Poštnina plačana v fotovini
Spod. in abbon. postale - II Grnppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina , .	. . . L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L 4.000
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
m	
	
Wk
Leto XXII. - Štev. 25 (1105)
Gorica - četrtek, 18. junija 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Slovenske šole od 1943 do 1945 brez lažnih mitov in pravljic
Nasilje v Latinski Ameriki
Letos obhajamo 25-letnico obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem. Te obletnice so se spomnili na številnih šolskih prireditvah tako na Tržaškem kot na Goriškem. Ob teh spominskih prireditvah je pa nastala polemika kot zmeraj, ko gre za proslave, ki nimajo nekega določenega »žegna«, kot smo zapisali lani ob zaključni šolski prireditvi v Gorici. Polemiko je začel in jo vodi kot vedno Primorski dnevnik, ki edini med slovenskimi dnevniki po svetu in v Sloveniji piše v duhu izza časov partizanstva, kakor da od takrat do danes ni preteklo že več kot 25 let in se ni na svetu in tudi pri nas na Primorskem marsikaj spremenilo. Zato tudi na problematiko slovenskega šolstva v letih 1943-1945 gleda z apriorističnega stališča tedanje Osvobodilne fronte. Zadeva, gledana v luči zgodovinskih dogodkov, je pa naslednja:
ZGODOVINSKO STANJE
Po 8. septembru 1943 je bilo konec italijanske oblasti na vsem Primorskem, kjer prebivajo Slovenci. OF je povsod vzela v roke vso oblast razen v goriškem in tržaškem mestu. Potem je prišla prva nemška ofenziva zoper partizane. Ta je zlomila njih vojaško silo v hudih in krvavih bojih. Po tej ofenzivi, ki se je končala v tedanji Julijski krajini prve dni oktobra, so Nemci namestili svoje vojaške enote v Gorici in v Trstu, na deželi pa po nekaterih večjih krajih, da so iz njih čuvali prometne zveze po Soški in Vipavski dolini. Vse ostalo ozemlje so prepustili partizanom. Večje nemške posadke so bile zato v Gorici, Tolminu, Kobaridu, Bovcu. Potem v Ajdovščini, v Postojni, v Sežani na Krasu, v Idriji in še kje. V manj pomembnih krajih ni bilo nikjer stalnih nemških postojank. Dežela je bila torej v rokah partizanov in njih ljudskih odborov z izjemo vasi v neposredni okolici mest, kjer so bile stalne nemške posadke. V' teh vaseh so čez dan vladali Nemci, ponoči pa partizani. Tako je bilo v vaseh okrog Gorice, Tolmina, Kobarida, Ajdovščine in drugod. Oblast v deželi je bila torej razdeljena med Nemce, partizane in na ozemlje nikogar.
SLOVENSKE ŠOLE V GORICI
V	takem stanju je bilo oktobra 1943 treba misliti tudi na obnovo šolstva. V Gorici in Trstu za italijanske šole ni bilo težav. Odprli so jih in so delovale pod Nemci iako kot prej pod Italijani. Kaj pa s Slovenci v mestih in trgih, kjer so bile stalne nemške posadke? Ali naj hodijo njih otroci še naprej v italijanske šole ali naj ostanejo brez pouka ali naj se odprejo slovenske šole, ki so jih bili Nemci pripravljeni ustanoviti? Za Franceta Bevka v Trnovskem gozdu sredi partizanskega ozemlja je bilo lahko grmeti zoper šole, ki so jih Nemci odpirali, za starše, ki so imeli za šolo godne otroke, pa izbira ni bila lahka. Ali naj pustijo otroke brez pouka ali naj Jih znova pošljejo v italijanske šole? Eni so tako naredili in so veljali takrat in veljajo še danes za vzorne Slovence. (Ali Italijanske šole niso bile okupatorjeve?). Drugi so pa vpisali otroke v slovenske šole, ki so jih dovolili Nemci, tako v osnovne kot v srednje šole posebno v Gorici. Uredniki Primorskega dnevnika naj bi bili prišli v tedanje slovenske šole, pa bi videli, s kakšnim navdušenjem in s kakšno ljubeznijo so otroci hodili v te slovenske šole. Koliko je bilo veselja v teh šolah kljub težkim časom, ki so bili takrat v deželi! Tako je torej prišlo do slovenskih šol v Gorici in Trstu in še kje drugje, ki so veljale za »okupatorjeve«.
ŠOLE NA PARTIZANSKEM OZEMLJU
Na deželi so bili gospodarji partizani. Ti so se proglasili za edino oblast in s tem sprejeli tudi vse dolžnosti, ki priti-čejo oblasti. Med temi dolžnostmi je bila
tudi skrb za šolstvo. To so partizanske oblasti napravile, kjer so mogle in kakor so mogle ter odprle šole na svojem ozemlju. S tem so napravile samo svojo narodno dolžnost, saj smo primorski Slovenci najbolj potrebovali slovenskih šol. Če so tudi Nemci odprli slovenske šole, so prav tako napravili svojo dolžnost kot okupatorska sila. Ce tega niso storili na Štajerskem in Gorenjskem, ali naj bi bili v Gorici pustili, da se slovenski otroci še nadalje poltalljančujejo v italijanskih šolah?
ŠOLE V OKOLICI MEST
Tretja vrsta šol so bile tiste na ozemlju nikogar. V takih vaseh so največkrat bili duhovniki, ki so prvi začeli s šolo in krili s svojo avtoriteto šolo tako pred Nemci kot pred partizani. Duhovniki so tudi drugod odprli šole, ki so pozneje prešle pod območje osvobodilnih odborov.
POŽIGANJE ŠOLSKIH POSLOPIJ
V	zvezi s šolstvom je še vprašanje požiganja šolskih zgradb. Primorski piše, da so Nemci požigali šole. Resnica je, da so šolske zgradbe požigali eni in drugi. V Mirnu so npr. šolo požgali Nemci, v Vrtojbi so jo v začetku leta 1944 požgali partizani; prav tako so partizani požgali šolsko poslopje na Ajševici in še kje drugje. Ne eni ne drugi pa niso delali tega iz sovraštva do šole, temveč ker so šolska poslopja večkrat služila v druge namene in so postala zato nekako vojaški objekt.
* * *
Takšna je torej podoba slovenskega šolstva iz let nemške okupacije brez mitov in brez pravljic o dobrih škratih in hudobnih vedomcih. K obnovitvi slovenskega šolstva smo pomagali vsi vsak na svojem ozemlju in vsak po svojih močeh, kakor so dopuščale razmere, v katerih smo živeli. Zamerili pa smo Francetu Bevku takrat in mu zamerimo še danes, da se je toliko zaganjal zoper slovenske šole pod Nemci, pustil pa je pri miru Italijane, da so lahko mimo imeli svoje šolstvo. Ali smo Slovenci manj kot Italijani? Zdi se, da za nekatere smo samo uboga raja, ki naj posluša razne politkomisarje.
MIKLAVŽ BOŽIC
Latinska Amerika se nikdar ni mogla kaj prida postavljati z resnično demokracijo. Državni udari se vrstijo kot na tekočem traku, volitve so navadno bolj farsa kot izraz volje državljanov in socialne razmere vedno na robu revolucije. Zadnje čase pa prihajajo tudi v modo ugrabitve tujih diplomatov. Na ta način skušajo razna prevratna in opozicijska gibanja izsiliti od oblasti osvoboditev političnih pripornikov.
UGRABLJENI DIPLOMATI
V	svežem spominu je še tragični konec zahodnonemškega veleposlanika v Gvatemali von Spreti j a, ki so ga teroristi ugrabili 30. aprila in pet dni kasneje umorili, ker ni gvatemalska vlada hotela sprejeti pogojev ugrabiteljev, ki so zahtevali v zameno osvoboditev 22 jetnikov in 700.000 dolarjev.
11. junija je prišlo do slične ugrabitve v Rio de Janeiro. Spet je bil žrtev nemški diplomat, veleposlanik v Braziliji von Holleben. Gverilci so veleposlanika ugrabili sredi velemesta, potem ko so mu s furgonom zaprli pot, postrelili njegovo spremstvo in veleposlani-
ka potegnili v svoje vozilo.
Takoj nato so gverilci objavili seznam 40 oseb, ki naj bi jih brazilska vojaška vlada izpustila iz zaporov v zameno za veleposlanika Hollebna. Na seznamu je bil tudi Antonio de Carvalho, eden od ustanoviteljev brazilske komunistične partije in bivši španski borec. Ugrabitelji so zahtevali, da osvobojene pripornike prepeljejo v Alžirijo, če pa to ni mogoče, v Mehiko ali Čile. Brazilska vlada je pogoje takoj sprejela. Vseh 40 označenih oseb je že prepeljala s posebnim letalom v Alžirijo. Pot do prostosti veleposlanika von Hollebna se je tako odprla.
Ni se pa tako srečno zaključila ugrabitev bivšega argentinskega predsednika generala Pedra Euge-nia Aramburuja. On je bil nasilno odveden 29. maja. Od tedaj je za njim izginila vsaka sled, čeprav so svojci že prejeli vrsto generalovih predmetov, ki jih je imel ob ugrabitvi pri sebi.
Do sedaj ni jasno, kdo je to ugrabitev izvedel. Nekateri politični krogi so celo dolžili vlado generala Ongania, ki jo je general Aramburu zadnje čase precej kri-
Volilni premik v Nemčiji
Zahodna Nemčija je zvezna država. Sestavljena je iz dežel (Land jim pravijo), ki imajo svojo lastno upravo in svojo lastno zbornico. Preteklo nedeljo, 14. junija so bile valitve v treh od teh 'dežel: v Posarju, Porurju-Westfaliji in na Spodnjem Saškam.
Kot v Italiji 7. junija je tudi v Zahodni Nemčiji vladalo veliko zanimanje za deželne volitve. Politični opazovalci so bili radovedni, v koliko nemško javno mnenje odobrava politiko socialdemokrata Willyja Brandta z odpiranjem proti Sovjetski zvezi, Poljsikd in Vzhodni Nemčiji, katero je trenutno v teku in mu krščanski demokrati, ki so v vladini opoziciji, odločno nasprotujejo.
Iz volitev so izšli najmočnejši -krščanski
Protest stmskii šBlnicov v Rimu
Ker je bila mera potoa, so se slovanski učitelji in profesorji s Tržaškega in Goriškega, naveličam večnih obljub in kršenja danih besed s strani odgovornih predstavnikov oblasti, odpravili pretekli teden v Rim protestirat proti zavlačevanju reševanja problemov slovenskih šol ter proti krivicam, M se jim godijo kot delovnim ljudem ter italijanskim državljanom.
Protestne manifestacije v prestolnica Italije se je udeležila večja skupina šolnikov (okrog 30) ter delegacija Sindikata slovenskih šolnikov iz Trsta in Gorice. S sabo so prinesli transparente z napisi v slovenščini in italijanščini ter jih nosili v sprevodu po ulicah in trgih pred sedeži glavnih državnih ustanov: pred palačo prosvetnega ministrstva, vladno palačo, ■ter pred parlamentom. Ta nenavadna .manifestacija z dvojezičnimi napisi v srcu države je vzbujala splošno pozornost in zanimanje Rimljanov in drugih turistov. Nekateri so sprva menili, da gre za nemške profesorje iz Južne Tirolske. Policaja in karabinjerji so jih stalno spremljali ter jim sledili na vsakem koraku.
Ob tej priliki je delegacijo Sindikata slovenskih šolnikov sprejela podtajnica prosvetnega ministrstva Elena Caporaro Gat-ti, predsednik poslanske zbornice Pertini ter šef kabineta prosvetnega ministrstva dr. Niutta.
Predstavniki slovenskih šolnikov so se tudi pozanimali, kako napreduje postopek
za ustanovitev obljubljene slovenske strokovne šole (o kateri so se dokončno sporazumeli v okviru mešane italijansko-ju-goslovanske komisije za manjšine). Prejeli so odgovor, da predloga o ustanovitvi omenjene šole ni v seznamu novih šol; da je pa le malo časa za postavljanje zadevnih predlogov.
Takšna je torej na kratko bilanca razgovorov med predstavniki slovenskih šolnikov in vladnimi predstavniki. Najbolj zaskrbljujoča je seveda ugotovitev, da za ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu Rim ne ve ničesar! In vendar obstoji 'dogovor v okviru mešane komisije! Ali so v Rimu in Beogradu -nanj pozabili?
Medtem :se množijo izrazi .solidarnosti s slovanskimi šolniki v njihovem težkem boju za ureditev pravic slovenske šole in šolnikov sploh. Iz časopisja povzemamo, da jim je poslal svoje izraze solidarnosti deželni poslanec Slovanske skupnosti dr. Drago Stoka, poslanec škerk jih je pa spremljal po Rimu.
ZDA v stiku z Vatikanom
Združene države Severne Amerike nimajo svojega diplomatskega predstavnika v Vatikanu. Po želji državnega predsednika Nixona bo Henry Cabot Lodge trikrat ali štirikrat na leto šol v Rim na -diplomatski obisk pri Sv. Sedežu. Njegov obisk v Rimu bo vsakikrat trajal po nekaj tednov.
demokrati. Prejeli so 46,2 % glasov (pri zadnjih volitvah 44,8 %); socialdemokrati so malenkost napredovali: od 45,6 na 45,9 odstotkov. Liberalna stranka, ki sodeluje z Brandtom in jo vodi zunanji minister Scheal, je nazadovala od 5,5 no 5,1 %. Največ glasov -so zgubili neonacisti, iki so združeni v narodno-demokratični stranki. Od treh odstotkov -so padli na 1,8 %. Zelo verjetno so iti glasovi šli v prid krščanskih demokratov, ki zadnje čase ostro obsojajo Brandtovo ljubimkanje z vzhodnoevropskimi državami.
Nemški liberalci so v dveh od treh dežel, kjer se je volilo, dosegli manj kot pet odstotkov in ne bodo imali več svojih zastopnikov v deželnih zbornicah. Tako so izpadli v Posarju in na Spodnjem Saškem.
V	-tej deželi imajo socialdemokrati pičlo večino in bo vlada v njih rokah, Posarje pa bodo vodili krščanski demokrati. V deželi Porurje-Westf-alija, to je v industrijskem srcu Nemčije, so socialdemokrati zgubili šest mest (od 99 na 93), liberalci pa 4 (od 15 na 11). Krščanski demokrati so za šest mest narastli, toda socialdemokrata skupno z liberalci so zaenkrat še ohranili večino.
Krščanski demokrati so seveda svoj uspeh politično takoj izrabili in ga razlagajo kot potrditev njihove -politike nezaupanja do vzhodnih držav. Krščanski demokrati upajo, da bo prišlo zaradi neuspeha liberalcev morda do krhanja discipline v liberalni stranki. Dovolj je, da trije od liberalcev ne glasujejo v nemškem zveznem parlamentu za Brandta, in vlada bo pri glasovanju doživela poraz.
Damokrščanska opozicija je -trdno -odločena, napraviti Brandtu v parlamentu -težke ure. Vse svoje poslance je že pozvala, naj na prihodnjem zasedanju zahodnonemškega parlamenta nihče ne manjka. Isto sta morali nato storiti tudi obe koalicijski vladni stranki; njunim poslanicam je bilo naročeno, naj nihče ne izostane, da se ne bi vlada znašla v manjšini.
