5. APR. 1969 leto vm. ŠT. 13. glasilo delovnega KOLEKTIVA zf ISKRA - INDO-8TRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ v BAZ zasluži vso polivalo Delovna enota PSO —| Biro za avtomatizacijo železnic — BAŽ, ki se ukvarja s projektiranjem, nabavo, dobavo, montažo in preizkušanjem signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in drugih, avtomatiziranih naprav na jugoslovanskih železnicah je dosegla lani izreden poslovni uspeh. Skupno 105 zaposlenih je ustvarilo za 7 milijard SD bruto prometa, že letos pa načrtuje BAŽ na temelju sklenjenih pogodb malone z istim številom zaposlenih že 10 milijardni promet. To je izreden uspeh in napredek v tako kratkem času, saj mineva šele četrto leto, odkar je bila ta enota PSO ustanovljena. Obseg poslov pri modernizaciji im avtomatizaciji železniškega omrežja, ki ga izvaja BAŽ na temelju pogodb z železniškimi investitorji se je lani zelo povečal.'. S fakturirano realizacijo 69.830,081 ND je enota popolnoma izpolnila lanskoletni plam oz. ga celo za malenkost presegla, hkrati pa je ta vrodno-st prometa za 60 odstotkov večja od realizacije v letu 1967. Uspeh bi bil nedvomno še večji, če ne bi med letom nastopa'e težave finančnega karakterja,-pri nekaterih investitorjih in bankah glede posameznih objektov, ki so bili v izgradnji. Vodstvo BAŽ je to situacijo že delno predvidevalo, zato je lani načrtovalo le tista dela, kjer so bila finančna sredstva zagotovljena. Lani je BAŽ sodeloval pri naslednjih glavnih poslih: Proga Sarajevo—Ploče • Končano je bilo polaganje progovnega kabla. Na odseku proge Sarajevo—Konjic So montirali kabel- in ga vključili. Tudi y vozlišču Sarajevo so bila zaključena dela pri Direktor delovne enote PSO ?Až dipl. inž. Drago Podlogar una nedvomno velike zasluge za tako nagel in uspešen razvoj tega specializiranega biroja polaganju kablov, montirali pa ga bodo letos. Postajna zavarovanja je BAŽ dokončal na 12 postajah te proge. Na treh postajah, med drugim tudi v Mostarju, so bila; dela končana, vendar železnica lani postaje še ni prevzela, ker so med tem določili nove prevzemne predpise. Montaža preostalih postaj te proge bo končana letos. Proga Zagreb—Reka Po posebni pogodbi s SEL je BAŽ dobavila za to progo opremo za postajna . zavarovanja” in ŽAT centrale, sate-litne centrale, dirigentske telefone, električne ure, inter-forie in registrofone, Montaža telekomunikacijskih naprav je potekala vse leto. BAŽ je dokončal razširitev koračnih ŽAT central na Reki, v. Ogotenu in Srpskih Mo-ravicah. Dokončane so b le tudi postaje: Horvati, Zden-čima, Draganiči in Mrzlo Polje. BAŽ jepoleg tega dokončal in predal v obratovanje postaji .Resnik v Žithjak v, vozlišču Zagreb. Proga Ljubljana—Jesenice V začetku leta je BAŽ opravil nekaj pregledov skoro na vseh postajah od Ljubljane do Jesenic, poleg tega pa je predelal nekaj signalnovarnostnih naprav na postaji Lesee—Bled zaradi gradnje peronov. Vse postaje proge sedaj redno obratujem, poleg tega pa je bila vzdolž celotne proge aktivirana dispe-čerska telefonija. Vozlišče Ljubljana Aktivirana je bila etapa 1/3-2, kar je del definitivnega zavarovanja osrednje ljubljanske postaje. Nadalje so bile aktivirane nekatere provizorične naprave na ranžirni postaji v Zalogu in zavarovana tovorna postaja v Mostah. Od telekomunikacijskih naprav je BAŽ dobavil in aktiviral UKV postaje na lokomotivah ih v postavljalnici. (Dalje