ljudstev v njenem cilju, da se življenje osvobodi od duha. V ekstazi se duša osvobodi vezi duha in je tako usposobljena, da zre resničnost praslik. Naj si je ekstaza doživljena v tihi zamaknitvi, v templju, v orgijastični pijanosti večjih skupin, bistvena je in ostane razklenitev jaza, stopitev s svetom slik, v katerih se pokazujer demon, bog. (Avtoreferat.) V nadaljni živahni debali so sodelovali Dr. Dereani, Dr. Brecelj, dr. Kamin, dr_ Matko in dr. Meršol. Naš onkolog dr. J. Cholewa — Brežice je bil povabljen na mednarodni kankrološki kongres v Madrid. To priznanje nas tembolj veseli, ker se mora dr. Cholevva doma boriti z naravnost neverjetnimi in drugod skoraj nemogočimi težkočami. Pri skoraj popolnem pomanjkanju vseh subvencij si je naš kolega z ogromnimi žrtvami iz lastnih sredsiev ustanovil in skozi 12 let vzdrževal onkološki laboratorij, v katerem je neumorno in — kar je pač najvažnejše — povsem uspešno delal na enem najbolj zamotanih problemov neprecenljive praktične važnosti, na problemu raka. Zato samo z velikim obžalovanjem objavimo na prošnjo dr. Cholevve poziv vsem gg. tovarišem, ki so v posesti njegovih brošur, da mu jih čimpreje vrnejo, ker je primoran likvidirali jugoslovansko kankrologijo. Ali se ne bi našel med Slovenci človek, ki je voljan žrtvovati večjo vsoto denarja, da pomaga učenjaku iz stiske, jugoslovanski kankrologiji do veljave, človeštvu pa morda do rešitve od raka? Sijajen vzgled socijalnoga čuta in smisla za solidarnost so dajali oni čitatelji beograjske Politike, ki so na članek nekega bolnka v kratkem nabrali skoraj 70.000 dinarjev za podporo siromašnih, jetičnih dijakov. V posnemanje doma! Istočasno je beograjski list Pravda za nekega drugega tuberkuloznega dijaka nabrala okrog 16.000 dinarjev. „Afera“ dr. Pešiča( o kateri smo na kratko sporočili v zadnji številki, se je medtem v polnem obsegu razvila, kakor je bilo predvideti: za časopise — senzacija, za zdravniški stan — častna zadeva, za bolnike — vprašanje njihove zaščite pred nevarnimi eksperimenti. Afere pa, kakor se nam zdi, še dolgo ne bo konec. Mednarodna zveza proti tuberkulozi je sklenila že na konferencah v Rimu in Oslu, da se naj postavi spomenik Forlanini-u, enemu največjih dobrotnikov človeštva, ki je s svojim žemjainim izumom umeintga pneumotoraksa pokazal pot za rešitev neštetih siotisočev tuberkuloznih bolnikov. V Nemčiji že nabirajo prispevke za ta spomenik, ki naj stoji nekje v Italiji, domovini Forlaninija. V prihodnjih tednih se bo v šil proces proti udeležencem-aktivnim in pasivnim — onega še vsem dobrega znanega škandala, v Gracu, kjer so lani neki medicincii sterilizirali en masse moške in ženske. Na Gradiščanskem sta dva živinozdravmka vprašanje medsebojne konkurence hotela rešiti na gotovo redko originalni način, namreč z duelom. Dejansko je eden od njiju padel v dvoboju, drug pa je bil seveda zaprt. Raziskavanje krvnih bolezni hoče poživljati indijski maharadža Sir Dorebji Tata z ustanovo v spomin svoje žene, ki jo imenuje Lady Tata — ustanova. Štipendije iz te ustanove lahko dobijo zdravniki vseh narodnost. Iz tujih univerz: Na Dunaju je praznoval dne 17. t. m. svojo 80-lelnico znani farmakolog Hans Horst Mayer, ki se ga gotovo rad spominja vsak dunajski medicinec. 