Vendar pa Brandt vztraja na načelih svoje zunanje in notranje politike. Mnenja je, da volilni premik 14. junija ni prizadel trdnosti njegove vlade, saj je v parlamentu dosedanja .večina ostala ne-izpremenjena. Bo pa se morala Brand-tova vlada v bodoče bolj soočati z notranjim položajem kot z zunanjo politiko. Cene neprestano rastejo in to lahko zada Brandtovi priljubljenosti smrtni udarec.
tiziral. Uradno pa si je odgovornost za ugrabitev naložila peroni-stična gverilska skupina »Coman-do Juan Jose Valle«. Ta je tudi sporočila, da je Aramburuja že umorila, ker da je bil kriv svoj čas usmrtitve 27 civilistov in 8 vojakov, med njimi generala Val-leja, s tem, da je podpisal dekret o njihovi usmrtitvi. Vodstvo gverilcev je tudi sporočilo, da bo Aramburujevo truplo vrnjeno šele tedaj, ko bodo argentinske oblasti izročile »narodu telo naše tovarišice Evite«, to je Peronove žene. Truplo Eve Peron je dala Aramburujeva vlada po Peronovem padcu prepeljati na neznan kraj, da bi tako peronističnim množicam odvzela možnost zbiranja na njenem grobu in uničila peronistični mit.
ODSTAVLJENI PREDSEDNIK
Ugrabitev generala Aramburuja je precej pospešila, dasi ne povzročila odstranitev generala Juana Carlosa Ongania s predsedniškega mesta v Argentini. Zgodilo se je to 8. t. m. opolnoči. Časopisi so pisali, da je šlo za državni udar, kar pa ne drži. Državni udar je izvršila argentinska vojska konec junija 1966, torej pred štirimi leti, ko je odstavila zakonitega, na svobodnih volitvah izvoljenega, a nesposobnega predsednika Illia. Oblast je prevzela vojaška junta (izg. hunta), ki je iz svoje srede imenovala konjeniškega generala Ongania za predsednika argentinske republike. General Ongania ni bil nikdar neodvisen predsednik. Izvrševati bi moral ukaze in navodila omenjene junte, ki jo sestavljajo predstavniki treh redov vojske (pehota, mornarica, letalstvo). Zadnje čase pa je general Ongania začel vladati po svoji glavi, kar je postalo zanj usodno.
Če bi hoteli iskati nazaj, bi mogli najti začetek Onganievega padca v lanskih majskih dogodkih v mestu Cordoba, kjer so se uprli delavci ter študentje. Tedaj je ugled vojaške revolucionarne vlade začel padati. Ongania je nato zamenjal večino ministrov. V vladi so bila vidna trenja med tkzv. nacionalistično in liberalno skupino.
Poveljniki vseh treh redov vojske, odgovorni za položaj v državi, so čutili, da vlada ne ve več, kako se lotiti novih problemov. Zato so svetovali Onganiu naj pripravi prehod v volitve, ki naj bi Argentini spet dale demokratičen in ustaven režim. Ongania se je temu nasvetu uprl. Bil je namreč mnenja, da revolucija še daleč ni izpolnila svojih nalog in da so potrebna še leta in leta, da bi bila zmožna Argentina demokratično se upravljati.
Vojaški poveljniki so ob takem Onganievem stališču sklenili, da je treba predsednika zamenjati. V skladu z revolucionarnim statutom so Onganii odvzeli oblast in na njegovo mesto postavili 14. junija generala Roberta Levingsto-na, ki je bil do sedaj vojaški ataše v Washingtonu. Levingstone bo moral oblast deliti z vojaško jun-to. Prav tako ne bo mogla njegova vlada sprejeti nobenega pomembnejšega sklepa, če ga ne bodo podpirali poveljniki suhozem-ske vojske, mornarice in letalstva. Tako je Argentina spet trdno v rokah vojakov. Kmalu se bo pokazalo, ali je bila zamenjava z Onganiem politično modro dejanje ali ne.
Novi krstni obrednik Nikola Tavelič-svetnik Bralci pišejo
Nekaj dni pred velikim tednom smo prejeli v slovenskem prevodu prenovljeni krstni obred za otroke. Nova in lepa knjiga s krstnim obredom je izšla skoraj bi rekli v zadnjem trenutku, ker je ukazano novi obred uporabljati že od letošnje velike noči.
Kongregacija za bogoslužje je pripravila ta novi krstni obred, ker je zadnji koncil odločil, da je treba prenoviti krstni obred za otroke, tako da bo obred prilagojen dejanskemu stanju otrok, da bo bolje razodeval vlogo in dolžnosti staršev in botrov, da bodo predvidene prilagoditve, ki jih je mogoče uporabljati pri velikem številu otrok in pri krstu, ki ga bo delil katehist v misijonih ali kdo drugi v odsotnosti rednega delivca, in da bo sestavljen obred, ki bo izražal, da je bil otrok, krščen v sili, že sprejet v Cerkev.
Kdor je kdaj prisostvoval delitvi sv. krsta, ve, da so bile spremembe zelo potrebne. Krstni obred ni več odgovarjal potrebam današnjega časa. To se je še posebno pokazalo v zadnjih letih, ko je v bogoslužju prišla do veljave uporaba materinega jezika.
VSEBINA KNJIGE O NOVEM OBREDU
Knjiga z novim krstnim obredom v slovenskem jeziku ima sto strani. V knjigi so najprej poglavja z razlago splošnih navodil k uvajanju v krščanstvo, o dostojanstvu krsta, o opravilih in službah pri krščevanju. Ker gre za obrednik za kršče-vanje otrok, imamo v knjigi navodila in razlago o pomenu krščevanja otrok, o opravilih in službah pri krščevanju otrok,
o	času in kraju krščevanja otrok, o ureditvi krstnega obreda za otroke. Knjiga ima obrednik za krščevanje več otrok, za krščevanje enega otroka, kadar krščuje katehist, ko ni ne duhovnika ne diakona, in končno še sprejem že krščenega otroka v cerkvi.
V	sedmem poglavju najdemo razna besedila pri krščevanju otrok. Dana je namreč možnost za precejšnjo izbiro svetopisemskih beril, prošenj za vse potrebe, za blagoslov krstne vode, vzklikov, hvalnic in sklepnih blagoslovov.
Ali je v novem obredniku res veliko novega? Precej! Kristjana zelo razveselijo uvodna poglavja, ki pojasnjujejo dostojanstvenost sv. krsta. V zgoščenih stavkih človek občuti vso svežost svetopisemske besede in koncilskih naukov ter smernic.
KAJ VSE KRST POMENI
Krst, vrata življenja in božjega kraljestva, je prvi zakrament. Kristus ga je namenil vsem, da bi imeli večno življenje. Krst je v prvi vrsti zakrament tiste vere, s katero ljudje, razsvetljeni z milostjo Sv. Duha, odgovorijo na Kristusov evangelij. Je tisti zakrament, s katerim se ljudje včlenijo v Cerkev, ko se tudi oni vzidavajo v božje bivališče v Duhu, v kraljevo du-hovstvo hi sveti narod. Krst je zakramentalna vez edinosti. Je vidna kopel in jo spremlja beseda življenja, napravi ljudi deležne božje narave in jih naredi za božje posinovljence. Krst je kopel prerojenja v božje otroke, kopel rojstva od zgoraj. Tisti, ki so krščeni in s Kristusom zra-ščeni v podobnosti njegove smrti, z njim pokopani v smrt, so skupaj s Kristusom tudi oživljeni v njem in z njim vred obujeni od mrtvih. S krstom namreč ne obhajamo in ne opravljamo nič drugega kakor velikonočno skrivnost, kajti z njim prehajajo ljudje iz smrti greha v življenje. Zato mora krščevanje izražati veselje vstajenja, zlasti kadar ga obhajamo med velikonočno vigilijo ali ob nedeljah.
Priprava na krst in krščanska vzgoja pripadata v najvišji meri božjemu ljudstvu, to je Cerkvi, ki naprej izroča in goji od apostolov prejeto vero. Sv. Duh kliče odrasle k evangeliju po službi Cerkve in v njeni veri so otroci krščeni in deležni vzgoje. Zato je zelo važno, da v pripravi na krst skupaj z duhovniki in diakoni sodelujejo katehisti in drugi laiki. Razen tega je treba, da pri krščevanju dejavno sodeluje božje ljudstvo, ki ga predstavljajo ne le botri in starši in sorodniki, ampak, kolikor je najbolj mogoče, tudi prijatelji, znanci in sosedje ter vsaj nekateri udje Cerkve v tistem kraju. To izpričuje skupno vero hi izraža skupno veselje nad tem, da so v Cerkev sprejeti novokrščenci.
KRST JE ZADEVA VSEGA FARNEGA OBČESTVA
Iz tega sledi, da se krst podeljuje pred zbrano cerkveno skupnostjo, v kolikor je seveda to mogoče. Krščanska skupnost naj bo priča krsta in tako novokrščenca sprejme za svojega. Po tem bo zanj tudi odgovorna, da bo šel po poti, ki je vredna božjih otrok. Krst naj se torej ne vrši
skrivaj, saj gre vendar za vstop v Cerkev, v cerkveno občino, v njeno življenje, veselje in trpljenje. Ta cerkvena skupnost naj torej ve, kdo stopa vanjo. In naj se tega tudi veseli.
Važna zunanja novost pri novem obredniku je vključitev krščevanja v mašo po pridigi, oziroma vključitev besednega bogoslužja v krščevanje, kakor branje svetega pisma in prošnje za vse potrebe. To se pravi: krst se lahko podeli med sveto mašo, ko je zbrana cerkvena skupnost. In pred krščevanjem, kadar je to samostojno opravilo, naj se prebere primeren odlomek sv. pisma in doda primeren nagovor. Odslej je zato opravilo božje besede integralen del zakramenta sv. krsta. Gotovo je to najbolj originalen del novega obreda.
Kdor je na velikonočno vigilijo prisostvoval obredom, je gotovo opazil, da je župnik blagoslovil krstno vodo, a ji ni pridal svetih olj. V prejšnjih časih se je ta voda hranila za eno leto, od sedaj naprej bo pa krstitelj za vsako krščevanje sproti blagoslovil krstno vodo, ki ne bo več maziljena s svetim oljeni.
Pomembnejša notranja novost pri krščevanju je, ko po naročilu koncila krstitelj zahteva odpoved hudemu duhu in iskreno izpoved vere od staršev in botrov, ne pa naravnost, čeprav samo na videz, od otroka.
STARŠI SO POMEMBNEJŠI KOT BOTER
Pri novem krstnem obredu boter še ostane, ker predstavlja razširjeno duhovno družino krščenca in hkrati mater Cerkev, a v poštev pridejo predvsem starši. Starši prosijo za krst, pri krstnem obredu sc bolj dejavni, saj v začetku tudi oni pokrižajo otroka s Kristusovim znamenjem, oni prižgejo svečo ob velikonočni sveči, ki gori pri krstilniku, oni poskrbijo za belo krstno oblačilo.
Starši so otroku dali življenje. Zato naj tudi s krstom zavestno pred Bogom in cerkveno skupnostjo sprejmejo odgovornost za krščansko vzgojo otroka.
Razumljivo je, da bo včasih treba pred krščevanjem poučevati starše v veri, morda celo dalj časa, če življenje otroka ne bo v nevarnosti. Morda je to ena najtežjih zahtev in odgovornosti, ki jih nalaga novi krstni obred. A če hočemo, da bo prišlo do poživitve osebnega verskega prepričanja in utrditve verskega življenja, je treba začeti pri odraslih; začeti je treba pri starših, ki z rojstvom otroka sprejmejo tudi zelo odgovorno dolžnost, da otroku pomagajo do življenja, ki naj bo vredno božjega otroka.	Or.	L. Škerl
šibeniški škof dr. Arnarič je 26. januarja sporočil po (vatikanskem radiu vest, da je na poljavnem Ikonzistoriju papež Pavel VI. pristal na razglasitev blaženega Nikola Taveliča za svetnika. Dne 21. junija bo ob slovesni razglasitvi v vatikanski baziliki kronano prizadevanje Hrvatov, da dosežejo svojemu rojaku svetniško čast.
Nikola Tavelič se je rodil v drugi polovic' 14. stoletja v šibeniški družini, ki je izšla iz hrvatskega praplemena Šubičev. Bog mu je že v otroško dušo položil hrepenenje po popolni ljubezni do Njega. V tej ljubezni je stopil v frančiškanski red (ok. 1365). Leta 1379 so ga predstojniki poslali z 11 drugimi frančiškani v Bosno, kjer so tedaj širili svoje krivoverstvo bo-g omili. Nikola je vztrajal v težkih razmerah, dokler mu je bilo mogoče kaj narediti v božjo čast. Ko je spoznal brezplodnost bivanja v Bosni, je zaprosil predstojnike, da sme zamenjati misijonsko področje in oditi v Palestino.
Leta 1391 je prišel v Sveto deželo, kjer so frančiškani varovali svete kraje in organizirali razne pobožnosti za romarje. Nikola je v gorečnosti za zveličanje duš želel pridobiti za Kristusa tudi Saracene. Z dvema sobratoma Francozoma in tretjim, ki je bil Italijan, se je navduševal za misijonsko dalo med mohamedanci po zgledu sv. Frančiška, ki je oznanjaj vero pred samim egiptovskim sultanom, ter prvih frančiškanskih misijonarjev mučencev v Maroku in Mavretaniji. Njihov poskus spreobrniti jeruzalemskega voditelja Saracenov in njegove svetovalce je žalostno propadel in razjezil mohamedan-ce. Pretepli so jih in zahtevali od njih, naj zatajijo svojo vero. Ko na ponovni pritisk niso hoteli spremeniti vere, so jih obsodili na smrt in na grmadi sežgali. Poročilo o njihovem mučeništvu 1. 1391 se je hitro razširilo po vseh krajih, kjer so delovali Frančiškovi duhovni sinovi. Naj starejše ohranjeno poročilo o mučeništvu Nikole in njegovih tovarišev je pismo gvardijana na Sionu v Jeruzalemu katalonskemu konzulu v Damasku, z dne 20. januarja 1392; v njem opisuje mu-čeništvo in našteva razne osebe, ki so mu bile priče.
češčenje Tavehceve mučeniške smrti se je prenašalo iz stoletja v stoletje. V ljubljanski frančiškanski knjižnici hranijo na primer latinski rokopis iz 1. 1777. Napisal ga je frančiškan p. Maver Fajdiga. Med naštevanjem, kateri bosenski in hrvatsikd frančiškani so se posebej odlikovali v pobožnosti, kreposti in svetosti ter dali življenje za Kristusovo vero, našteva itudi Nikola in ga imenuje blaženega. Leta 1889
Za šolstvo
Deželna uprava je prejšnji mesec odobrila tri in pol milijarde lir za prispevke, bi jih bodo prejemale občine, pokrajine in nekatere ustanove za gradnjo, povečanj e ali dopolnitev šolskih zgradb. Prispevki, v višini 5 odstotkov na priznane stroške, so vsakoletni in bodo trajali 35 let. Tako bo deželna vlada omogočila zboljšanje ali gradnjo petiih strokovnih in osemnajstih materinskih šol. Te možnosti predvideva deželni zakon št. 22 iz leta 1965.
Nadalje je deželna uprava odobrila izredne podpore nepremožnim dijakom, ki obiskujejo osnovne ali srednje šole. Skupaj bo prejelo 512 dijakov 25 milijonov lir podpor. Te vrste ukrepov predvideva deželni zakon št. 25 'iz leta 1966.