na 6.'strani) Kranj, 29. marca — Predstavnike mladine v organizacijah združenega podjetja ISKRA je dan pred konferenco mladine ZP sprejel generalni direktor tov. Vladimir Logar. . Med gosti sta bila tudi predstavnika mladine El in R. Končar. Razgovor je pokazal, da mladina zelo budno spremlja gospodarski razvoj elektroindustrije Jugoslavije in da so vneti zagovorniki čim tesnejšega sodelovanja Okvirni program proslavljanja 50. obletnice ustanovitve sindikata Jugoslavije Letos bo minilo petdeset let od ustanovitve sindikata y Jugoslaviji in prav toliko let od ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. To pomembno obletnico organiziranega delovanja najnaprednejših sil pri nas moramo proslaviti tako, da bomo pokazali na težko, toda zmagovito pot revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji in v Sloveniji. Proslavljanje, tega jubileja naj bi bila obenem tudi ugodna priložnost, da bi se' ozrli na dosedanje uspehe in seveda težave in da bi še še bolj zavzeli ža izgrajevanje samoupravne socialistične družbe. Torej ne gre le za oživljanje, revolucionarne' preteklosti, mširveč ža mobilizacijo moči pri uresničevanju programov; v katerih se zrcali naša 'boljša prihodnost. - Izhodišče, za praznovanje naj bo petdeset let enotnega revolucionarnega; delavskega gibanja, v katerem je biia Komunistična partija Jugoslavije idejna avantgarda, sindikati množični mobilizator revolucionarnega delavstva, SKOJ pa organizator napredne mladine. Petdeseto obletnico 'ustanovitve sindikata oziroma 50-letndco revolucionarnega gibanja bomo proslavljali vse leto 1969, pri tem pa moramo zajeti č:m-več delovnih ljudi in kolektivov, tako da bo proslavljanje res množično. V 'proslavljanje naj bi se vključile tako osnovne sindikalne organizacije kot občinski sindikalni svet, republiški odbori sindikatov . in republiški svet. Osnovne sindikalne organizacije naj ob najrazličnejših slovesnih priložnostih (npr. ob obletnici uva anja samoupravljanja v delovni organizaciji, ob pomembnem proizvodnem dosežku, ob značilnem datumu iz boja delavcev za pravice v obdobju med obema vojnama itd.) dajo čim večji poudarek tudi jubileju in tako povežejo revolucionarno preteklost s sedanjimi prizadevanji za boljše odnose in večje uspehe pri delu in pri uresničevanju samoupravljanja, Oblike proslavljanja v delovnih organizacijah naj bodo čimbolj raznovrstne, npr. tovariški večeri, zbori delovnih skupno- sti, delavski-piknik ob 1 naa, ju itd., še posebej -pa bi morali biti pozorni do starejših delavcev-revolucioharjev. Mladina naj bi imela v tem letu dovolj priložnosti, da bi se Seznanila z bojem starejših tovarišev za njihove; pravice". V všakem primeru pa bi nio-ralo biti obujanje revolucionarne preteklostitesno pove1 zano s sedanjimi delovnimi uspehi in samoupravniini hotenji.. Sindikati v občinah naj bi z Zvezo komunistov in' z Zvezo mladine ustanovili skupne občinske odbore za proslavljanje 50. obletnice ustanovitve KPJ, sindikata in SKOJ. To so v mnogih občhah že Storili, kjer pa tega še nišo1, bi morali v najkrajšem času. Občinski odbori bi se moral: izogibati stereotipnih načinov f Kolektiv tovarne avtoelek-tričnih izdelkov, Nova Gorica, se v'resnici lahko pohvali ž letošnjimi proizvodnimi ih poslovnimi uspehi. Tako je bilo letošnje prvo trimesečje še posebej uspešno, saj je bil proizvodni program realizi ran 100%, v