48. nadaljevalni tečaj na dunajski medicinski fakulteti se vrši od dne 3. do 15. aprila t. 1. in je posvečen laringologijt, rinologiji in otiatriji s posebnim ozirom na terapijo. Vse podrobne informacije daje: dr. A. Kronfeld, Wien IX Porzellangasse 22. Razpis znanstvenega štipendija pri institutu „Benito MttSOlini“ v Rimu. Jugoslovanska protituberkulozna liga nas obvešča o dopisu mednarodne porituberkulozne lige, ki opozarja na razpis dveh štipendijev od strani i t a-ljanske fašistične nacij onalne federacije za borbo proti tuberkulozi. Pogoji so sledeči: Gornji štipendiji v vrednosti 6.000 lir vsaka, plus stanovanje in hrana naj služita za olajšanje staža inozemskima zdravnikoma pri institutu „Benito Mussolini“ v Rimu. Bivanje se bo razdelilo na univerzitetno leto (od 15. novembra do 15. julija) t. j. 8 mesecev s prekinjenjem za časa običajnih počitnic. Štipendisti morajo stanovati v institutu. Stipendiji bosta dodeljeni v prvi vrsti takim mladim zdravnikom, ki so se že bavili s problemom tuberkuloze in se žele špecijalizirati v tej stroki. Delo v institutu se bo odredilo v dogovoru med direktorjem zavoda in dotičnim zdravnikom. Publikacije, ki bodo sad tega dela, se bodo tiskale na stroške zavoda. Prošnje za dodelitev teh štipendijev je poslati opremljene z natančnimi osebnimi podatki kandidata in dokazom njihovega praktičnega dosedanjega dela na Jugoslovansko ligo proti tuberkulozi najkasneje do konca junija t l. IZ MEDICINSKE IN FARMACEVTSKE TEHNIKE. Fieksibelni gastroskop po Woif-Schindler-ju. V času, ko je s pomočjo neverjetnega napredka na polju elf ktro-tnedicinske tehnike mogoče svetiti že skoraj v vse votline človeškega telesa, ko je mogoče dobiti brezhibno jasno sliko o notranjosti mehurja, torakalne in trebušne votline, je povsem, razumljivo, da se je uveljavila tudi želja po jasni sliki notranjosti želodca, Seveda ideja gastroskopa ni nova, toda njenemu praktičnemu izvajanju so stale na potu velike zapreke Vsaj je jasno, da ni niti lahko niti nenevarno predreti s precej močno, kovi-nasto cevjo do želodca. Zato tudi gastroskopija, ki jo je inavguriral že Kelling do danes ni mogla priti do prave veljave. Izdeluje: fa. Georg Wolf G. m. b H. Cerlin NW 6, zastopstvo za'Jugoslavijo M. Pavlovič — Beograd Mil. Draškoviča ul. Šele pred kratkim se je posrečilo Schindler-ju, da je konstruiral gastroskop, ki je tako vpogljiv, da se brez vsake nevarnosti lahko uvede v želodec slično kot vsaka želodčna cev. Vsakdo bo razumel, da je bilo treba rešiti še ogromno optičnih problemov, kar se je posrečilo G. Wof-u, kolikor je razvidno iz dosedanjih publikacij v polni meri. Radi svoje vpogljivosti je manipulacija s tem instrumentom povsem brez nevarnosti mogoča celo v slučajih težke kyphoskoiioze. Ima pa ta gastroskop še to ogromno prednost pred starejšimi, trdimi instrumenti, da nudi —• dasi nekoliko zmanjšano — toda jasno sliko vseh delov želodca. Ni treba naglašati, kolike važnosti ta novi instrument lahko postane za poglo-biteo naše želodčne diagnostike IZ MEDICINSKIH ČASOPISOV Medicinski pregled. Št. 1 jan. 