Statistični popis nekaterih družin
Na pobu do deželne uprave bo Cen ter za gospodarske študije in načrte iz Rima izvedel popis nekaterih družin v tukajšnji deželi. S tam popisom na posebnih tiskovinah žalijo zbrati točnejše podatke o zaposlitvi, emigraciji in stanovanjskih razmerah v naši deželi. V ta namen so na slepo izbrali 18.000 družin kot vzorec. Vprašalne pole ne bodo vsebovale nobenega imena; vsi podatki ostanejo strogo tajni in smejo biti uporabljeni le v statistične namene. Izbrane družine so vabljene, da pri tem popisu prijazno sodelujejo.
Preureditev tovarne »Tržaški mehanični obrati«
Nov premik s sodelovanjem deželne finančne družbe »Friulia« je bil nedavno napovedan na industrijskem področju. Družba »Tržaški mehanični obrati« (skupina r.R.l.) in družba »Motorji V. M.« iz Centa (Ferrara) sta sklenili sporazum o
je papež Leon XIII. potrdil češčenje Nikola Taveliča kot blaženega. Papeži so nato postopoma dovoljevali njegovo češčenje ne le v Šibeniku, ampak tudi po drugih krajiih. Leta 1937 je na prošnjo nadškofa Bauerja Pij XI. dovolil postavljanje oltarjev v čast bi. Nikolu po vseh jugoslovanskih škofijah.
Leta 1939 je v imenu jugoslovanskih škofov nadškof dr. Alojzij Stepinac izročil Piju XII. prošnjo, naj razglasi Nikola Taveliča za svetnika. Papežu so izročili tudi prošnjo takratnega hrvatskega narodnega vodstva. Vojne razmere so nadaljnjo akcijo ustavile, po vojni pa se je spet nadaljevala. V imenu jugoslovanskih škofov je kardinal Franjo Šeper v tej zadevi prosil že papeža Janeza XXIII. in tudi Pavla VI. V Rimu je kot pospeševatelj Taveličeve zadeve veliko naredil za kanonizacijo Šiibeničan prelat dr. Krešo Zorič, v domovini pa frančiškana dr. Ante Črnica in dr. Jetiko Šetka. Zelo se je zavzel za pospešenje apostolskega postopka tudi šibeniški škof dr. Arnarič.
Veselimo se s Hrvati, da so dosegli svetniško čast za svojega velikega rojaka. Njegov zgled bo odslej še bolj spodbujal hrvatske — pa tudi druge — vernike v ljubezni do Boga in do zveličanja duš.
Nam pa bodo ob vseh pripravah in izvedbah proslav v počastitev Nikola Taveliča uhajale misli na naša svetniška kandidata Antona Martina Slomška in Friderika Baraga. V zadnjem času je bilo veliko storjenega za izvedbo potrebnega sodnega postopka, ki naj bi dokazal njune kreposti in svetost življenja. Potrebno pa je tudi naše zaupanje vanju. Prositi moramo Boga, naj ju poveliča s čudeži in tako dokaže, da je naše prepričanje o njuni ljubezni do Njega utemeljeno.
spojitvi in izdelovanju malih ter srednjih diesalovih motorjev za uporabo v industriji, pomorstvu in na traktorjih. Dosedanje poslovanje »Tržaških mehaničnih obratov« je bilo pasivno in število zaposlenih je zdrknilo od nekdaj predvidenih 600 na 160 delavcev. Po novem sporazumu bo imela »Finmeccanica I.R.I.« 50 od-sto, »Friulia« 27 in »V. M.« iz Centa 23 odstotkov delnic novega podjetja. S tem pa ne bo ogroženo delovanje nastajajoče tovarne »Grandi Motori Fiat«, ki bo izdelovalo dieselove motorje z močjo nad 400 KS, dočim bo novo podjetje proizvajalo motorje od 40 do 350 KS. Ko se bo podjetje popolnoma razvilo, bo lahko zaposlilo 600 specialistov. Sedež glavnega ravnateljstva bo v Trstu. Računajo, da bodo motorje lahko prodajali na domačem in tujem trgu, še posebno v državah, kjer sta industrija in kmetijstvo v razvoju.
Inž. Janko Košir
Kolonija SLOKAD-a v Dragi pri Bazovici
Že šesto leto vabi Slovensko karitativno društvo SLOKAD slovenske otroke na počitnice v Drago. Mnogi otroci si želijo priti v Drago, ker je blizu doma in ker imajo priliko, da se trikrat na teden kopljejo v morju. Letos pridejo kot prvi v počitniški dom dečki, deklice pa bodo prišle v avgustu.
Vodstvo SLOKAD-a naproša starše, ki prejmejo vabilo za to kolonijo, da se takoj javijo v ulici Domizet.ti 3, I. nadstropje. Pojasnila lahko dobe po telefonu (št. 768189 ali 226117).
Vodstvo je v težavah z delovno silo, ker je ne more dobiti. Mo bo hvaležno, če bo kdo pomagal pri iskanju osebja ali pa sam prišel v kolonijo na dalo za našo drago mladino. Javite se!
UIM* CERKVE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slovenci iz Ilirske Bistrice pri papežu
V	sredo, 10. junija se je avdience pri sv. očetu v baziliki sv. Petra udeležila tudi večja skupina iz Ilirske Bistrice, ki jo je vodil župnik Viktor Berce. Sv. oče jih je takole pozdravil; »Prisrčno pozdravljam slovenske romarje iz župnije Ilirska Bistrica, apostolska administratura Koper in njihovega župnika. Predragi, izražam vam veselje in zadovoljstvo, da vas vidim in slišim v tej baziliki, kamor ste prišli, da bi izpričali svojo zvestobo Petrovemu sedežu. Želim, da bi mogli vedno in povsod pokazati velikodušno in zavestno krščansko življenje. V dokaz naše naklonjenosti podeljujem apostolski blagoslov vam, vašim družinam in vsem vašim dragim.«
Novi general kapucinskega reda
Dne 4. junija so kapucini, zbrani v Rimu, izvolili novega generalnega predstojnika kapucinskega reda. Novi vrhovni predstojnik je pater Paskval Rywalski, ki je iz francoskega dela Švice. Kakor je razvidno az njegovega priimka, je pa poljskega pokolenja. Novega predstojnika je volilo 145 predstavnikov, ki so zastopali 14.357 članov kapucinskega reda.
Odpoved hrvaškega škofa
Škof na Hvaru msgr. Pušič se je zaradi starosti odpovedal vodstvu škofije. Star je 90 let. Sv. oče je odpoved sprejel in ga imenoval za naslovnega nadškofa.
Člani komisije za družbena občila pri sv. očetu
Sv. oče je sprejel v posebni avdienci člane papeške komisije za družbena občila, to je za tisk, radio, filme. Komisija je namreč imela daljše zasedanje, katerega so se udeležili predstavniki iz raznih delov sveta. Sv. oče je v svojem govoru poudaril, naj komisija skrbi, da bo vsaka njena iniciativa učinkovito pokazala pravi obraz Cerkve in njeno delo v svetu. To bo dosegla s hitrim in natančnim obveščanjem.
Sv. pismo v novem latinskem prevodu
Sv. očetu so poklonili prvi del evangelijev, ki ga je pripravila papeška komisija za neovulgato, to je za sveto pismo v novem latinskem prevodu. Ista komisija je že lani v avgustu izdala psalme, ki se bodo rabili v novem latinskem mi-salu in brevirju. V nekaj mesecih bo komisija poskrbela še za druge knjige sv. pisma nove zaveze. »L’Osservatore Romano« poroča, da so začeli izdajati v Franciji nav prevod sv. pisma; enako tudi v Angliji.
Neprimerna gledališka predstava
Že vrsto let čitam vaš cenjeni list, ki je po mojem prepričanju edini zares neodvisni slovenski časopis v zamejstvu, tal pa ste pred kratkim naredili neroden spodrsljaj. Objavili ste vabilo na gledališko predstavo »Arhitekt in asirski cesar«, ki 'e bila programirana za 31. maj v Kulturnem domu v Trstu. O igri ste zapisali, da se zdi tako po besedilu kakor tudi kot odrska uresničitev eno najboljših ali vsaj eno najvznemirljivejših del, kar jih je ljubljanska Drama zadnjih nekaj let imela.
Sama si sicer predstave nisem ogledala, pač pa moja sedemnajstletna hčerka. Domov je prišla vsa razburjena. V igri je namreč mrgolelo bogokletnih besed in spolzkih izrazov, eden igralcev pa je nastopal poleg tega skoro popolnoma gol.
Menim, da so tisti, ki so to igro programirali, zadali naši dobromisleči mladini zelo hud udarec, saj so očividno hoteli osmešiti večno veljavne moralne vrednote. Ni dovolj, da v Sloveniji komunisti kvarijo našo mladino; svoje roke so stegnili še po našem zamejstvu.
Prosim zato gg. urednike, da prireditve v Kulturnem domu vedno s kritičnostjo objavljajo in da preden kakšno predstavo priporočijo, si jo sami predhodno ogledajo. Oprostite temu mojemu izlivu, saj je prišel iz srca verne slovenske matere, ki ji ne more biti vseeno, kaj naša mladina gleda ali obiskuje. Vaša čitateljica
A. P.
te je igra »Arhitekt in asirski cesar« res tako izzvenela kot jo je dojela hčerka naše čitateljice, potem je njeno ogorčenje popolnoma upravičeno. Res nam je žal, da si nismo predstave predhodno ogledali, npr. prej v Ljubljani, kjer je že drugo sezono na sporedu. Tako sedaj ne moramo izraziti svoje sodbe o delu. Veseli bi bili, če 'bi se v zadevi oglasil še kdo od bralcev, ki je igri prisostvoval in povedal svoje mnenje. S tem pa nočemo reči, da je bila igra »Arhitekt in asirski cesar« moralno v redu, čeprav jo je določena gledališka kritika s toplimi besedami ocenila. Toda žal se premnoga kritika na moralo požvižga, samo da ohrani pečat lažne naprednosti. (Op. ur.)
Slovaki so še verni
Inštitut za sociologijo pri Slovaški akademiji znanosti je s pomočjo posebne raziskave dognal, da je 71 odstotkov od
4	in pol milijona Slovakov vernih, 14 odstotkov je ateistov, 15 pa versko brezbrižnih.
S TRŽAŠKEGA
Zaključek prosvetne sezone v »Finžgarjevem domu«
V pretekli prosvetni sezoni je bilo v Finžgarjevem domu lepo število zelo dobro pripravljenih prireditev. Največ so prispevali Openci sami, bilo pa je tudi več -gostovanj tako igralskih kot glasbenih skupin iz sosednjih krajev in iz Slovenije. Pretekli teden so letošnjo sezono zaključili. Za to priliko je pripravila prav lep večer Glasbena šola »Finžgarjev dom«, ki je delovala vse leto, ob zaključku pa so žetleli gojenci kot učitelji pokazati, kaj so se naučili. Polna dvorana občinstva je z zanimanjem spremljala nastopajoče in jih nagradila z navdušenim odobravanjem.
Mladi in najmlajši gojenci so igrali na klavir, na harmoniko in na kitare. Zvrstili so se učenci svojih učiteljev: g. Maliča, gdč. Simičeve 'in Kocjanove. Glasbeni ansambel, ki so mu dali ime »TAIMS«, in je tudi deloval v okviru šole, pa je vodil g. kaplan Pohajač.
V začetku je pozdravil občinstvo g. učitelj Lupine, v drugem delu programa pa je spregovoril prof. Humbert Mamolo, ki je poudaril važnost glasbe, posebej še petja na oblikovanje otrokove duše in važnost za rast estetskega čuta mladih ljudi.
Ves večer je bil zelo prijeten in lep. Občinstvo je bilo veselo nad toliko zavzetostjo mladine in nad napredkom na glasbenem področju. Odboru Finžgarjevega doma je treba izreči priznanje za njegovo požrtvovalno delo skozi vso sezono in upamo, da se bo z novo sezono spet tako vneto nadaljevalo. Glasbena šola, ki je tako pognala svoje korenine v prvem letu delovanja, bo gotovo v jeseni zastavila spat svoje delo, kar bo neprecenljive važnosti za Opčine. Ob koncu je to upanje izrazil v krajšem nagovoru tudi g. kaplan Pohajač, ki je bil srce tega živega delovanja mladine, za kar so mu starši še posebej izrazili svojo hvaležnost.
Z upom gledamo v svojo bodočnost
Po volitvah na Tržaškem in Goriškem 7. junija 1970
Povolilna beseda
slovenskemu volivcu
Za Slovence pomembne ugotovitve
Moja povolilna beseda slovenskemu volivcu bi rada bila nadvse iskrena in objektivna. Vem, da ni vedno lahko biti v političnem življenju odkrit in nepristranski, kajti strasti so močne in rado nas zapelje, da se jim vdamo. Posebej letošnje, pravkar minule volitve, so bile za nas tako važne, da bi nehote lahko zgubili glavno nitko, ki nas povezuje v duhu v veliko skupnost slovenskega tabora. Iz tehle razlogov so bile za nas pretekle volitve važne:
1. Ker so volitve izpeljale v glavnem mlajše sile in tako prevzele veliko odgovornost na mlada ramena;
2. Ker so se določeni prepiri in sodnij ske tožbe v naših krogih v zadnjem času precej razbohotili.
3. Ker smo bili deležni vso volilno kampanjo z nasprotnikove strani precej ostrih napadov (v vsaki vasi je baje PCI vlekla dolinsko zadevo na dan!) in žaljivih očitkov, kot je bil npr. tisti iz trte zviti očitek, da se ne udeležujemo partizanskih proslav.
4.Izmišljena ovadba na tržaškem sodišču, ki ni mogla ničesar »ovaditi«, saj smo delali vse pošteno in za slovensko stvar!
Ne bom se spuščal v zavračanje vseh teh napadov, ker smo jih med volilnimi govori že povsem odbili. Le glede na očitek pod številko tri bi rad rekel dve besedi: Slovenska skupnost se stalno udeležuje, kjer le more proslav za našimi padlimi. V svojih vrstah in med kandidati imamo veliko število bivših partizanov, političnih preganjancev iz časa fašizma in borcev proti nacifašizmu! Z razliko od naših volilnih nasprotnikov pa nismo mi hoteli nikdar izrabljati imena teh ljudi v svoje volilne namene in cilje; za nas je trpljenje teh ljudi, za nas so žrtve vseh ljudi proti nacifašizmu preveč svete, da bi jih vlačili politično na dan, kajti naši fantje niso padli ne za PCI ne za PSI ne za Slovensko skupnost: padli so za slovenski narod in za rešitev fašističnega jarma. Tega bi se morali vsih zavedati in ne izrabljati mrtvih junakov v svoje politične cilje. To velja tako za Tržaško kot za Goriško!
Volitve so nam prinesle 7.000 glasov! Več kot zadnje pokrajinske, manj kot zadnje deželne! Da smo šli nekoliko dol z ozirom na deželne volitve, je vplivalo več dejavnikov: za pokrajinske volitve žal ni bilo mogoče doseči zaželenega sporazuma s Slovensko levico; razne afere so nam hočeš nočeš tudi odščipnile kakšen glas. Politična važnost deželnih volitev pa je vse globlja od pokrajinskih volitev, zato tudi nismo razvili močnejše volilne kampanje.