primerjavi z istim obdobjem lanskega le-,ta pa je tovarna izdelala za 1 milijardo starih dinarjev izdelkov več kot lani. proslavljanji» in naj bi .raje združevali..pomembnost jubi-Jejjvripr, z dogovori o nadaljnjem ' izgrajevanju samoupravnih odnosov in o uresničevanju postavljenih nalog; zato bi bili prav gotovo zelo primerni zbori samoupravljavcev, seveda pa tudi droge manifestacije ob najrazličnejših spominskih dnevih, ki so značilni za posamezna področja /(obletnice, stavk, dci-rr.cnštracij itd.), V občinah naj bi dobil jubilej poudarek tudi _ob' najrazličnejših ’gospodarskih in kulturnih dogodkih, ob občinskih praznikih i td. Poleg tega .pa bi bilo dobro, če bii širša proslavljanja organizirali v tistih delovnih organizacijah, v katerih so bili pred vojno najštevilnejši delavci-nosilci revoflu-(Dalje ha 6. Strahi) In drugo: v mesecu marcu je tovarna avtoelektričhih izdelkov realizirala' svoj mesečni proizvodih plan s 104 %, vrednost proizvodnje 14,620.216 N din (ali 1.462,021.600.— S din) pa predstavlja; največjo mesečno realizacijo od obstoja tovarne do danes; Iskrenočestitamo im želimo temu Iskrinemu kolektivu mnogo nadaljnjih uspehov. I. S. Avtoelektrika — odlično Mnenja k članku: »KJE «JE POT BO REŠITVE«? Glede na članek v DELU (24. marca) pod naslovom »KJE JE POT DO REŠITVE« je uredništvo vprašak» za mnenje predsednika DS in UO združenega podjetja Iskra. Odgovore priobčujemo v celoti. ODGOVOR PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA ZP INŽ. ROKA ŽIBERTA članek, objavljen v Delu dne 24. marca povsem objektivno in realno opisuje nastalo situacijo v zvezi z odklonitvijo variante »Sprejemniki« — Sežana in »Avtoelektrika« — Nova Gorica, stali-Sča DS ZP ter obeh organizacij. Organizacija »Sprejemniki« — Sežana je že več -let na robu propada, kljub vsem prizadevanjem, predlogom in sanacijskim programom. Direktnega krivca za nastalo situacijo verjetno ne bomo mogli najti — kot ga še nikjer nismo in niso — toda odgovornost za. posledice nosi uprava podjetja, začasna uprava, občinski organi v Sežani in kolektiv sam v napisanem redpsledu. Vsak prizadeti ima verjetno kup objektivnih argumentov v zagovor za svojo. nedolžnost. Velik del krivde za nastalo situacijo nosi naša zakonodaja, ki ne upošteva, da v gospodarstvu ne gre vedno vse po maslu in, da bi v takem primeru morala obstajati možnost brezkompromisnega ukrepanja nasproti vsakemu, ki svojega dela vestno in v redu ne opravlja. Kdor nosi materialno odgovornost za posledice, bi moral imeti tudi vse kompetence za ukrepanje itd. Menim, da program Sežane ni kriv stanju oz. izgubi, temveč dosedanja vodstva tovarne, ki niso bila v stanju izpeljati kakršenkoli program, ki bi bil drugje dokazano rentabilen. Službe so kadrovsko neprimerno zasedene ih niso kos zahtevani nalogi, O volji do dela se v kolektivu mnogo govori, rezultati pa so povsem nasprotni in je za tako trditev na voljo dovolj dokazov. Po moji oceni bi tovarna pri sedanjem programu in dobrem vodstvu § cca 200 zaposlenimi mogla izdelati planirano proizvodnjo im doseči pozitiven rezultat. Morda je ¡največji problem zapoditi oz. odpustiti odvečno Število delavcev, končni rezultat pa bo lahko celo likvidacija. »Avtoelektrika« Nova Gorica bi mogla z razumevanjem družinske problematike Iskre zahtevo primerno omiliti, in to ne v svojo škodo — temveč celo v korist! Vse organizacije združenega podjetja solidarno nosijo in krijejo izgubo povzročeno do 1. 