33. A. Radosavljevič (III, interna klinika univerziteta u Beogradu): Vena aasygos u rentgenskoj slici. Autor navaja siučaj, kjer je bila vsled napačnega tolmačenja rentgenološke slike vene azygos postavljena povsem kriva diagnoza. V teku dveh let so to anomalijo na kliniki opazili 4 krat, dočim je po drugih avtorjih mnogo pogostejši pojav, zlasti pri otrocih. Dejstvo, da rentgenološka slika vene azygos kako v njenem normalnem kakor tudi abnormalnem poteku ni redka in je pravilno tolmačenje slike posebno važno, je pisca vzpodbudilo, da opiše veno azygos. Opis pojasnjuje anatomska slika, več skic in rentgenogramov. Prof. dr. A. Holsfe: Prilog odredjivartu jačine dejstva lokalni in anestetika. V svrho ugotovitve jakosti delovanja lokalnih anestetika, je prof. Holste delal poskuse z dvanajstimi norimi sintetičnimi sredstvi, ki vsebujejo kot radikal benzyl. Za poskusno živalco sta služila žaba in zajec. Kot najuporabnejši aneste tikum se je izkazal dibenzyioxyocetnokisli natrij, čigar 10% optimalna raztopina odgovarja približno. 5% raztopini Cocaina ozir. Novocaina. V praksi se je pa pokazalo, da rezultati pri živalih ne odgovarjajo v polnem obsegu rezultatom pri človeku. Vladimir Miličev (interna propedeutička klinika. V. d. šefa docent Dr. V Arnovljevič): Terapija pljučnog edema Lobeiinom. Pliučni edem se pojavlja pogosto kot težka komplikacija pri mnogoterih boleznih. Dosedanja terapija je bila vsled skoro enakih kliničnih simptomov običajno vedno ista brez ozira na njegovo patogenezo. Na omenjeni kliniki so imeli z lobeIinom prav razveseljive uspihe, zlasti pri edemu aortalno bolnih, kjer je uspelo z injekcijo lobelina kupirati že razvit edem. Aplikacija je subkutana, intramuskularra in intravenozna. Doza je 0.003 do 0.01, ki se po potrebi ponavlja po 15 min. Prof. dr. V. Simič 1 Vlad. Švare (Iz bakt. inst. med. fakult. u Beogr. Upravnik: Dr. Tih. Simič). Autora sta preiskušala desinfekcijsko sposobnost Anacota, Menthosepta, Formaminta, Pauflavina ter Stoml in vitro in vivo, Preiskušnje sta vršila na bac. difr, tif. in coli, na stafilo in streptokokih. Dočim so popolnoma odpovedali Anocot, Menthasept, Formamint in Panflavin, je dala le Stoma efikasne rezultate v raztopini do 1/10. Dr. Vranimir Gusle, asistent Ritnike (Iz otorinolarnigološke klinike Univerziteta kr. Jugoslavije u Zagrebu. Upravnik prof. Šercer.): Četvrti slučaj Gradenigovog sindro na na otološkoj klinici u Zagrebu. Že 1. 1927 je prof. Šercer na VI. seji jugoslov. oto — neuro — oftalmo- loškega društva demonstriral slučaj obojestranskega Gradenigovega sindroma. Naslednje leto ponovno 2 slučaja. Autor pa navaja 4. slučaj kot dokaz, da treba smatrati Gr. sindrom kot bolezen sui generis in ne circumskriptno meningitido, kakor je večina nemških avtorjev trdila na kongresu v Wiesbaden». 1. 