Toda 7.000 povsem slovenskih, demokratičnih, socialno zavzetih volivcev nam je v težkem razdobju ponovno zaupalo in glasovalo za slovensko listo in njene kandidate. To pomeni mnogo več, kot si lahko mislimo: to pomeni, da vsa trenja na tkzv. »vrhovih« ne vplivajo v odločilni meri na našega volivca, to pomeni, da so nam naši volivci zvesti kljub vsem napadom, ki so leteli na slovensko listo s strani levičarskih ekstremistov, to pomeni, da sta si naš znak in da so si naši kandidat je, ki so izvoljeni v raznih javnih or-
ganih, priborili zaupanje in zvestobo slovenskih volivcev!
In ker so nam volivci zaupali v teh težkih in delikatnih volitvah, ko smo se resnično bali, da bi naši volivci postali skeptični in osredotočili svoje glasove drugam, moramo izreči vsem najiskrenejšo zahvalo. Zahvalo, da so znali iti mimo kočljivih političnih tretnut-kov, zahvalo, da so ponovno zaupali svoj glas slovenski listi in slovenskim kandidatom.
Prepričan sem, da smo s tem volilnim uspehom za vedno premagali kritično razpoloženje, ki se je prijemalo marsikoga in da se nam zato res ni bati bodočnosti; zvestoba in zaupanje slovenskega volivca, mladi predstavniki v raznih svetih so nam porok, da ni in da ne bo naša slovenska skupnost opešala ali se celo razbila, ampak da bo v različnih pogledih na svet, v različnem mišljenju znala vedno poiskati in se oprijeti vsega, kar je naše, kar je resnično slovensko in napredno in da bo vedno znala delati in skrbeti najprej za slovenskega človeka in za narodnostno in socialno ohranitev ter razvoj celotne slovenske narodne skupnosti.
DR. DRAGO ŠTOKA
Volitve so za nami: prav je, da potegnemo nekaj zaključkov, preden gredo rezultati in Številke v predalčke in v pozabo.
Pretekle volitve so bile zelo važne za našo slovensko narodno skupnost, saj se j? zadnje čase marsikaj novega dogajalo v slovenskih vrstah, kar bi lahko direktno vplivalo na volilne izide. Važnost pa so imele pretekle volitve za vso Italijo, saj bi lahko določene sindikalne borbe, demonstracije, pretepi po ulicah med ekstremisti zavedli volivce v skrajnosti in v politične avanture. Ekstremistične stranke so imele ves interes spraviti Italijo v politični kaos, zato da bi potem laže rovarile in ribarile v kalnem in se dokopale do oblasti: to je bila na eni strani pobožna želja PCI-PSIUP, ki sta upali, da je zanju ugoden moment, ko je treba za vsako ceno doseči oblast in se nista v tej želji odrekli demagoškim prijemom, ki so lastni komunističnim gibanjem: prikazati so hoteli, da vladata v Italiji sama revščina in nazadnjaštvo; instrumentalizi-rati so želeli na splošno upravičeno delavsko stavkovno gibanje v svoje volilne namene; hoteli so dokazati, da je brez njih nemogoč vsak resnični napredek in vsaka družbena reforma ter socialni razvoj. Njim nasproti pa so na drugem bregu stali misovci, ki jih moti vedno večji demokratični razvoj Italije in ki hočejo postaviti vso državo na igro komunizma-antikomunizma.
Ogromna večina volivcev pa je nasproti
NEKAJ VOLILNIH ZANIMIVOSTI
Zdaj, ko so volitve za nami, je morda prav, da si ogledamo nekaj zanimivosti, ki so nam jih prinesle:
Na Repentabru so »napredni« Slovenci vrgli letak, na katerem je bil natiskan veliik konj, tkzv. Trojanski konj z nekaj bedastimi parolami. Domače volivce je ta neumnost precej prizadela, saj je Re-pentabor imel vedno nadvse umirjene in kulturne volitve! Zato so volivci v še večjem Številu voEli za slovensko listo. Ce bodo hoteli zmagati, bodo morali »naprednjaki« vreči drugič nekoliko bolj pameten letak med volivce!
V	svoji vnemi za slovenske glasove je PSI na nekem lepaku, ki ga je nalepila v okolici, celo svojemu tajniku Giuricinu poslovenila ime; dala mu je strešico na »č«: GIURIČIN! Ne, to je le malo preveč! Slovenci nismo nikdar drugim poslovenili imena, borimo se le, da bi slovenska imena dobila nazaj spet slovensko obliko!
Dolinski župan Lovriha je imel shod v Stoverjanu in kričali proti županu Slavku Klanjščku ter ga obtoževal, da se nd udeležil proslave 1. maja pred partizanskim spomenikom. Klanjšček mu je imenitno odgovoril v članku v Katoliškem glasu, še bolj imenitno pa so Lavrihi odgovorili volivci sami, saj so se množično odločili za Klanjščka in slovensko listo.
Tudi tokrat so bili po mestu pomazani nekateri letaki Skupne slovenske liste. Seveda, saj so edini v mestu, ki so pisani samo v slovenskem jeziku, to pa ne prija vsakomur!
Ne moremo trditi, da bi bil »Primorski dnevnik« pristranski pri poročanju o volilnih shodih in v isvogih uvodnih člankih med volilno borbo. Do popolne objektivnosti do vseh Slovencev v zamejstvu pa je pri edinem slovenskem dnevniku še dolga pot, drugače bi ne pozival tako mirne duše svojih bralcev, naj volijo v /.gorniški občini »napredno« občinsko listo (to je samo komunistično, ker socialistov mi bilo ziraven!) in zamolčal mlade sile v Skupnii slovenski listi v isti občini. Prav itako je čudno, da je naperil svojo ostro puščico proti dosedanji štaverjanski občinski upravi in iv isti sapi na moč hvalil doberdobsko in sovodenj sko upra-
vo. Zadnje dneve je svoj oobjetativnost postavil tržaški dnevnik na glavo 'tudi s tem, da je objavil intervju z zgoniškim županov in socialističnim kandidatom Volkom, pozabil pa na repentaborskega župana Guština in na nosilca Skupne slovenske liste dr. Legišo. Malce prenagljen in nepreviden pa je bil tudi naslov v »Primorskem dnevniku« nekaj dni pred volitvami, ko smo z začudenjem brali, da bo levi sredini odklenkalo, ker da ni možne nobene uprave brez sodelovanja s komunisti.
Na tržaški pokrajini bo slovenska lista zopet nekak jeziček na tehtnici, ker imamo prav mi trinajstega svetovalca! Prav tako bomo jeziček na tehtnici v nabre-žinski občini, kjer bodo naši trije svetovalci igrali zopet odločilno vlogo. V teh dneh se nekaj piše in govori, da je možna sestava slovenskega občinskega odbora v nabrežinski občini. Vse je možno v političnem življenju, tudi to, da od PCI odstopita dva svetovalca, ki sta italijanske narodnosti, ter en svetovalec izvoljen na listi PSI, ki je tudi italijanskega rodu! šele potem bi lahko govorili o res slovenski sestavi občinskega odbora! Ostane pa še vedno dejstvo, da ni govora o slovenskih domačih listah — razen Skupne slovenske liste — ker pač ne PCI ne PSI ne DC niso krajevno avtonomne domače liste!
Interpelacija dr. Štoke
Gradnja metanovoda Mestre-Trst gre h koncu. V zvezi s to gradnjo je naslovil slovenski deželni svetovalec dr. Drago Štoka na predsednika deželnega sveta prof. Michelangela Ribezzija v Trstu naslednjo interpelacijo:
»Na podlagi dekreta predsednika deželnega odbora so bila zaradi gradnje metanovoda začasno zasežena zemljišča, potrebna za izvršitev del. Podpisani deželni svetovalec želi vedeti, kakšne ukrepe namerava deželni svet podvzeti, da bodo prizadeti, ki v glavnem žiivijo v tržaški pokrajini, oimprej prejeli odškodnino za razlaščena in uporabljena zemljišča.«
tem ekstremističnim in itazadnjaškim težnjam postavila edino demokratično in veljavno alternativo: pot demokratičnega razvoja, svobode, družbenih reform, izboljšanja delovnih pogojev; odločila se je za zakonite stavke in za mirno reševanje vseh problemov, ki danes tarejo Italijo.
VOLITVE IN SLOVENSKA NARODNA SKUPNOST
Poleg teh splošnih problemov pa občutimo Slovenci v zamejstvu tudi in prvenstveno narodnostne probleme. Zato so vsakokratne volitve za nas pravi izpit, preizkusni kamen naše slovenske trdnosti in globoke narodne zavednosti. Tako tudi volitve 7. junija.
Mimo je 25 let, odkar je bil zrušen na-cifašizem. Mimo je dvajset let, kar smo demokratični Slovenci sklenili imeti lastne samostojne politične stranke in z njimi samostojno nastopati na volitvah. V teh dvajsetih letih smo ponosno nosili zastavo slovenske samostojnosti v politiki in poudarjali, da je ljudstvo brez politične zdrave zavesti ljudstvo folklore; zagovarjali smo tezo, da je ljudstvo brez samostojnih političnih organizacij podvrženo silovitemu tempu asimilacije in da je nevarnost, da zaide prej ali slej v navaden rezervat, v lovišče italijanskih strank na glasove ob volitvah.
čas in ves povojni razvoj nam dajeta prav: kjer ni slovenskih list, tam je slovenstvo doma le v hiši, morda v cerkvi ali pa še v kakšni prosvetni dvorani; zgovoren je primer Beneške Slovenije ali milj-skih hribov v neposredni okolici Trsta! In nobene razlike ni v tem teptanju osnovnih slovenskih pravic, pa čeprav so v Beneški Sloveniji na vladi na občinah demokristjani, v miljščini pa »napredni« komunisti. Obojim pride asimilacija prav.
Ko ne bi bilo torej slovenskih list na Tržaškem in na Goriškem, bi danes zelo verjetno bili na približno podobnih polo-ž.ajih, kajti politično življenje je v državi z demokratičnim volilnim sistemom res najučinkovitejše orožje v rokah skupnosti, ki je z ozirom na večino v podreje-
IIHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllilllllllllll
ZAHVALA
SLOVENSKO LJUDSKO GIBANJE se iskreno zahvaljuje vsem svojim somišljenikom in članom, ki so v tej volilni borbi pripomogli k obstoju in napredku Skupne slovenske liste na Tržaškem. Posebna zahvala vsem mladim, ki so nesebično pomagali pri težkem delu precej vročega volilnega boja. Vsem izvoljenim pa želimo veliko uspehov pri odgovornem delu.
Posebej pa se SLG zahvaljuje pobudnikom, kandidatom ter volivcem v Kanalski dolini, kjer sta Usta in glavni kandidat liste srca in treh nageljnov zbrala pomembno število skoraj 50 glasov. Glede na dejstvo, da je bila to prva slovenska lista v vsej povojni dobi in sploh v zgodovini Kanalske doline, je upati, da bo že sama pobuda odprla nove možnosti v korist reševanja problemov krajevnega prebivalstva. Prav tako je že sama vložitev slovenske liste rodila nove možnosti tudi v Beneški Sloveniji. Najlepša hvala torej kandidatom in volivcem Kanalske doline, ki so tako pogumno izpričali svojo narodno pripadnost in socialno zavzetost.
llllllllllllllllltllllllllllMIIIIIIIIIIIIlillltllltlfllllltllllillllllllllllllltlllllllllllllltllllilll
nem in večkrat celo krivičnem položaju.
To logično in realistično sklepanje nam vliva novega zaupanja v svoje sile in sposobnosti, ker čutimo, da nam bo zgodovina dala prav, tako kot nam že dajejo prav sadovi dvajsetletnega dela. Prepričani smo, da bomo tako kar najbolje delali za svoj narod in za narodnostni ter socialni razvoj naše skupnosti. Prepričani smo tudi, da bi kulturna in športna de-
javnost ne bila deležna danes v zamejstvu takega razvoja, če ne bi bilo slovenskega političnega tabora, ki se od vsega začetka trmasto in brezpogojno bori za samostojnost v političnem življenju. Morda je tudi ta naša trma preprečila vstop naših športnikov v italijanska športna društva, prosvetnim društvom pa spojitev, samomorilno spojitev z ostalimi italijanskimi vsedržavnimi društvi, pa čeprav bi nam slednja rada dajala predsedniška ali podpredsedniška mesta; toda nobeno, še tako zveneče mesto ne more odtehtati naše satnostojnosti, pa bodi na prosvetnem ali verskem ali na športnem ali političnem področju.
Sedem tisoč slovenskih volivcev je zopet potrdilo zvestobo političnemu programu slovenskega tabora: to nam bodi v zadoščenje pri bodočem delu in boju za uveljavitev vseh pravic, do katerih ima naša narodna skupnost pravico po vseh pisanih in nepisanih zakonih.
Volilni obračun Slovenske liste na Tržaškem
Splošne volilne preglede so prinesli že vsi časopisi. Iz njih si je lahko vsakdo ustvaril svoje mnenje o usmerjenosti italijanskih volivcev na splošno. Volitve za nas pa niso samo neko politično dejanje, s katerim obračamo kolo italijanske politike, ampak predstavljajo predvsem dokaz našega obstoja, razvoj naše zavednosti in neizpodbitno postavljajo vsem, ki živijo okrog nas — prijateljem ali nasprotnikom — vprašanje, ali so storili dovolj za resnično ustvarjanje tistega miru in tistega sožitja med državami ter narodi, ki ga današnja propaganda tako zelo opeva.
Slovenski volivci so se na teh volitvah dobro odrezali. Dokazali so svojo politično zrelost kot pripadniki slovenskega naroda. Edino ko glasujejo slovensko, ostanejo Slovenci. V vseh drugih primerih so le nepomembni italijanski državljani.
Poglejmo sedaj, kakšna je ta naša številčna moč! Na pokrajinskih volitvah v Trstu je Skupna slovenska lista ohranila svojega svetovalca ter vse svoje glasove. Izvoljen je bil dosedanji devinsko-nabre-žinsiki župan dr. Drago Legiša.
Druga ugotovitev, ki je zelo pomembna za krajevno ugotavljanje zavednosti naše narodne skupnosti in nas prijetno preseneča, je dejstvo, da so v tržaški občini pri pokrajinskih volitvah narastli slovenski glasovi (v primerjavi s prejšnjima pokrajinskimi volitvami) za 80 glasov. V zameno pa so padli v okoliških občinah. Temu je lahko krivo izseljevanje v mesto; a upoštevati moramo, da je Skupna slovenska lista na občinskih volitvah napredovala po absolutnem številu glasov v vseh občinah razen v dolinski. Napredek je zabeležiti še celo v miljski občini, kjer je za slovenskega pokrajinskega svetovalca glasovalo več ljudi kot zadnjič.
Ta razlika med občinskimi in pokrajinskimi volitvami zelo preseneča celo izvedenega poznavalca. Zdi se, da je še vedno mnoge slovenske volivce begal republikanski znak pa tudi npr. sprememba znaka v devinsko-nabrežinski občini, kjer je bilo upati, da bo formalni pristop Slovenske levice krepko prispeval k napredku Skupne slovenske liste, pa so računi pokazali drugače. Obstaja celo razlika med številom glasov za SSL za (pokrajino (766) in občino (752); na volitvah za pokrajino
oi	bila prisotna Slovenska levica.
Tretje dejstvo, ki stopa v oči, je strukturalna sprememba prebivalstva slovenskih občin. Očitno postaja vsak dan bolj, da so npr. v dolinski občini volilni rezultati posredna posledica priselitve več kot tristo novih volivcev. Isto za druge občine. Ti novi glasovi gotovo niso slovenski. To je opaziti tudi na glasovnicah.