1. 1969 in bi »Avtoelektrika« nosila odgovornost le od priključitve »Sprejemnikov« do Uje. »Avtoelektrika« bi mora- I Z la močno povečati svojo proizvodnjo, ki je že vnaprej prodana in troši sredstva za gradnjo nove hale namesto, da bi investirala v novo opremo in prenesla del katerekoli proizvodnje v »Sprejemnike«. »Ne!« je nedvoumno rekla »Avtoelektrika« in ni zakonske osnove, s katero bi moglo ZP ukreniti drugače. Tudi prepričevanje ni pomagalo. S tem, da miti noče "imenovati članov v strokovno komisijo, ki naj bi po sklepu DS ZP izdelala elaborat O ekonomski utemeljenosti ali neutemeljenosti predlagane trikotne variante, se jasno vidi, da »Avtoelektriki« ni do kakršnegakoli sodelovanja. Če kdo misli, da je rešitev v kooperacijskem ■ sodelovanju med obema kolektivoma, še bridko moti, ker za tako zahtevno proizvodnjo samostojna tovarna »Sprejemniki« brez tesnega sodelovanja služb Avtoelektrike na samo kooperantski osnovi ni usposobljena. Pot do rešitve »Sprejemnikov« kot samostojne tovarne je po mojem mnenju, ne glede na event. neujemanje z zakonitimi predpisi naslednja: — uvesti začasno upravo za najmanj eno leto, — v začasno upravo določiti odločne ljudi, ki so strokovno usposobljeni za vodenje take proizvodnje, — onemogočiti vsako vmešavanje forumov izven podjetja, — takoj odpustiti cca 170 članov kolektiva (v tem primeru bo moral sindikat prevzeti odgovorno vlogo, hkrati pa biti imiciator pri skrbi za zaposlitev odpuščenih), — zagotoviti potrebna, finančna sredstva za izpeljavo proizvodnje, . — uprava podjetja s stro-' kovnimi službami bi morala z osebno odgovornostjo skrbeti za pomoč začasni upravi pri izvajanju nalog oz. isto brezkompromisno menjati ob neustreznih rezultatih. Pot do rešitve kolektiva »Sprejemniki« je v priključitvi k. »Avtoelektriki« v statusu obrata. Pot do rešitve problema pa je takojšnja likvidacija.. Ob tej priliki želim poudariti še to, da tare ZP še več skupnih zelo perečih problemov, za katerih rešitev ni dz-gledov, ker se morajo s kakršnokoli varianto rešitve določenega problema strinjati prav vse organizacije. DS ZP in UO ZP sta več ali manj posvetovalni organ, ki lahko in sme ugotavljati določeno problematiko in dejstva. Izpolnilvanje njegovih sklepov. kljub skoraj soglasnemu sprejetju istih za organizacije ni obvezno. Torej smo ie poslovno združenje!? ODGOVOR PREDSEDNIKA UO ZP, DIPL. INŽ. JOŽETA TOMŠIČA Kje je pot do rešitve — vprašuje z mastnim naslovom novinar časopisa »Delo« v ponedeljkovi številki 24. 3. 1.1. v članku, s katerim seznanja širšo javnost z izredno kritičnim položajem tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, po vseh peripetijah iz bližnje preteklosti. Nadalje navaja 'znana odklonilna stališča tovarne avtoelektrič-nih izdelkov Nova Gorica do predloga DS ZP, da se prouči in strokovno obdela možnost pripojitve , tovarne radijskih sprejemnikov kolektivu v Novi Gorici. Téma članka je v dani situaciji za tovarno radijskih sprejemnikov, ki nam je več ali manj poznana, izredno aktualna, tako za ZP kot za 370-članski kolektiv v Sežani, ker je nesporno, da bodo »subsidiarne« posledice iz naslova nemajhne izgubile slej ko prej močno obremenile vse delovne organizacija v sestavu združenega podjetja. Po vsem tem pa je za Iskrino javnost verjetno najbolj porazno dejstvo, da sanacija tovarne radijskih