24. Doc. VI. Spužić (lil. int. klinika beogradskog univerziteta. Šef prof. A. Radosavljevič): Osobenostl fibrinozne pneumonije izazvane Friedländerovim Pneumobacilom, V večini slučajev je povzročitelj tobarne pneumonije pneumokocus Frankel — Weichsebaum. Le prav redko je pneumonija povzročena od drugih mikroorganizmov. Autor opisuje slučaj pneumonije, kjer je bil uzročnik Pneumobacilus Friedländer. Na podlagi klinične slike in autoptičnega izvida ugotavlja, da neumonija, izzvana od pneu-mobacila ni prava lobarna fibrinozna pneumonija, ki jo povzroča le pneumokok. Obe se strogo razlikujeta tako po poteku bolezni kakor tudi patološko — anatomski sliki. I». Černe. Srpski Arhiv za celokupno lekarstvo. Januar 1933. Sv. 1. Jevrem ftledeljković. Jedan sluha) tuberkuloznih potkožnih puma, koji je završio bazilarnim meningi-tom. Opis redkega slučaja (dosedaj sta v novejši literaturi baje opisana šele dva primera) podkožnih tuberkuloznih abscesov z diferencialno diagnostičnimi razmišljanji. Bolezen, ki je začela na desnem podplatu, je scašoma zadobila 8 podkožnih lokalizacij s povsem tipičnim sedežem, simetrično razvrstitvijo in končno sledečo letalno menin-gito. Diagnoza bazira na pozitivnem bakteriološkem izvidu Izraz guma za tuberkulozna obolenja se mi zdi neprimeren, ker bi lahko vodil do nesporazuma. Žarko Amulin: Trovanje sodom i lečenje posledica sa naročitim obzirom na „rano bužiranje". Od začetka I. 1928 pa do julija 1932 je bilo na otorinolaringološkem oddelku obče drž. bolnice v Beogradu ambulantno zdravljenih 348 slučajev zastrupljeni s kuhinjsko sodo, v prvi vrsti radi težkih posledic stenoze ezofage. Avtor se ogreva za metodo ranega „bužiranja“ že v drugem do osmem dnevu po zastrupljenju, ker edino ta metoda nudi še kolikor toliko dotne uspehe ter takorekoč profilaktično obvaruje bolnika težkih posledic stenoze, Misel, da bi morala prevzeti država kontrolo nad prodajo natrijevega luga, predvsem pa zabraniti maloprodajo istega, se mi zdi spričo presenetljivo velikega števila zastrupljen] popolnoma upravičena. Hudak M. Albert. Povodom varicesa u bulbusu du-odeni. Staja Stajic, Beograd. Da li postoji preopterečenost u školskoj nastavi? Pisec razmotriva na podlagi lastnih izkušenj na šolski polikliniki o škodljivem vplivu današnje preobremenitve v šolskem poduku. Konkretnih predlogov za omiljenje ne navaja. M. Karlin. lili lili! V Nlllli! III I! IZ UREDNIŠTVA Za tiskovni sklad Z. V. je daroval dr. ). Volavšek — Ljubljana din 100'—. Na občnem zboru slovenskega zdravniškega društva se je zbralo za kritje primanjkljaja za jubilejno številko tega društva vsola din. 600'—. Prispevali so: Dr. Merčun din 100'— dr. Jakša din 100'— dr. Švajger din 100'— dr. Kamin din 20'— dr. Tičar din 30'— dr. Avramović din 20— dr. Logar din 10'— dr. Rus din 20’— dr. Finkova din 20'— dr. Meršol din 50’— dr. Kunst din 100'— dr. Brenčič din 20'— dr. Bajec din !0‘ — Vsem prisrčna hvala 1 Prihodnja številka izide koncem aprila t. I. Prednaznanilo. Kot prvi zvezek .Knjižnice zdravniškega vestnika se nahaja v tisku dr, Matkova knjiga: „Stigmatizacija v luči medicine“. Veselimo se, da že danes lahko opozorimo na to delo, ki bo radi svoje aktualitete'pa tudi radi izredno bogate in poglobljene vsebine ter ‘živahnega sloga, v katerem je pisano, vzbudilo gotovo največje zanimanje. S to knjigo otvorimo zbirko večjih medicinskih del domačih avtorjev. VI. zdravniški nadaljevalni tečaj o tuberkulozi na Golniku se bo vršil od dne 20. do 26. avgusta t. 1. Errata corrige! Na