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiH
Prilogo je oskrbelo Slovensko ljudsko gibanje v Trstu in Gorici
Začrtali smo si pot Slovenija -
Razmišljanje ob volitvah na Goriškem
Pričujoča razmišljanja nimajo namena zaustaviti se ob kakem pregledu ali statistični analizi zadnjih volitev v Gorici in v ostalih občinah pokrajine. To lahko že opravijo včasih suhoparni obrazci in primerjave s prejšnjimi istovrstnimi volitvami. Naš »pregled« naj služi raje nekaterim ugotovitvam in zaključkom v zvezi s političnim stanjem med slovenskimi vrstami na Goriškem.
Predvsem je treba podčrtati dejstvo, da so se tudi zdaj med Slovenci cepile vrste na one volivce, ki hočejo še vedno vztrajati pri izključno slovenski izbiri — in teh je kljub delnemu padcu glasov ostala še velika večina —, ter onemu, ki se je usmeril na tuje politične formacije. V slednjem primeru pa sploh ni mogoča ni-kaka stvarna overovitev oddanih glasov od strani Slovencev. Če pridejo tu v poštev npr. preferenčni glasovi v goriški ohčini, lahko zaključimo, da je bore malo slovenskih volivcev glasovalo za italijanske levičarske stranke. Glavni kan-didatje slovenske liste za goriško občino imajo namreč znatno višje preference od izvoljenih levičarskih kolegov...
Že večkrat smo naglasili, da so se zadnji čas bolj uveljavile predvsem mlade sile, ki so stopile na plan, da primejo za delo in gredo po vzoru starejših javnih delavcev ter polne iniciativ in zamisli, izvirajočih iz mladeniškega zagona, v politično areno. Napredek mladih kandidatov je nedvomno znamenje vitalnosti naše politične organizacije in uveljavitev pred volilnim zborom, pomeni tudi istočasno uveljavitev pred celotno javnostjo. S tem pa nočemo nikakor zmanjšati vloge starejše generacije, ki je trdno začrtala svetlo pot samostojnega slovenskega demokratičnega in krščanskega političnega udejstvovanja na Goriškem in ki bo njen zgled še vedno mentor »mladim«.
Ob tem moramo tudi pripisati nekaj dejstev, ki smo jih zabeležili v teku volilnega boja, ki je bil večkrat oster in polemičen. Smo za resen dialog z nasprotniki, ki so jih predstavljali levičarski slovenski predstavniki na italijanskih listah, odločno pa odklanjamo poskuse nizkotnega obrekovanja in blatenja naših kandidatov, kot jih lahko zasledimo samo pri ljudeh brez moralnega čuta, najosnovnejših pravil omike in vsaj minimalnega glasu vesti. Ne moremo namreč mirno mimo dejstva, da padajo na naše kandidate, sedaj izvoljene predstavnike v raznih svetih, nesramni ter podli očitki kakega fašizma ali nacizma in kolaboracionizma. To predvsem na kandidate, ki so bili ali sami ali pa njihovi svojci žrtve črnega terorja! Svetujemo jim — pa naj bodo to »časnikarji« pri kakem »ad hoc« slovensko prevedenem italijanskem socialističnem listu ali kandidatje na odborniška mesta v pokrajini — naj predvsem sami dobro pogledajo v svoje vrste in jih očistijo vsakršnih sledov fašizma, črnega in rdečega!
Pri letošnjih volitvah na Goriškem smo v svojih vrstah videli zlasti veliko mladih sil: izobražencev, visokošolcev, delavcev, kmetov, uradnikov. Vsi so pristopili k delu iz idealizma, ne iz kakega koristolovstva. Žrtvovali so svoj prosti čas in navdušeno zaorali brazdo v ledino političnega polja. Morda se je včasih pokazalo v raznih prijemih še dokaj diletantizma in nesigumosti. Eno pa je gotovo: pridobljene izkušnje bodo nedvomno vlile novega zagona in pripomogle k izboljšanju bodočega dela.
Ob bežni analizi položaja na Goriškem naj poudarimo, da prinašajo zadnje volitve gotovo obilico koristnih spoznanj in zaključkov. Morda je lahko videti v kakih občasnih premikih glasov posledico prehodne dobe, ki je istočasno po-
sledica raznih šele zadnje čase razčiščenih pojavov v naših vrstah. To pa nikakor ni vzrok kakemu nihanju ali malodušju. Ko namreč pregledujemo celotni položaj, lahko zasledimo naslednje zelo pozitivne ter obetajoče elemente: občuten prispevek mladih sil v pripravi, kampanji ter izvedbi volitev; porast slovenskih glasov v nekaterih občinah in sektorjih; široko zanimanje in zavzetost posameznih in skupnosti za slovensko stvar; živa želja po nadaljnji čim večji povezanosti med našimi političnimi predstavniki in širšimi ljudskimi plastmi.
Ob robu naj še pristavimo, da ima tudi »Slovensko ljudsko gibanje« v Gorici primeren delež pri celotni poživitvi političnega dela, zainteresiranju mladih sil in splošnemu dvigu čuta odgovornosti za sodelovanje v javnem življenju. Zato želimo, da bi ta organizacija našla še večji odmev v vseh vrstah naše skupnosti.
Vse to nam vliva upanje na plodno delovanje naših izvoljenih zastopnikov v prihodnjem petlet-ju. Delovanje, ki bo predvsem temeljilo na predanosti slovenski stvari ter koristim našega ljudstva. Naši izvoljeni predstavniki bodo tako črpali iz zadnje afirmacije na volitvah moč za izvedbo vseh teh nalog. Prepričani smo, da bo njih delo v tem smislu pozitivno odjeknilo pri vsej slovenski javnosti v mestu ter na deželi.
Izvoljeni predstavniki
slovenske liste na Goriškem
Goriški pokrajinski svet: Marija Ferletič, izvoljena v okrožju Za-graj (Sovodnje-Doberdob), že občinska svetovalka v Doberdobu.
Goriški občinski svet: dr. Damijan Paulin in dr. Andrej Bratuž. Dr. Paulin iz Štandreža se živahno udejstvuje v kultumo-pro-svetnih organizacijah, je predsednik SKAD-a v Gorici ter podpredsednik SLG. Dr. Bratuž je bil v prejšnjem petletju občinski svetovalec SDZ in je predsednik SLG
v	Gorici.
Občina Števerjan:	Stanislav
Klanjšček, Hadrijan Koršič, Zdravko Klanjšček, Helena Knez, Nikolaj Komjanc, Mario Mikulus, Alojz Mužič, Izidor Prinčič, Ar-mand Skok, Zdenko Terčič, Ciril Terpin, Emil Terpin.
Občina Sovodnje: Edvin Kovic, Remo Devetak, Mitko Hmeljak.
Občina Doberdob: Alojzij Fran-dolič, Jožef Soban, Marija Ferletič.
Za pokrajinski svet je bil v de-
vi	n s ko-nab r eži n s k em okrožju izvoljen dr. Dragomir Legiša, časnikar, dosedanji nabrežinski župan.
V Zgoniku, kjer se je slovenska lista izredno uveljavila in ima torej pred seboj lepo bodočnost, so bili izvoljeni Vladimir Rebula, nosilec liste (iz Repniča), Srečko Štolfa, sin dolgoletnega občinskega svetovalca Karlota iz Saleža, ter Josip Kralj iz Gabrovca.
V Nabrežini so bili na Skupni slovenski listi izvoljeni dr. Dragomir Legiša, Antek Terčon iz Se-sljana ter Bojan Brezigar (Slovenska levica) iz Nabrežine. Ni bil izvoljen dosedanji občinski odbornik, bivši župan ter dolgoletni svetovalec Josip Terčon.
V Dolini so bili izvoljeni dr. Alojz Tul, dosedanji načelnik skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu (Mačkovlje); nato Glavko Petaros iz Zabrežca, Zobec Bogomil iz Boljunca ter Žuljan Ivan, Bernardo po domače, iz Ric-
V	petek, 22. maja je »Društvo prijateljev Jugoslavije« priredilo v Parizu večer, ki je bil posvečen temi: Slovenija — križišče Evrope.
Pmd je govoril general Touzet de Vigier, ki je orisal Napoleonovo ilirsiko dobo, delo in poslanstvo generala Marmonta in citiral francoskega kronista Karla Nodiera, ki pravi, da med Slovenci (takrat!) ni
ZGONIK
Iz Zgonika se malokdaj oglasimo v Katoliškem glasu. Mnogi namreč mislijo, da smo vsi rdeči, saj imamo celo prosvetno društvo z imenom »Rdeča zvezda«. No, pa ni tako hudo. Zadnje volitve so izpadle čisto drugače kot so si naši foon-•taši predstavljali. Upali so, da bodo ohranili svojo absolutno premoč. Ra -so morali odkriti, da se končno tudi v Zgoniku nekaj spreminja.
Slovenska lista je namreč porastla od leta 1965, ko so bile zadnje občinske volitve, kar za 95 glasov. Tako so združeni komunisti in socialproJetarci (ki so jih pa volili narodno nezavedni Slovenci iz naše občine, saj sta obe stranki izrazito italijanski) mogli zmagati le s pičlo večino 46 glasov. Če bi razni omahljivci, ki se niso hoteli opredeliti in so oddali bele glasovnice, že to pot pokazali malo več poguma in narodne predanosti (bilo jih je okrog 80), bi bilo rdeči upravi 7. junija že odklenkalo. Vendar smo prepričani, da so naši marksisti to pot zmagali zadnjič; bodočnost je od mladine in ta odločno odklanja komunizem, zlasti tako nestrpnega, kot je pri nas.
Pri nas moraš biti na »partijski« liniji, če hočeš, da se ti odpre kako mesto ali podeli usluga; tudi se pri nas še vedno goji psovanje in blatenje vseh in vsega, kar ni komunistično. Peščica vpijatov sold pamet večini, ki je brezbrižna ali pa previdna, češ, nikoli se ne ve...
Kako smo pri nas še vedno ozki, kaže primer prosvetnega društva »Rdeča zvezda«. Menim, da imamo samo v Zgoniku to »čast«, da se društvo, 'ki naj bi bilo slovensko in v slovenskem duhu dedovalo, krasi s tipičnim simbolom mednarodnega proletariata. Pa so nekateri bolj umerjeni člani nedavno predlagali, naj bi si društvo dalo kako drugo ime, ki bi bilo bolj slovensko in sprejemljivo tudi za tiste, ki ne trobijo ravno v rdeči rog. Da bi tega ne predlagali! Nekateri gorečneži so poskočili kot bi jih pičil gad in ostro obsodili tak »nazadnjaški« predlog. Tako bo rdeča zvezda še naprej naše prosvetno društvo vodila, seveda v objem rdeče zastave in italijanske komunistične partije. Izkušnja iz Slovenije pa pove, da zamre vsako prosvetno delovanje .tam, kjer postane stranka gospodar prosvete. Enako se dogaja v veliki meri tudi že pri nas na Tržaškem, a kaj ko nekateri prosve-tarji pri nas raje vidijo, da vse utone v italijanstvu rdeče barve kot da bi se marksizmu odrekli in vse spet postavili na vsenarodno slovensko podlago. Rdeča batna jih je pač oslepila in zato so postali za vsako drugo barvo nedostopni. Mi jim izrekamo iskreno sožalje!
Neodvisen Slovenec iz Saleža
manj. (Ricmanje bodo tako prvič imele, če se ne motimo, svojega vaškega zastopnika v občinskem svetu.) Niso bili izvoljeni Mario Zahar, Niko Kosmač ter Mirko Žerjal, dolgoletni občinski svetovalci, ki so rade volje prepustili mesto mlajšim močem.
V	repentaborskem občinskem svetu pa bo imela večino slovenska lista, ker je doživela lepo zmago in premagala združene komuniste, psiupovce in socialiste. Izvoljeni so bili: Mihael Guštin (dosedanji župan), Jože Doljak, Edvard Guštin, Emil Guštin, Karel Guštin, Milan Guštin, Milan Hrovatič, Ivan Kutin, Alojz Milič, Karel Milič, Roman Škabar, Karel Škabar.
Vsem izvoljenim predstavnikom čestitamo in želimo veliko uspehov pri delu za obče koristi svoje občine in občanov ter pri neposrednem delu za napredek na narodnostnem in socialnem področju vsega slovenskega prebivalstva.
ubijalca, ne tatu, in da so jih pravzaprav Francozi naučila, kaj in za kaj je 'ključavnica. »Ljudstvo, kjer lahko pustiš denar na cesti in iti ga nihče ni vzame... Narod, med katerim bi rad preživel svoje zadnje dni.«
Nato je imel predavanje o Sloveniji in Slovencih g. Ignacij Čretnik, ravnatelj Slovenskih katoliških misij v Franciji. V njemu svojskem slogu, kjer se perfektna francoščina zliva s slovensko čustvenostjo in 'galsko hudomušnostjo, je prikazal v kratkih in jedrnatih besedah zgodovino in problematiko slovenskega naroda, njegovo borbo za neodvisnost in za svobodo od prvih početkov do naših dni. Naj navedemo nekaj odlomkov iz njegovega predavanja!
»Križišče pomeni srečanje, in srečanje je lahko zelo plodovito. Ni nas sram in nič ne skrivamo, da se je naša kulturna in verska zgodovina oplodila ob teh srečanjih, tudi naše gospodarstvo... Moram pa se takoj popraviti: tako srečanje je lahko plodovito samo pod pogojem, da se izvrši v miru in svobodi, v medsebojnem spoštovanju in v pravici. Na žalost smo Slovenci doslej ito srečanje doživljali vedno le kot dialog gospodarja in hlapca; dobra volja z ene same strani ne zadostuje, bolj ali manj diplomatske obljube z druge strani 'tudi ne.«
Svoja izvajanja je nato predavatelj osvetli z osebnimi vtiisi od doma, s Koroške, iz Primorske, 'iz dobe okupacije.
Spomin iz Primorske iz leta 1939: »Ko sem prvič prišel v deželo, kjer sem prvič videl oljke in morje, je bilo to zame pravo odkritje, odkritje južne dežele, kjer biva slovenski narod... Dobil sem bil naslov
DOLINA
Najbolj ognjen krst je prestala lista Slovenske skupnosti v dolinski občini, kjer je imela največ sovražnikov. Toda iz tega boja je izšla utrjena, saj je za malenkost ohranila glasove v primeri z občinskimi valitvami leta 1964, povečala pa glasove v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami leta 1968:
občina	dežela	občina
1964	1968	1970
773	746	764
Ni pa mogla ohraniti pet mandatov zaradi premajhnega zadnjega ostanka. S preferenčnimi glasovi so bili izvoljeni v novi občinski svet naslednji kandidati, 'dr. Alojz Tul (50), Glavko Petards (38), Bogomil Zobec (34) in Zuljan Bernard (27).
Volivci so torej potrdili zaupanje kandidatom Slovenske skupnosti kljub vsej demagoški in obrakovalni gonji, ki so jo vodile vse sile od skrajne levice do desnice in še drugih. Dobili so celo več glasov (764) kot Skupna slovenska lista, ki je v dolinski občini prejela 700 glasov. To je dokaz, da so žalostno propadle razne politične špekulacije.