sprejemnikov po sanacijskem programu, ki je bil sprejet in odobren na DS ZP v decembru preteklega leta (po 8 mesecih trajanja začasne uprave!), ni realna. Skratka, ugotavljamo, da so bila vložena finančna sredstva zaman potrošena, izguba pa se je še povečala. Navsezadnje so se v zadevo vmešali še zunanji nepoklica- mi »sodelavci«,¿ki so neodgo-i vorno sprožili znane dogodke ob volitvah organov upravljanja. Najbolj pa nas prizadene po vseh dogodkih in tudi dobronamernih akcijah, katere na žalost niso rodile pričakovanih rezultatov, ugotovitev, da še vedno- stojimo pred velikp dilemo: po kateri poti iz tega labirinta? Ob vseh teh dejstvih, ki znajo sprožiti težko popravljive posledice na konsolidacijo odnosov tako med organizacijami znotraj ZP, kot tudi v odnosu organizacij do uprave podjetja, javno postavljam vprašanje najodgovornejšim. osebam, ki so bile zadolžene za izvedbo sanacije tovarne radijskih sprejemni-, ¡kov v Sežani: Kje so osnovni vzroki in kdo je. neposredno kriv za nastali, položaj? Mislim, da je skrajni čaš za javno soočanje z objektivnimi dejstvi. Vsako nadaljnje taktiziranje, manevriranje in včasih tudi naivno kombiniranje imam za neodgovorno zapravljanje časa in finančnih sredstev. Pot do rešitve problema tovarne radijskih sprejemnikov je po mojem mnenju samo tako, da se ta vključi kot obrat v eno izmed Iskrinih delovnih organizacij. Dejstvo, da tovarna ni sposobna za samostojno življenje, potrjujejo vsi dosedanji finančni rezultati, ki od dneva osamosvojitve dalje še nobeno leto niso bili kumulativno pozitivni. Temu so predvsem vzrok skrajno neurejena tehnologija, neučinkovitost služb in nesposobnost vodilnih kadrov, pri čemer izvzamem nekaj redkih izjem. Varianta na relaciji Avto-izdelki—Sprejemniki, kateri v prid — nasprotnega strokovno še ni nihče dokazal — govorijo vse doslej znane okoliščine, je bila s strani Goričanov odločno zavrnjena. Kljub morebitnim manjšim spodrsljajem v strategiji pristopa k obdelavi te variante s strani organov upravljanja ZP in uprave podjetja, p čemer bi lahko diskutirali, menim, da neka-ten posamezniki iz vodstva te tovarne v svojih akcijah I niso postopali korektno in taktično. Njihov odnos meče S dokaj čudno luč privrženosti [ k skupnim interesom ISKRE. Odločno odklanjanje sodelo- [ vanja v komisiji, ki bi šele proučila ekonomsko uieme- j ijenost predlagane variante, m na mestu, da ne omenjam nevarne demagogije - glede odpusta. 80—100 delavk iz to- I varne, če bi priključili Seža-no. Tozadevne parole lahko nepoznavalce razmer grdo zavedejo. Glede bodočnosti Iskrine tovarne v Sežani menim, da smo moralno, politično in ne nazadnje solidarno dolžni, da najdemo izhod iz tega labirinta. Neposrednim proizvajalcem, ki niso krivi za nastali položaj, smo dolžni zagotoviti zaslužek in s tem v zvezi ukreniti vse potrebno. [ Za rešitev tega problema predlagam, da uprava podjetja: — takoj zamenja ključni vodilni kader v tovarni radijskih sprejemnikov in ga za obdobje najmanj 6 mese- I cev oz. dokler tovarna nebo začela rentabilno poslovati, [ nadomesti z najboljšimi stro- j kovnjaki iz ansambla uprave podjetja; — strokovnjaki naj imajo vsa pooblastila in delajo na 1 vodilnih delovnih mestih s polno odgovornostjo do generalnega direktorja. Naloga teh strokovnjakov bi bila, da tovarno najkasne j je v enem letu sanirajo in zagotove delo sedanjemu obsegu neposrednih