str. 65 in 66 sta zamenjani tabeli; tabela označena kot št. 4. je št. 3. in obratno. Na str. 59 v 6. vrsti od spodaj mora stati namesto „infekcija“ „primarna afekcija“. V „Zusammenfassung“ se glasi tekst od začetka 16. do „Bei Lues“ v 18. vrsti pravilno takole: „vor Anfang der zweiten Kur, mit noch drei, bei Erreichung des kritischen Momentes vor der vierten Kur mit noch vier Kuren; Kontrolle im ersten Falle zwei, im zweiten drei Jahre; Lues II manifesta recens, bei der nach drei Kuren der kritische Moment nicht erreicht wurde, Lues II recidivans, Lues lat. sero-pos. und — ausser den aufgezählten —jeder andere Luesfall, bei dem der kritische Moment erreicht wurde, bekommen als Stabilisationstherapie fünf Kuren; Kontrolle vier Jahre“. Tekst na str. 72 od 7. vrste spodaj do 3) se glasi pravilno: „1) in allen liquorpositiven Fällen, die sich vor mehr als zwei Jahren infiziert haben 2) in allen Fällen, wo wir die klinische und serologische Negativisation erreicht haben, der Liquor aber positiv ist — ohne Rücksicht darauf, wann die Infektion erfolgt ist“. Errata corrige! V naslovu članka prim. dr. Jenka in dr. B. Merlak v drugi številki našega lista: „Nekaj statistike o uporabi in učinku chinina in Solvochina (Kemika) pri pljučnicah*, v katerim se referira o odličnih rezultatih, doseženih s preparatom Solvochin pri pljučnicah je prišlo do neljube napake. Preparat Solvo-chin namreč ni proizvod tvrdke „Kemika“, temveč druge domače tvrdke „Kaštel“ d. d. v Zagrebu. Ta preparat, ki se že leta vporablja pri zdravljenju pljučnice z najboljšim uspehom, je gotovo večini zdravnikov dobro znan. vendar pa smatramo za svojo dolžnost, da ta popravek objavimo, opozarjajoč obenem na današnji oglas fe. Kaštel. Da se mord glasiti ponudba rabljenega aparata za di a ter mi jo in ne za di-senterijo, so pač vsi čitatelji sami poravili, kakor tudi druge manjše tiskovne napake. Urednik in izdajalelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Odgovoren: Nikola Slokanovič, Kranj. !SïSiS)0SS5ÎD(35®55)(DÎ3â9GS3âSSÏ$5SlSï®âSS£$>tSÔï5Sç;(3i^5Ç)( ERIGON-SYRUP ________ Dr. Wander ________________ Syrupus hypophospho-sulfoguajacolicus comp. INDIKACIJE: specifične in kaiaralne bolezni dihalnih organov (tbc. pulmonum, bronchitis, bronchopneumonia) in povsod, kjer je indiciran guajacol. DOZIRANJE: Odrastli 3 krat na dan po 2 mali polni žlici, otroci 3 krat na dan po ano malo žličko. Cena za občinstvo: steklenica — okrog 140 ccm. netto — Din 37'— Vzorce in literaturo pošilja: Dr. A. WANDER D. D., Zagreb ----liaag^Bgf -------»iig Analeptikum |j Novo vpeljani Ekspektorans g Calcio-Coramin J (Di-piridin- ß-karbonska kislina dietilamid-Kalciumrodanid) © Tablete po 0,4 g U r za oralno vporabo kod W § BRONHITIDIH KATARIH VSLED STAZE | BRONHOPNEUMONIJAH EMFIZEMIH | PLJUČNIH EDEMIH PLJUČNIH APSCESIH itd. | Cevke po 20 koma lov po 0,4 gr. g Ojačeni ekspektorativni učinek in stimulans krvotoka in dihanja. @ GESELLSCHAFT FUER CHEMISCHE INDUSTRIE IN BASEL Zastopnik za Jugoslavijo : Mr. Ph. Kaiser Dragutin, Zagreb, Ilica 40/11. S55^<5eSiSS5SaS(5iSâ9e!S5>i3S^a£)Se®iS(5i5a9SÏ®îS(2C3il9S5Sî9£55S39Sï539i5ïS3S JUGOSLOVENSKO SIEMENS