Izidi upravnih volitev v Gorici in v pokrajini
Volitve za goriški pokrajinski svet so dale v celoti naslednje rezultate:
	1970	1965	Sedeži
PCI	23.202	21.861	6
MSI	4.769	4.705	1
PRI	2.050	—	—-
PSIUP 3.486		2.943	1
PLI	4.300	4.858	1
PSI	8.581	6.611	2
Slov. lista 2.937		3.112	1
PSU	8.159	9.645	2
DC	37.387	35.415	10
Za	občinski svet v	Gorici	so pa d
volitve 7. junija naslednje rezultate:
Sedeži Sedeži
	1970	1965	1970	1965
PSU	3.984	4.038	6	6
PRI	689	—	1	—
MSI	2.318	2.488	3	3
PLI	1.973	2.788	2	4
Slov. lista	1.766	1.918	2	3
PSI	2.508	2.028	3	3
PCI	2.598	2311	3	3
PSIUP	695	453	1	—
DC	12.607	11.724	19	18
župnika, ki bi mi 'lahko dal podrobne podatke o položaju Slovencev pod Italijo in pri katerem bi lahko prespal. Proti večeru sam prišel k njemu v župnišče. Rekel mi je: "Trenutno nimam časa, čez eno uro vas poiščem za cerkvijo.” Ko je že padala noč, mi je za cerkvijo razložil, da me ne more prenočiti, ker je strogo nadziran in bi moje kolo z jugoslovansko tablico vzbudilo preveč pozornosti. Opravičil se mi je 'in mi dal drugi naslov ter 20 ilir. Krepko mi je stisnil roko in rekel: "Na svidenje", kar mi je povedalo vse.«
Ko je predavatelj orisal lata strahote med vojno, je med drugim nadaljeval: »Kot da kupa trpljenja ni bila še napolnjena do vrha, so komunisti izrabili leta strahote za svojo (revolucijo, katero so poimenovali "osvobodilna borba”. Zagrizli so se zlasti proti svojim bratom, ki komunizma niso hoteli sprejeti kot alternativo nacistične in fašistične diktature; zagrizli so se zlasti proti Slovencem, za katere je bila edina alternativa prava svoboda, brez pridevka "ljudska”, čeprav je bil slovenski narod med temi, ki so v zadnji svetovni vojni največ trpeli, mu je leto 1945 prineslo samo nova razočaranja. Njegove težnje po svobodi in združenju slovenskega ozemlja niso bile 'izpolnjene. Zopet so se meje zarezale v narodno telo in ločile brate, ki bi želeli končno živeti skupaj. 12.000 protikomunističnih borcev, katere so Angleži vrnili v Titovo Jugoslavijo, je v maju in juniju v kočevskih breznih s svojim življenjem plačalo svojo zvestobo idealom, ki niso bili ideali novih gospodarjev. Slovenci, M so v Slovenski socialistični republiki v Jugoslaviji znova našli svojo narodno svobodo, so še daleč od tega, da bi prišli do prave svobode.«
»Zgodovina slovenskega naroda je zgodovina junaškega naroda, ki ne samo, da noče umreti, marveč se nadalje pogumno bori, da bo v družini narodov dobil mesto in vlogo, ki mu gre po naravni in božji pravici, česar danes nihče več ne zanika niti afriškim plemenom. Če bi hotel v podobi govoriti o slovenskem narodu, bi rabil podobo viharnika, drevesa na gorskem previsu, ki ga viharji majejo, upogibajo, a ga ne morejo zlomiti. Mi bomo srečni šele, ko Slovenija ne bo več samo geopolitično križišče, temveč ko bo beseda ‘križišče pomenila srečanje in dialog z našimi sosedi, ki bodo začeli spoštovati naše pravice in 'bodo voljni priznati naše upravičene -težnje.«
Francozi so bili navdušeni nad ‘predavanjem g. Čretnika (»ni nam samo orisa! zgodovine in problematike slovenskega naroda, dal nam jo je dojeti«) in mnogi so izrazili željo, da bi to predavanje bilo čimprej natisnjeno.
Sledile so skioptične slike o Sloveniji, ki so vodile gledalce od Ljubljane do Novega mesta, od Postojne do slovenske obale, pa zopet preko Kranja na Brezje, na Bled in v Bohinj, v slovenske planine, in od Prekmurja do Celja in Logarske doline preko Višarij in Gospe Svete v okrilje Triglava.
Med posameznimi predavanji je slovenski pevski zbor iz Pariza v pestrih narodnih nošah prepeval slovenske narodne pesmi, ki so naravnost navdušile Francoze.
Ob 25. obletnici obnovitve slovenskih šol je bilo na Tržaškem poleg osrednjih šolskih prireditev, o katerim smo že poročali, še vse polno manjših prireditev ob zaključku pouka. Našteli bomo isamo one, o katerih smo bili obveščeni.
Državna srednja šola »Srečko Kosovel« na Opčinah je organizirala uspelo tekmovalno prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Srednja šola »Simon Gregorčič« ‘iz Doline je povabila starše in bivše učence na lepo pripravljeno akademijo -in razstavo likovnih izdelkov. Akademijo je pripravil prof. Alojz Tul, razstavo prof. Boris Zuljan, pevske točke pa je naštudirala prof. Marta Koajančič. Na prireditvi so bile podeljene tudi knjižne nagrade dijakom, ki so se udeležili bralnega tekmovanja. Lepe so bile tudi prireditve osnovnih šol v Bazovici, v Trebčah, rv Zavljah in pri Sv. Barbari.
Ricmanjska osnovna šola pa je pripravila zanimivo in bogato zgodovinsko razstavo, ki prikazuje razvoj tamkajšnje šole, tar lepo akademijo, na kateri so nastopili učenci s petjem, baletom, prizorčkom in deklamacijami. Po akademiji je bilo prijateljsko srečanje, na katero so bili povabljeni vsi učitelji, ki so ‘poučevali na ricmanjski šoli od leta 1945 dalje, ter seveda prijatelji naše šole.
  Milinimi  ..............
Izvoljeni predstavniki Skupne slovenske liste
Druga stran neke 25-letnice
Pred petindvajsetimi leti so bili iz Ve-trinja pri Celovcu po angleških vojaških oblasteh pod pretvezo, da jih vozijo v Italijo vrnjeni v Slovenijo naslednji transporti slovenskih domobrancev in drugih slovenskih nekomunistov ter predani komunističnim partizanom:
24. maja 40 mož na Podroščico. Odpeljali so jih v Šentvid nad Ljubljano in jih pomorili v kočevskih gozdovih.
27. maja tehnični bataljon in policija z nekaj civilisti, skupaj okrog 600 mož, na Podroščico. Prepeljali so jih skozi Jesenice, Kranj, Škofjo Loko in Šentvid v Kočevje in tam pomorili.
28. maja 4. polk in dopolnilna četa delno na Podroščico, delno na Pliberk. Od prvih je bil del pomorjen v Poljanski dolini, del pa v kočevskih gozdovih. Drugi, manjši del so prepeljali v Teharje in pomorili v okolici Celja. Ta dan je odšlo približno 2.800 vojakov in 200 civilistov.
29. maja 3. polk v Pliberk, artilerijski oddelek pa na Podroščico. Prve so prepeljali v Teharje in pomorili v okolici Celja, druge po skozi Jesenice, Kranj, Škofjo Loko in Šentvid v kočevske gozdove. Ta dan je odšlo približno 2.800 ljudi.
30. maja 2. polk v Pliberk, manjši del pa na Podroščico. Prve so prepeljali skozi Celje v Teharje in jih pomorili v okolici Celja, druge pa skozi Jesenice in Šentvid v kočevske gozdove, kjer so jih pomorili. Ta dan so odpeljali okoli 2.800 vojakov.
31. maja je odšlo okrog 500 vojakov 1. polka, potem ko se je večina razbežala. Del vrnjenih so prepeljali v Pliberk in nato v Teharje in jih pomorili v okolici Celja, del pa na Podroščico, Jesenice, Šentvid in v kočevske gozdove.
Vlak z domobranskimi ranjenci so partizani zajeli na Jesenicah. Odpeljali so jih v Šentvid nad Ljubljano in jih postrelili v Brezarjevem breznu.
Iz Vetrinja na Koroškem je bilo v majskih dneh leta 1945 vrnjenih blizu 10.000 Slovencev, med njimi nekaj sto civilistov. Ceni se, da je bilo od tega pobitih 9.000 domobrancev.
Nadaljnjih 500 vojakov in civilnih beguncev so partizani 8. maja zajeli na dravskem mostu pri Borovljah in jih odpeljali skozi Šentjakob na Podroščico, Jesenice in Šentvid v kočevske gozdove. V Novem mestu in okolici so zajeli okrog 1.500 domobrancev, od katerih so jih vsaj tisoč pomorili.
Partizani so brez sodbe in po poniževanju, izstradanju in mučenju pobili nad enajst tisoč razoroženih slovenskih vojakov in civilnih beguncev, ki so bili zajeti ali pa vrnjeni iz Vetrinja skupaj z vojaki. Sem niso všteti številni domobranci, ki so bili zajeti pri zaščitnih bojih pri Tržiču, in tisti, ki so iz kakršnega koli razloga ostali v Sloveniji, pa tudi ne tisto civilno prebivalstvo, ki so ga pobili po »osvoboditvi« in ki gre v tisoče.
Po vsej Sloveniji, pa tudi v zamejstvu se je zadnje tedne proslavljala 25-letnica osvoboditve slovenskega naroda. Ce pomeni beseda »osvoboditev« rešitev okupatorskega jarma, potem je vredno, da se ta dogodek proslavlja. Toda če pomeni osvoboditev zamenjavo rjavega in črnega fašizma za rdečega, komunističnega — in tako je žal v naši domovini bilo — te
besede mi demokratični Slovenci v zamejstvu ne moremo pozdraviti zlasti še, ker je bil nastop svobode v maju leta 1945 za vse čase oskrunjen s pomorom tisočev sinov istega naroda, kateri so imeli le eno krivdo: zoperstavili so se nasilnemu komunizmu, ki se je hotel polastiti naše zemlje. V tem sicer niso uspeli, a po 25 letih jim razvoj dogodkov v matični državi daje prav: Komunizem je Slovenijo moralno, gospodarsko in narodno opustošil ter se izkazal za nesposobnega, da uresniči to, kar je obetal.
Škofov obisk na Proseku
V	nedeljo, 14. junija smo imeli na Proseku lep praznik. Na povabilo g. župnika F. Šibenika nas je obiskal težaški g. nad-škoif msgr. Anton Santin. 2e zgodaj zjutraj so zvonovi oznanjali njegov prihod, tako da ise je pred cerkvijo zbralo kar lepo število ljudi.
Ob škofovem prihodu so se naša birmanci — bilo jih je nad 40 — postavili v dve vrsti in pospremili g. nadškofa v cerkev, kjer sta ga prisrčno pozdravila birmanca Valter Orel in Bety Prašelj.
Prijetno je s kora zadonela pesem »Bodi slavljen in pozdravljen Vladika«, ki so jo
ANSAMBEL »MIRAMAR« IZ TRSTA
vabi na
KONCERT ZMAGOVALCEV
na prvem deželnem tekmovanju harmonikarjev, kitaristov in orglarjev, bi bo v nedeljo, 21. junija ob 20.30 v dvorani Deške republike v ul. Largo Papa Giovanni XXIII. v Trstu. Poleg nagrajencev bosta nastopila tudi koncertna gosta harmonikar Bruno Benetelio in orglar Sante Latora.
navdušeno zapela mlada dekleta. Nato pa ■je bila pota sv. maša, bi jo je pel naš mešani pevski zbor. Med sv. mašo je ‘bila birma. Na koncu pa so pevci zapeli še »Pozdrav škofu« in »Marija skoz življenje«.
Omeniti moramo, da so vaščani ob tej priliki prijetno okrasili cerkev z bršlja-novima venci, itako da je izglodalo ozračje še bolj praznično. Želeti pa bi bilo, ida bi ob takih priložnostih in praznikih sodelovalo kaj več proseške mladine, kajti za enega ali dva človeka je bilo dela preveč. Vseeno pa smo veseli, da je praznik lepo uspel in se zahvaljujemo g. župniku in tistim, ki so mu piri tem pomagali.
—MA—
Število visokošolcev na tržaški univerzi narašča
število visokošolcev, vpisanih na tržaško univerzo, stalno narašča, saj se je v zadnjih šestih letih skoro podvojilo. Od
5.010	vpisanih v akademskem letu 1964-65 je število v tem akademskem letu naraslo na 8.989, Največji prirastek so zabeležili v akademskem latu 1968-69, ko je število
Ro se zaradi poletne vročine zaključuje gledališka sezona po naših župnijskih dvoranah, je prav, da se s hvaležnostjo spomnimo vseli, ki so v tej dobi nastopili na odru našega Marijinega doma. Domači cerkveni pevski zbor je nastopil dvakrat, v novembru in februarju. Dne 8. decembra nas je obiskal s svojim zborom »Jacobus Gallus« skladatelj Ubald Vrabec. Nastop tega zbora, ki je bil napovedan vnovič za prihodnjo nedeljo, se je moral žal odložita na prihodnjo jesen.
V	novembru nam je brala svoje pesmi v narečju Marija Miot, v februarju je recitiral svoje črtioe pripovednik Josip
študentov naraslo od 6.501 na 8.522. Prirastek je torej znašal 1332 slušateljev, medtem ko se je v prejšnjih letih gibal okoli 700 oseb.
Fakultete, kjer je največ vpisanih, so: ekonomija in trgovinske vede (1.119 v letu 1964-65, 1.196 v letu 1965-66, 1.259 v letu 1966-67, 1.374 v letu 1967-68, 1.423 v letu 1968-69 m 1.319 v ak. letu 1969-70), pedagogika (876 vpisanih leta 1964-65, v letošnjem letu 1.432), naravoslovje (letos ima vpisanih 1.289) in inženijerija (1.540 vpisanih, v prejšnjih letih se je število gibalo tako: 1964-65 873 nato 1.070; 1.196; 1.336 in 1488 lani). Najmanj študentov je vpisanih na farmacevtiko (letos 139).
Iz podatkov o zadnjih dveh latih je razvidno, da študenti že na začetku svojega študija dobro premislijo bodoče možnosti zaposlitve. Videti je na primer, da pada število vpisanih na praivni fakulteti in da ne narašča število vpisanih na fakultetah za slovstvo in filozofijo, peda-
Freteklo nedeljo so bile naše vasi v slavnostnem razpoloženju; domače prosvetno društvo »Slovenec« je proslavilo 70Jetmico svojega delovanja. Prireditev se je vršila na idiličnem prostoru pod Zabrežoem, na »Rebarnici«, Iti je bila okrašena z venca, mlaji in napisi.
O petih popoldne se je iz Boršta razvil slikovit sprevod z godbo, šolsko mladino in pestrimi narodnimi nošami, med katerimi so zlasti vzbujale pozornost članice pevskega zbora.
Kulturni spored je odprla in posamezne točke s prikupno spretnostjo napovedovala odbornica Majda Černeka. Nastopili so pevski zbori iz Brega: »Slavec« iz Ric-manj, »F. Venturini« iz Domja, »F. Prešeren« iz Boljunca, »F. Vodnik« iz Doline ter številen domači mešani Zbor »Slovenec«, ki ga vodi g. Drago Petaros. Pesmi so posamezni pevovodje posrečeno izbrali in nekatere točke sporeda so nam priklicale veselo vzdušje čitalniiških prireditev.
S fineso so podali člani in članice obeh folklornih skupin »Breg«, ki ju sestavljajo večinoma Borštami, več ritmičnih ple-
Kravos. Dvakrat je predvajala diapozitive Iva Furlan, in sicer s svojih romanj v Ohrid in v Nemčijo. V marcu so pri nas nastopile igralske skupine Marijine družbe v ul. Risorta, skavtinje s šaloigro »Gospa v minikrilu«, skavti s prizori »V šoferski šoli«, družba s »Srčnostjo na preizkušnji«.