proizvajalcev. V kolikor takih rigoroznih ukrepov uprava ni v stanju izvesti, je potrebno takoj pristopiti k likvidaciji, vendar pa menim, da ta ukrep | kljub težkemu položaju ni nujen in bi poleg ostalega' ; zelo verjetno globoko odjeknil v javnosti, da ne govori- j mo o škodi, ki bi nastala na ugledu ISKRE. Iz tovarne avtoelektričnlh IzdejlfOV v Novi Gorici: letošnji gospodarski plan nalaga kolektivu velike obveznosti .Učinkovit način strokovnega sodelovanja Jamči za nspels proizvodnje Na račun odnosov med posameznimi našimi tovarnami in ZZA včasih padajo očitki, več ali manj opravičeni, bodisi s te ali one strani. Ne gre zdaj za to, kdo nosi za to »glavni del krivde, vsekakor pa je jasno, da bi strokovno sodelovanje med razvijalci in proizvodnjo moralo biti takšno, da bi odpadli vsi problemi. Za primer, kako bi morali biti odnosi med sleherno našo tovarno in ZZA urejeni že od vsega začetka, je tesno strokovno sodelovanje tovarne električnih aparatov in ustrezne razvojne skupine v ZZA. Zato nekaj besed o tem, kako si na tej relaciji prizadevajo, da bi bili sadovi skupnega dela kar najbolj plodni. Pred časom je bilo tako, 'da je razvojna skupina izdelala dokumentacijo za posa mesni izdelek (tedaj so bili je-ti povečini vefeko enostav- , iiejši od sedanjih) im jo oddaja tovarni. Pogostokrat je .pri tein prišlo do nejasnosti jn, da so' vsi tisti, ki bi mo rdi novi izdelek dodobra poznati, ’spoznali vse podrobnosti, je navadno trajalo dokaj 'dolgo. Danes, ko ob napredku elektronike postajajo novi izdelki vse bolj zahtevni in po svojem sestavu tudi bolj komplicirani, bi vsekakor trajalo predolgo, preden bi tovarna tehnični dokumentaciji vemo lahko začela redno proizvodnjo novega izdelka. Prav to je terjalo ukrep, ki daj bi omogočil čim hitrejše spoznanje vseh podrobnosti •novega .izdelka vsein tistim, ki imajo’ opravka s pripravo in potekom proizvodnje. Ob vsakem novem izdelku se zdaj sestanejo ustvarjalci-novega -artikla v ZZA s tovarniškimi tehnologi, kontrolorji, vodilnimi v montaži in nabavi, na sestanek pa pridejo tudi ustrezni uslužbenci iz PSO in servisne dejavnosti kajti prav je in koristno, da novi izdelek čim prej in čim bolj. natančno spoznajo prav vsi, ki bodo kakor koli imeli opravka z novim izdelkom. Takšen sestanek je razdeljen v tri dele in sicer splošna predstavitev novega izdelka, beseda 6 njegovi rabi in o tem, zakaj so razvijalci uporabili tak način konstrukcije in izvedbe. Hkrati s tem povedo udeležencem sestanka tudi o možnostih plasmana tega izdelka, opišejo sorodne domače in inozemske izdelke ter razlike med le-tami in novim izdelkom. Na tem sestanku se natanko pogovorijo tudi o slabostih in prednostih novega izdelka. Skratka — ni je sbfari> o kateri ob tej priložnosti ne bi spregovorili odkrito, podrobneje in vsestransko. Tu je torej govora 0 dokončni tehnični in proizvodni dokumentaciji, iz katere je razvidno kaj vse čaka tovarno ha proizvodnem področju. V drugem delu sestanka sledi natančno pojasnilo vseh električnih vezalnih shem novega izdelka, kakor tudi 'Pojasnilo o uporabi, uporabnosti in vzrokih ¡¿d izbiro določenih: elementov in 'sestavnih delov pri novem izdelku. - Tretji del sestanka pa obravnava vse probleme okrog umerjanja - novega izdelka, da bi le-ta zares ustrezal prav vsem zahtevam, ki jih za takšen izdelek postavlja uporabnik, oz. splošni tehnični predpisi. Doslej so v tovarni