D. D. ¡5) oddelek za šibki tok 1 LJUBLJANA, Tyrševa cesta lb/IH - Palača Ljub. kred. banke k Moderni rontgendiagnostik- in terapijski aparati, izvedeni s popolno zaščito § proti visoki napetosti in rontgen-žarkom Siemens-Tuto-sistem moderne spe-‘A cijalne naprave in visoko vrednostne univerzalne naprave za rontgen-pre-© iskavo; SRAV-Standard aparati z zaščito proti visoki napetosti in žatkom. § ZAHTEVAJTE PONUDBE, OZIROMA BREZOB- @ VEZEN OBISK MEDICIN. SPECIJALISTA. Desinfekcijska sredstva: SANITOL médicinale, SANEOLIN industriale, SAUTOL uro desinfectione, KARBOLNE KISLINE, SANO FORM, FORMALIN. SANEOLIN médicinale, MAZAVO MILO itd. „Chemotcchna" družba z o. z Hubljnna, Mestni Irg tO. lil lilL• vse znamke vse velikosti (tudi male 3x4 in 4x5 cm) vse kemikalije potem vse kar spada k fotografiji v Drogeriji Gregorič, Ljubljane, Mmm Ul. 5 Rave Br. 33. EUGOMENT Eucalyptus-Menthol-Gumi-Pastile izvrstno in brzo vblažujejo kašelj in hripavost. Učinek bazira na antiseptičnem svojslvu Menihola in iopilnem učinku arabske gume. Ne škoduje prebavi, da jo celo pospešuje. Mnogi zdravniki jim dajejo prednost pred Formaldehyd-pa-slilami. Škatljice din 10'— v lekarnah. Vzorce pošiljamo na Rave Br. 408. SULFOKOL Syrup kalisulfoguajacol. compos. Ublažuje kašelj in prepreči afekcije pljuča. Izvrsten ekspektorans. Kompozicija z odličnim kosigensom, ne jemlje bolnikom dobrega ieka, kakor je to slučaj pri drugih preparaiih Guajacol-a. Sulfo-col je domači izdelek in lahko nado-mestuje popolnoma razne drage inoz. znamke. Steki, od 150 gr. din 28‘— v Iek. zahtevo brezplačno: Rave kemijsko-farmaceutsko d. d. Zagreb. SANABO-CHINOIN Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. b. H. Wien, I., Johannesgasse 2 0 Telefonska štev. R 22*4*37 HOGIVAL zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. INJEKCIJE 100 mišjih jednot po Allen- Doisy-ju v vodeni raztopini TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta M a y e F-j a, Berlin Indikacije : Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso-menoreja, poliprotomenoreja metroragije, klimaks, menopavza po histerektomiji, težkoče po Spontano nastopivši menopavzi). Vzorci in literatura na zahtevo. Zaloga pri „KRŠTEL“ d. d. Zagreb, Cankarova 28- HIBI KRŠTEL ZAGREB TVORNICA KEMIJSKO-FARMACEUTSKIH PROIZVODOV D. D. kininski preparat SOLVOCHIN „KAŠTEL“ 25%-na raztopina bazičnega kinina. Reakcija raztopine je prilagođena tkivu ter so zato injekcije neboleče in bolniki jih lahko prenesejo brez najmanjših nezaželjnih posledic. SOLVOCHIN je specifično sredstvo pri KRUPOZNI PNEUMONIJI (Yidi Zdravniški Vestnik leto V. št. 2). Razen tega je SOLVOCHIN uspešen pri malariji in septičnem abortus-u. Pakovanje: ampule po 1,1 ccm in 2,2 ccm v škatljah po 3,10 in 100 amul. Doziranje: pri odrastlih 2 amp. (po 2 ccm.) na dan po potrebi tudi več dni. Pri bronhopneumoniji in komplikacijah gripe kombinira se zdravljenje s Solvochinom še s TRANSPULMIN-om. Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem stadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumathorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, lakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.