V	marcu so uprizorile gojenke iz provincialne hiše šolskih sester igro »Kaznovana nečimemost«. V aprilu nam je pokazala Slovenska prosveta »Nebesa pod Triglavom*, to je ozvočene diapozitive iz najlepših krajev naše domovine. V maju je pri nas gostoval »Hrast«, to je katoliško kulturno društvo iz Doberdoba s štiride-jahko »Prisega opolnoči«.
Petindvajsetletnico obnovitve slovenskih šol na Tržaškem je v našem domu proslavila najprej šola sv. Cirila in Metoda s »Panonsko zgodbo«, s petjem, recitacijami, deklamacijami, baletno točko in glasbenimi inštrumenti, potem prav tako svetoivanska osnovna šola z mladinsko igro »Takšni so«, s petjem, godbo in rajanjem. To vrsto nastopov je zaključil 31. maja »Glasbeni večer«, ki sta ga priredila v našem domu ansambel »Miramar« in glasbena šola Slomškovega doma iz Bazovice.
Naš dom izreka prisrčno zahvalo vsem igralskim skupinam, zborom, ansamblom, predavateljem, šolam in zlasti tistim, ki so se trudili pri vežbanju vseh teh skupin. Prisrčna hvala obiskovalcem naše dvorane, vsem našim sodelavcem in vsem dobrotnikom!
Upravni odbor doma
illllllllillllililllllilllllllllllllllllliilillillllillllllllllllllllillllliiiillililiilliiiilllliilllil
gogiko, ekonomijo in farmacevtiko in to prav zato, iker diplome teh fakultet dajejo manjše 'perspektive, zlasti kar zadeva zaposlovanje in dohodke. Občutno pa narašča število vpisanih na medicini in na fakulteti za modeme jezike; to sta področji, ki nedvomno dajeta večja jamstva za uveljavljenje.
hala iz Brega.
Z velikim zanimanjem je številno občinstvo prisluhnilo govoru agilnega predsednika Steva Kosmača, ki je v jedrnatih stavkih orisal zgodovino društva. Med ustanovitelji »Slovenca«, tako je povedal govornik, je bil tudi tedanji borštansiki župnik Cvejn, ki je postal tudi prvi 'tajnik društva. Poleg dramske dejavnosti je društvo veliko doprineslo k narodni zavesti in h kulturnemu dvigu vaščanov s knjižnico in s pevskim zborom, 'ki je nastopal v cerkvi in pri prireditvah. Celo po uradnem zatrt ju po fašizmu v letu 1927 je društvo nadaljevalo ilegalno s svojo dejavnostjo in s svojimi pevskimi vajami v župnišču opravljalo dragoceno kulturno in versko-narodno poslanstvo vse do leta 1945, ko je zopet svobodno zadihalo.
Odboru P. D. »Slovenc« in vsem nastopajočim iskreno čestitamo k lepi kulturni prireditvi in izrekamo voščila za še bolj plodno prosvetno delo v bodočnosti v ozračju medsebojnega spoštovanja.
Povabljeni udeleženec
Skedenj ski Dom vabi na
OTVORITVENO KULTURNO PRIREDITEV
ki bo v soboto, 27. junija ob 21. uri.
Nastopili bodo šolarji od Sv. Ane in Skednja, škedenjska mladina ter pevski zbor.
Obiski tržaškega nadškofa
V nedeljo, 21. junija bo tržaški g. nadškof obiskal župnijo sv. Benedikta v štra-marju-žavlje, kjer bo maševal in pridigal v slovenskem jeziku ob 10.30.
V nedeljo, 28. junija bo pa škofova vi-zitacija v Boljuncu.
Razstava Roberta Faganela
Slikar Robert Faganel je pred 'kratkim odprl v občinski galeriji razstavo 30 olj z motivi Afrike in Krasa. Robert Faganel je bil pred nedavnim več časa v Afriki, nato pa je razstavljal v raznih italijanskih mestih.
Zadnja letošnja številka ,, Literarnih vaj “
Te dni pred zaključkom pouka so prejeli naši dijaki zadnjo, 7. številko, XXI. 'letnika dijaškega lista Literarne vaje.
Boris Pangerc je tako zaključil povest Neurja in viharji, ki je izhajala skozi vse leto. Tudi za naslednji letnik razpisuje uredništvo denarno nagrado za ‘najboljšo povest.
Pesmi oziroma prozne sestavke objavljajo: Betty jr., Lara-Vedrana Kariž, Nadja Filipčič, Antak Seražin, Patricija Ma-gnaoi, Marij Cuk, Franc Mahnič in Boris Pangerc. Znanstvene zanimivosti so prispevali Barbara Baldassi, Maja Demšar in Boris Pangerc, kulturne novice pa prof. Vinko Beličič, prof. Martin Jevnikar in Barbara Rosner. Martina Adami in Rada Suban pišeta o velikem slovenskem kartografu Blažu Kocenu. Revijo so ilustrirali Boris Pangerc, Neva Milič, Andrej Kapun, Sonja Sirk in Iztok Kodrič. Na koncu je objavljeno kazalo letošnjega letnika.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. junija 1970
Nedelja: 10.50 Otroška matineja. 12.00 Jugoslavija, dober dan. 15.25 Nove melodije. 16.10 Lolita - film. 18.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki - finale.
Ponedeljek: 17.00 Motorne dirke v Škofji Loki. 20.35 V. Korajac: Auvardnanski senatorji - drama. 21.15 človek s kamero.
Torek: 17.45 M. šušmel: Jure Slon. 18.30 Top-Tops. 19.05 Telesna rekreacija. 19.30 Napravimo si zbirko. 20.35 Gospe in gospodje - ital. film.
Sreda: 18.35 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 19.20 Kalejdoskop. 20.35 I. Svevo: Zenova izpoved.
četrtek: 17.45 Značkarji v Kotlah, 18.30 Risanke 'in še kaj. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Melodije iz Brašova. 20.35 A. Maro-dič: Mali oglasi: Prstan. 21.20 Kulturne diagonale. 22.00 Mannix - film.
Petek: 19.05 V središču pozornosti. 20.35 Vohun in njegov dvojnik - film.
Sobota: 18.17 Mala čarovnica - mladinska igra. 19.20 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna. 20.35 Mož s kolesom - baletni musikal. 21.25 Skrivnosti morja. 21.50 Močnejše od življenja - film.
sov. Navdušenje gledalcev iso vzbudili s
 ..................................................................................................................................................................................................                min.....
G. Ska.
Pomemben praznik v Borštu
svojim nastopom šolarji in godba na pi-
V nedeljo, 28. junija nasvidenje na slovenskem taboru na Repentabru
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllU
t Msgr. Janez Hladnik
81 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Leto kasneje je bil narejen spomenik, ki ga je zamislil slovenski arhitekt ing. Sulčič, izdelal pa slovenski kamnosek, kjer stoji zapisano poleg njegovih osebnih podatkov v španščini tudi po slovensko: »Bil si slovenske zemlje sin, velik ljubitelj visokih planin. Narodu bil si vodnik do nebeških višin«.
Prav za drugo obletnico njegove smrti som bil 'tudi jaz v Puante del Inca in z menoj veliko rojakov ter zastopniki in člani argentinskih planinskih društev. Slovesno sem blagoslovil njegov spomenik, ki je naj lepši med vsemi na tistem pokopališču. Ime Jožeta Kastelica je pa postalo slavno v analih argentinskega planinstva.
Tragična vest o njegovi smrti je še niogla biti objavljena v slovenskih časo-
pisih. Podrobno poročilo o tem v letu 1940 poslano uredništvu »Slovenca« sem pa dobil vrnjeno leta 1945, po končani vojni, ne da bi bil kdo pismo odpri.
DEDIŠČINA GOSPODA KASTELICA
Ko sem z gospodom Jožetom urejeval njegove zadeve in prevzel odgovornost za vse, sem od njega tudi odkupil knjižnico za 500 pesov. To je 'bil tedaj denar. Tudi mi je prepustil knjige, ki so bile namenjene za v knjižnico.
Ko pa je postalo jasno, da se g. Kastelic z Akonkague ne bo več vrnil, sem sporočil njegovemu bratu, jeseniškemu župniku, kaj se je zgodilo. Odpisal mi je, naj po pameti razpolagam z njegovo zapuščino. Kar je vrednega, naj mu pošljem.
Ko sem vse pregledal, je bila edina kaj vredna stvar fotoaparat Leika in pisalni stroj. K zapuščini je spadal seveda tudi njegov arhiv in dokumenti, iz katerih sem zvedel za njegov načrt o vstopu k frančiškanom Varuhom božjega groba v Jeruzalemu in za težave za potno dovoljenje.
Dobil sem tudi prepis pisma, v katerem
me je označil generalnemu vikarju ljubljanske škofije Nadrahu kot »pijanca« in »nemogočega človeka«. In ,to zadnje dni pred odhodom v smrt. Dobil sem tako priliko, da si dobro izprašam svojo vest in v marsičem mi je njegova obtožba odkrila moje človeške slabosti, katerih se nisem dosti zavedal. Le škoda, da mi tega ni raje povedal prej v prijateljskem tonu iz oči v oči.
Naslednje lato, ko je bilo truplo najdeno, se je ugotovilo, da se je najbrž hotel rešiti pred snežnim viharjem, pa je zgrešil pot.
Njegova pot v planine je bila posneta na filmu skupno z drugimi planinci. Naslednje leto so fiilmali tudi njegov pokop in odkritje njegovega spomenika v Puente del Inca. S tem je bil izdelan precej dolg film, kateri je leta 1941 bil glavni del sporeda na veselici »Duhovnega življenja«, ki je bila namenjena skladu za njegov spomenik.
Ob selitvi iz Floresa mi je bil Kasteličev fotoaparat ukraden ali pa sem ga izgubil. Pisalni stroj sem pa dal v uporabo in varstvo šolskim sestram, ki ga
še danes imajo, kajti vojna, ki je med tem zagrnila tudi našo domovino, je pretrgala vse stike z domom.
K SVETI ROZI
Ko sem leta 1940 pripravljal prireditev »Duhovnega življenja«, sem seveda hotel k temu pritegniti tudi svoje prijatelje iz Floresa, ki jih je bilo že kar lepo število. Toda s tem ni bil sporazumen moj župnik. Zdelo ise mu je, da mu spodkopavam /tla. Ko mu je bilo tega dosti, me pokliče, pa pravi: »Kaj misliš, da moji ljudje nimajo kje zapraviti denarja in da ga morajo ravno tebi nesti? Sit sem že 'tvojih spletk. Glej, da se pobereš in čimprej!«
V	živo me je zadel ta očitek. Udomačil sem se že v Floresu. Lepo število prijateljev sem si nabral. Vsa Katoliška akcija so bili moji spovedanci. Pa kaj hočem? Grem, pa mir besedi.
Pa mi pravi poklicni tovariš, kaplan Pedro Gatti: »Le kaj bi ti bilo žal tega! Saj si že dosti dolgo tukaj, čas je, da si kaj boljšega poiščeš. Zakaj ne greš k Sv. Rozi k župniku Carboneju?«
Tega župnika sem poznal že od prej in
zato mi omenjeni nasvet ni bil neljub. Kar takoj sem stopil k Sv. Rozi in se z župnikom vse domenil.
22. novembra 1940 sem tako že pripeljal svoje stvari v novi dom, kjer sem dobil krasno sobo z lastno kopalnico in še posebej sobo za arhiv »Duhovnega življenja«, katerega sem moral umakniti iz Duhovskega doma.
S	tem se je začela naj lepša doba mojega življenja v Argentini. Z župnikom sem se odlično razumel. Kaplani so bili prijetni tovariši. Nobene ovine ni bilo za opravljanje moje dolžnosti, kakor sem tudi jaz bil vedno pripravljen za katero koli delo, da župniji koristim.
Spet sem imel stalno spovednico, mašo po potrebi, ob nedeljah pa mašo najprej za Slovence in ob dvanajstih sem bil že doma za zadnjo nedeljsko siv. mašo. Ce sem imel kdaj kako oviro, je župnik sam opravil 'to zadnjo mašo.
Dobil sem si tudi lasten telefon. Hrano sem imel doma. Ce sem kdaj prišel pozno s svojih apostolskih patov, me je večerja zvesto čakala.
(Se bo nadaljevalo)
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabi ob koncu svoje kulturno-prosvetne sezone 1969/1970 na
 KONCERT
narodnih in umetnih pesmi, ki ga bosta izvajala v Kat. domu mešani zbor »Lojze Bratuž« (dirigent prof. Stanko Jericijo) in moški zbor »Mirko Filej« (dirigent Zdravko Klanjšček). PRIČETEK OB 18. URI
Prosvetno društvo »Štandrež« Izlet na slovensko Koroško
Ob zaključku prosvetne sezone je prosvetno društvo »Štandrež« organiziralo v nedeljo 14. junija prijeten izlet na Koroško. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na trgu pred cerkvijo, kjer nas je čakal avtobus.
Prva postaja je bila v Žabnicah, kjer smo opravili sv. mašo. Nato smo se od peljali proti Avsitriji. Ogledali smo si Beljak in Osojsko jezero. Tu smo se dalj časa ustavili, se nekoliko okrepčali ter občudovali lepoto jezera in okolice.
Na severnem delu jezera ležijo Osoje, znane po starem samostanu in cerkvi. V našem programu je bil tudi ogled iteh zgodovinskih spomenikov, a zaradi prevelike množice obiskovalcev smo raje krenili proti Št. Vidu in nato proti Celovcu. Med potjo smo si ogledali tudi knežji kamen, kjer so koroški kmetje v srednjem veku ustoličevali svoje kneze ter svetišče Gospe Svete.
V Celovcu smo se le malo pomudili. Ustavili smo se samo na glavnem trgu pred zmajem, kjer smo posneli nekaj slik. Pot smo nadaljevali proti Vrbskemu jezeru, katerega smo si ogledali v vsej njegovi dolžini.
V št. Jakobu nas je čakalo okusno in obilno kosilo. Popoldne ob 16h je naš dramski odsek uprizoril v tamkajšnji dvorani Lipahovo komedijo v (treh dejanjih »Glavni dobitek«. Proti vsakemu pričakovanju, kajti čas ni več primeren, so domačini napolnili veliko dvorano. Pred začetkom igre je domači župnik, v imenu tamkajšnjega društva, pozdravil goste iz štandreža in jim želel, da bi se dobro počutili v njihovi sredi. Izvedba igre je bila doživeta 'in morda ena najboljših, kar jih je štandreški dramski odsek podali. Številna publika, zlasti še mladina, je bila z nastopom zelo zadovoljna, saj je ob koncu nagradila igralce z burnim ploskanjem.
Proti večeru smo se v veselem razpoloženju in ob živahnem prepevanju narodnih pesmi vračali domov. Navdušila nas je predvsem koroška gostoljubnost, katere smo bili povsod deležni in lepota tega koščka slovenske zemlje.
Avtomatske telefonske zveze med Trstom in Koprom ter Gorico in Novo Gorico
Spomladi prihodnjega leta bo začela delovati avtomatska telefonska zveza (teile-selekciija) med Trstom in Koprom ter med goriškim in novogoriškim telefonskim o-krajem. Pobuda nima samo velikega praktičnega pomena, temveč tudi političnega, saj nedvomno izraža skupno voljo za zmanjšanje razdalj in za vzpostavitev še bolj neposrednih stikov med prebivalci teh področij.