električnih aparatov imeli žel dva ■taka 'sestanka, ki ’se spričo obilice vprašanj zavlečeta precej dolgo. Na prvem so se pogovorili o difereričnem releju RD-20, ha drugem pa o releju za krmiljenje kon-denzatorskih baterij RRS-2, M sta oba v transistorski izvedbi. Oba izdelka so tako podrobno spoznali vsi tisti, ki bodo imeli na skrbi .njegovo redno proizvodnjo, prodajo in servisiranje. Oba sestanka sta bila še tembolj potrebna in pomembna zaradi tega, ker se v podobne izdelke vse bolj uvaja transistorska tehnika, medtem ko so v dosedanji proizvodnji prevladovali mehanski elementi in se morajo neposredno proizvajalci, šele privaditi na novejšo, transi-storsko tehniko. Takšen sestanek in obsežne konsulta-cije okrog nejasnosti, pripombe s strani prizadetih in vse to, kar udeleženci na sestanku izvedo, malone onemogoča, da bi pozneje pri redni proizvodnji prišlo do večjih problemov in do nepotrebnih, zastojev, saj so s posebnostmi, ustrojem in delovanjem novega izdelka spoznani vsi, ki imajo opravka z njim. Izkušnje, ki jih pridobivamo na tej relaciji, bi nedvomno lahko koristno uporabili še posebno tam, kjer odnos med ZZA in tovarno še ni dosegel tiste ravni, Id bi zagotavljala -uspešno uvajanje novih izdelkov na tržišče. —J— Dvomesečna proizvodnja M® (Januar-februarl969) Vrednost v 000 din Plan Izpolnitev % ORGANIZACIJA komula- I-II/1969 tiva - ELEKTROMEHANIKA . 44.787 40.858 91,2 ELEMENTI 20.141 20.905 103,8 AVTOMATIKA 12.624 11.411 90,4 SPREJEMNIKI 11.282 6.424 56,9 APARATI 10.886 8.669 79,6 AVTOELEKTRIKA 20.754 19.900 95,9 ELEKTROMOTORJI 5.228 5.257 100,6 NAPRAVE 4.191 i.230* 29,3 ELEKTRONIKA 2.899 3.269 112,8 KONDENZATORJI 6.699 5.579 83,3 INSTRUMENTI 3.737 4291 114,8 POLPREVODNIKI 2.485 2.723 109,6 USMERNIKI 1.393 1.146 82,3 RIZ 36.081 34.685 96,1 ORODJARNA 499 328 65,7 MIKRON 2.649 880 33,2 SKUPAJ TOVARNE 186.335 167.555 89,9 ZZA 7.000 7.426 106,1 PSO 2.333 2.153 923 BAZ 400 290 72,5 SKUPAJ PODJETJE 196.068 177.424 90,5 Sestanek sekretarjev IKJHEEaSSSSSaaSSfiUElBSIEaBBHanaaBSIHSHBiglEHEiEBEEEasa! Dne 1. 4. 1969 je bil v Kranju sestanek sekretarjev organizacij v sestavu združenega podjetja, ki je bil z nekaj izjemami — kar dobro obiskan. BBSaamBBBBBBBBBBBBBBa Strokovni kolegij za zagotavljanje kvalitete ZP je začel z delom Strokovni kolegij službe za zagotavljanje kvalitete ZP ISKRA, ki je z organizacijo službe za kvaliteto na nivoju podjetja posvetovalni organ te službe, se je prvič sestal 4. marca 1969 v ZZA. Po uvodnih besedah inž. F. Mlakarja, vodje, sektorja za meritve in kvaliteto v ZZA in predsednik strokovnega odbora za kvaliteto ZP, je I. Slavec iz: organizacijskega področja razložil potrebo po še večji skrbi za kvaliteto Iskrinih izdelkov, zaradi česar je nujna .tudi boljša povezava in koordinacija služb za kvaliteto v posameznih organizacijah podjetja. Poudaril je, da so bili pri vseh dosedanjih razpravah direktorji organizacij enotnega mnenja, da je treba kvaliteti posvečati kar največjo skrb. Zato je treba doseči v vseh tovarnah izenačen nivo kvalitete, z vsemi silami pa je tre- ba preprečevati, da bi posamezne organizacije z odstopanjem od tega principa škodovale ugledu drugih organizacij oziroma podjetju kot celoti. V drugi točki dnevnega reda je inž. Mlakar podal poročilo o rezultatih tipskih preskusov Iskrinih izdelkov v lanskem letu. Sklenjeno je bilo, da vodje služb za kvaliteto v