Prvič se je o 'teh avtomatskih telefonskih zvezah začelo govoriti že pred časom v Trstiu, ko sta se sestali delegaciji italijanskih in jugoslovanskih izvedencev, ki so razpravljali o vrsti vprašanj v zvezi s telefonskimi zvezami med obema državama. Na takratnem posvetu je bila sklenjena postavitev koaksialnega kabla med Trstom in Ljubljano ter izgradnja radijskega mostu velikih zmogljivosti, ki naj bi omogočil zadovoljive zveze med Trstom in Jugoslavijo. Že tistikrat pa se je začelo govoriti o morebitni avtomatski telefonski zvezi med Trstom in Koprom ter Gorico in Novo Gorico.
Prvemu posvetu sta sledila še diva, do zadnjega pa je prišlo v letošnjem marcu
v Novi Gorici. Med zadnjim srečanjem je bil nakazan načrt za izpeljavo pobude, razpravljalo pa se je že tudi o najvažnejših tehničnih vprašanjih. Za postavitev avtomatske zveze je namreč potrebno, da imajo telefonske linije, kot tudi vse ostale naprave, enake tehnične značilnosti, ki naj omogočijo uporabo istega kodeksa. Kot prvo je bilo sklenjeno, da bodo linije zračnega tipa, na voljo pa je bila tudi rešitev s podzemskim kablom in z visokofrekvenčnim kablom.
Prvi korak za uresničitev celotnega programa je že v teku. V Novi Gorici so že postavili prvo centralo, ki jo bodo v prihodnjih dneh preizkusili. Po prvi fazi pa bodo začeli graditi prave operativne centrale. Italijanski tehniki bodo opravili dela do meje, jugoslovanski pa od meje do svojih telefonskih central. To delo, naj bi — po predvidevanjih — trajalo od šest do devet mesecev. Za spoštovanje tega roka bo igrala glavno vlogo možnost pravočasnih dobav potrebnih aparatur.
Rastlinske zajedavce delimo v bolezni in v škodljivce. Bolezni na rastlinah povzročajo razne glivice kot so plesni, rje pa tudi bakterije in virusi. Med škodljivce pa prištevamo razne živalce kot so hrošči, gosenice, uši itd., ki objedajo rastlinske dele ali srkajo njihove sokove. Bolezni spoznamo najlaže takrat, ko se pojavijo manjši ali večji madeži, tki so lahko rumeni, rjavi, čarni ali vijoličasti; pogosto jih spremlja plesnoba. Med bolezni spadajo tudi razne gnilobe — suhe ali mokre — ki napadejo sadeže, stebla, korenine in včasih vderejo celo v žile ter jih zamašijo. Napadene rastline vse bolj hirajo in nazadnje odmrejo. Sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje bolezni imenujemo fungicide (an-tiorititogamici). Delimo jih v dve skupini: bakrene in neba-krene.
Bakrena sredstva vsebujejo baker in delujejo preprečevalno. Ce pade bolezenski tros na omenjeno sredstvo, baker ne dovoli, da bi se bolezen razvila. Ta sredstva so: modra galica ali bakreni sulfat, bakreni oksikloridi in bakreni oksiduli. Opažih so, da baker zavira rastlino v rasti posebno v času mladih poganjkov. Zato ikmeitje vse manj uporabljajo bakrena sredstva in raj še segajo po neiba-krenih.
Med fungicide spada tudi žveplo, ki pa se uporablja proti eni sami bolezni in sicer proti oidiju ali beli plesni. Žveplo je tem učinkovitejše, čim drobnejši so njegovi delci. Po tej stopnji ločimo žvepla za prašenje, ki je lahko navadno, subli-miirano ali ventilirano; močljivo žveplo pa je lahko mikronizirano ali koloidno, ki predstavlja najfinejšo obliko.
Nebakrena sredstva so 'tisti fungicidi, ki ne vsebujejo bakra. Ti pripomočki so sintetični, kar pomeni, da jih izdelujejo v tovarnah na umeten način in jih ni najti nikjer drugje v naravi. Uveljavili so se šele po vojni. So zelo učinkoviti proti boleznim na rastlinah ter celo pospešujejo razvoj rastline. Nekateri delujejo proti mnogim boleznim hkrati, drugi pa spet le na posamezne bolezni (specifična). Za izdelovanje fungicidov uporabljajo največ sledeče aktivne snovi: Zineb, Ziram, Ma-
Vpisovanje za vse razrede enotne srednje šole v Gorici se vrši vsak dan do vključno 10. julija od 9. do 12. ure na tajništvu šole v ul. Randaceio 10.
Širite »Katoliški glas"
Nova knjižica. Izšla je Knjižica št. 25 pod naslovom »Krst vašega otroka«. Priredil jo je salezijanec dr. Stanislav Kahne.
V	knjižici je govora o pomenu krsta za otroka, kako se izvede novi krstni obred in o dolžnostih, ki iz krsta sledijo za krščenca ter družinsko skupnost, h kateri krščenec spada. Cena izvodu Knjižic je 100 lir.
neb, Thiram ali TMTD, Phaltan ali Folpet, Dodiina, Captan, Quintozene, Vapam itd. Tovarne, ki izdelujejo fungicidne pripomočke, dajejo največkrat svojim izdelkom popolnoma .druga imena. Pač pa zasledimo gornja imena v odstavku, ki govori o sestavinah izdelka. Sintetične fungicide uporabljamo za zatiranje peronospore, rje, škrlupa, listne pegavosti, krastavosti, -suhe in mokre gnilobe, padavice sadik itd. 'na trti, sadnem drevju, zelenjavi, cvetlicah in raznih poljščinah.
Večina fungicidov ostane po škropljenju na površini rastlinskih delov in tako 'preprečuje naselitev bolezni. V majnovejšem času pa so se pojavili fungicidi sistemiki, ki imajo to lastnost, da prodrejo v notranjost rastline in s sokovi »potujejo po vsej rastlini od listov do korenin in obratno. Tako je vsaka rastlina tudi v notranjosti zavarovana pred napadam bolezni.
Fungicidi na splošno niso zelo strupeni, kljub temu pa je previdnost vedno na mestu. Nevarna doba tj. število dni, ki potečejo od škropljenja do prenehanja strupene nevarnosti, še ni znana za vse pripravke; itako je npr. po zakonu za Thiram določeno 7 dni in za Captan 15 dni. Kako težko je določiti nevarno dobo nekemu sredstvu, naj pove primer Cap-tana, ki ostane nevaren na trti 4 dni, na hruški 5, na jagodah 9 in na jablani 22 dni.
Inž. Janko Košir
MLADIKA št. 5
Uvodnik je posvečen pod naslovom »Svobodni junij 1970« 25-lotnici prihoda svobode v naše kraje, pa istočasno poziv vsem, ki so se v najhujših časih žrtvovali za ideale svobode in demokracije, da z nastopom v javnosti in na voliščih dokažejo svetu našo prisotnost v deželi, ki je prav zaradi večnarodnega prebivalstva dobila poseben statut.
Ivan Udovič proslavlja vlogo matere v slovenski zgodovini. Vinko Beličič je prispeval črtico »Šolski izlet« ter prevod osmih pesmi iz »Ode Slavčku« angleškega pesnika Johna Ketsa. Objavljen je zanimiv pogovor s profesorjem na papeški univerzi Gregoriana v Rimu dr. Karlom Truhlarjem, ki ga je imel prof. Alojz Rebula ob izidu Truhlarjev© nove pesniške zbirke »V dnevih šumi ocean«.
Danilo Sedmak ob pismu 20 let starega univerzitetnega študenta razpravlja o krizi prilagajanja, Martin Jevnikar pa predstavi slovenske pisce iz Argentine: Jožeta Krivca, Marka Kremžarja, Ivana Korošca, Dinka Bertonclja in Vojka Arka. Jože Peterlin se spominja umrlega režiserja Bojana Stupice.
Drugi del zgodbe Mojce Rantove »Resnični pravi dom« izzveni za naše čase morda romantično, toda Bog se poslužuje tudi udarcev ljubezni in nenadnih smrti, da doseže svoje namene. Vsekakor pa je zgodba čislo zrcalo polpretekle dobe in prijetna za branje.
Objavljena pisma so izraz gledanja bralcev na razmere, v katerih živimo in nekatera vredna premisleka.
—ej
f RADIO
T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 21. do 27. junija 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: J. Spyri: »Haidi«. Peti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Domače pesmi. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 G. Mosca: »Bivši učenec«. Igra v patih dejanjih. 17.25 »Primorska poje«, revija primorskih zborov (6. oddaja). 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Glasba iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi.
Ponedeljek: 1135 šopek slovenskih pesmi. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Misli in nazori.
18.30 Zbor »E. Grion« iz Tržiča. 20.35 Pesmi od vsepovsod. 21.00 Cvetje iz domačih gajev: Jože Pahor: »Serenissima«.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 18.45 Ansambel »Los Indios Tabajaras«. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Humor -v slovenski literaturi (7) »Janko Mlakar«. 19.45 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan. 20.35 G. Rossini: »Grof 0>ry«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
11.50 Alfierijev ansambel: »I mandolini napoletani«. 12.10 Liki iz naše 'preteklosti: »Adolf Groebming«, pripr. D. Nedoh. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Slovenske ljudske pesmi v priredbi Brede ščekove. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 »Beri, 'beri rožmarin zeleni«. 19.35 Jazzovski ansambli. 20.35 Simfonična koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Casamassimov orkester. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 17.55 Kako in zakaj. 19.10 »Pisani balončki« -rad. tednik za najmlajše. 20.35 J. London: »Dolina meseca«. Izvaja Radijski oder. 21.40 Kitarist Tonazzi igra Gorzanisove skladbe.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Vzroki nesreč pri otrokih in mladostnikih ter njihovo preprečevanje: M. Mori (5) »Varnost v stanovanjih«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 20.30 Koncert operne glasbe.
21.50 'Nekaj jazza.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Operetne melodije. 16.30 G. C. Croce: »Ber-toldo«. Sedmi in zadnji del. Izvajajo dijaki Slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. 16.50 Orkestri in zbori. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.30 Pojeta Dario in Danko z veselim dolinskim triom. 19.10 Po idruštvih dn krožkih: »Klub Simon Gregorčič v Gorici«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Ernest Adamič: »Tekma s smrtjo«. Radijska drama. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.
OBVESTILA
Obvestilo lurškim romarjem. Vodstvo italijanskih železnic nam ni še dalo točnega urnika, zato romarskih knjižic ne moremo še tiskati. Natančnejša navodila bomo javili v prihodnjem »Katoliškem glasu« in po tržaškem radiu. Vodstvo romanja bo skušalo zadovoljiti in upoštevati vse želje romarjev, vendar povemo že sedaj, da v Lurdu nimajo na razpolago dovolj enoposteljnih sob. Povečani bodo romance dobile dvoposteljne in največ tripostaljne sobe. Z romarji pojde tudi zdravnik, ki bo na razpolago vsem, ki bi ga mogoče potrebovali.
Š P fj| R T
»;asiiggBss5iH5ies~i;rngižigHa;aa^n55m;ngns-:s;;gžnHsaižlH3;Sž:
Odbojkarski turnir »Pokal Peter Špacapan«
ki ga organizira Š. Z. Qlympia iz Gorice, se bo začel v četrtek, 18. 1. m. Prijavilo se je deset moštev iz goriške in videmske pokrajine, 'ki bodo razdeljena v tri kola: PAV (Ud), Audax (Go), Dom (Go) — Aurora (Ud), Torriana (Go), 01ympia B — 01ympia A, Velox (Go), Brda (Go).
Umik tekem bo naslednji:
18. 6., dvorana ITI: PAV : Audax ob 20,45; PAV : Dom ob 21,30
18. 6., igrišče Odympije: Aurora : 01ympia
B ob 20,45; Aurora : Torriana ob 21,30
19.6., dvorana ITI: Torriana : 01ympia B ob 20,45; Audax : Dom ob 21,30
19. 6., igrišče Qlympije: Olimpia A : Vete
ob 20,45; Vek«: Brda ob 21,30
20.6., igrišče 01ympije: 01ympia A : Brda ob 20,45.
Zmagovalci posameznih kol bodo igrali zaključne tekme v ponedeljek, 22. junija in eventualno še v torek, 23. junija.
DAROVI
Za Katoliški dom: Julka Skvarča v spomin Petra Špacapana 5.000 lir; N. N. 3.000 lir; J. C. 1.000 lir; U. U., Štmaver, 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: Družina Farlat, Gorica, namesto ovetja na grob pok. gdč. Albine Kojanec 5.000 lir.
V	blag spomin na pok. dekana Alojzija Pavlina darujeta rodni sestri Marija in Jožefa po 3.000 lir za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče,
1.000 lir pa za katoliški tisk.
Za Dom v Skednju: nabirka za mesec april 88.000 lir, za mesec maj 146.500 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Krpan ob smrti očeta Josipa 10.000 lir za Marijin dom v Rojanu in 10.000 lir za misijone.
Za Marijin dom v ul. Risorta 3 v Trstu:
N. N. 1.000 lir, N. N. 20.000 lir, N. N. 2.000 lir, Novak Pavla 10.000 lir, nabirka družbe v aprilu in maju 251.135 Mr, Penko Marija 1.500 lir, N. N. 5.000 lir, N. N. 10.000 lir, D. K. 10.000 lir, R. E. 20.000, Zadnik Marija
10.000 lir.
Za Slovenik v Rimu: Slovenci v Trstu so do sedaj zbrali 2.353.300 lir, Goričani pa že 3.983.000 lir.
Za cerkev sv. Cirila in Metoda v Stoja-kovem: verniki iz Štandreža 11.000 lir; Mery Parenzan 5.000 lir; g. E. I. 5.000 lir; faranka iz Revme 5.000 lir; prof. A. Pavšič
5.000 lir; N. N. 2.000 lir; N. N. 2.000 lir; N. N. 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Listnica uredništva
Na uredništvo našega lista je prišlo Odprto -pismo, naslovljeno na vodstvo SDZ v Gorici. Pismo polemizira z izjavo vodstva »goriške SDZ »Odklanjamo razdiralne sile«, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista. Pismo je podpisala »Skupina goriških volivoev«. Čeprav se strinjamo s trditvijo pisma, »da volivci so in ostanejo absolutno svobodni, da izbirajo med kandidati tiste, ki jih smatrajo za bolj sposobne«, pisma kljub temu ne moremo objaviti, ker je preostro v svojem tonu in predvsem, ker je anonimno, to je, na pismu ni nihče podpisan. Anonimnih člankov in pisem pa naš list načelno ne objavlja. — Ured.
V	nedeljo, 21. junija ob 17,30
bo v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu
PRIREDITEV
z 'mnogimi točkami. Nastopili bodo:
■ trio »Galeb« in zbor skavtinj
■ igra skavtinj-veveric »Moja punčka je zbolela«
■ skavti bodo predvajali sketche
■ igralski odsek uprizori Vombergar-jevo igro »POŽAR LJUBEZNI«
Med posameznimi točkami bogat sa-e-čolov. Vsi prijatelji zdravega veselja prisrčno vabljena!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Prizor iz igre »Prisega opolnoči«, ki je bila prvič podana v novi župnijski dvorani v Doberdobu 11. aprila letos. Igro so igralci uspešno ponovili na več odrih na Goriškem in Tržaškem ter
povsod
uspeh
želi velik
Sodobna sredstva proti rastlinskim boleznim,