organizacijah na na-, slednjem • sestanku kolegija poročajo o ukrepih, ki so bili : storjeni za odpravo ugotov-; 1 jenih pomanjkljivosti, Generalnemu direktorju pa se predlaga, da to vprašanje Vključi v dnevni red enega ; izmed naslednjih sestankov razširjenega kolegija. Razprava o predpisih in . kriterijih za kontrolo je pokazala premajhno enotnost v organizacijah, pomanjkljivosti pa so zlasti pri kriterijih za prevzem materiala in Mladinci! V TEKU SO MLADINSKE KONFERENCE PRI NAŠIH ORGANIZACIJAH. VABIMO VAS, DA NAM O RAZPRAVAH NA KONFERENCAH ČIMPREJ POROČATE! UREDNIŠTVO delov tujih dobaviteljev. Definirati je treba tehnične prevzemne pogoje, ki jih mora nabavna organizacija pri sklepanju pogodb z dobavitelji upoštevati. Zato naj odbor za kvaliteto izdela predlog, kako naj se uredi sistem dokumentacije ih kriterijev za kontrolo kvalitete. Da bi dobili podrobnejši pregled o delu služb za kvaliteto v posameznih organizacijah, njihovi organiziranosti, vlogi in opremljenosti, je odbor za kvaliteto pripravil vprašalnik, ki ga vodje služb za kvaliteto izbokli j o do 15. marca. V nadaljevanju razprave so bili poudarjeni problemi, ki jih je treba reševati enotno za vse organizacije podjetja: organiziranost službe za kvaliteto, dopolnilno izobraževanje kontrolorjev, kontrolna tehnologija ter principi nagra-■ jevanja kontrolorjev. Sklenjeno je bilo, da odbor za kvaliteto pripravi predloge, ki se bodo postopoma obravnavali na sestankih kolegija, ki bi naj bili v presledkih 4 do 8 tednov, vsakokrat v drugi .organizaciji podjetja. Vsak sestanek naj bi bil namenjen obravnavi določenega problema, o katerem bi bil vedno kratek uvodni referat. F. M. Udeleženci sestanka so naj-prej obravnavali priprave na' volitve v delavske svete. Čeprav je sekretariat združenega podjetja že prej razposlal vsem sekretarjem obširna iitd podrobna navodila za jzved-i bo kandidacijskih zborov ini volitev samih z rokovnikom ih najvažnejšimi obrazci, ja član volilne komisije združenega podjetja tov. AnčiK razložil udeležencem bistvenal določila, ki obravnavajo iz-vedbo volitev in jih prosH/ naj se držijo v rokovniku postavljenih terminov, tako zaradi dela volilne komisija združenega" podjetja, kakor! tudi zaradi objave kandidatur in pozneje izida volitev! v glasilu »Iskra«. ’ ■ | Za njim je sekretar združenega podjetja tov. Gantar! seznanil udeležence z najnd-vej širni zveznimi predpisi/ zlasti z Zakonom o narodni obrambi in Zakonom o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanašia ustavni amand-J ma XV im pripomnil, da' stojimo pred pomembnimi nalogami, saj bo treba poleg ze predvidenih in že obravnavanih sprememb in dopofc'’ nitev statuta ZP, pripraviti na osnovi določil omenjenih' zakonov, še nove predlogi ustreznih sprememb in dopolnitev. Prav tako pa bo treba spremeniti in dopolniti tudi statute organizacij. V ta namen je bila na sestanku imenovana skupina, katera naj pripravi potrebne teze za revizijo vseh statutov organizacij v : sestavu združenega! podjetja; pravni ¡oddelek ZP, pa naj izdela pregled vseh vprašanj, na katera se nanaša ustavni amandma XV. Priprave sta volitve v Elektromehanikl Letošnje priprave na volitve organov upravljanja sovpadajo s ¡pripravami na skupščinske volitve in so zaradi tega morale biti vse priprave izvedene še bolj temeljito. V nedeljo, 30. marca je bila v Kranju konferenca mladine ZP ISKRA. Razprava je nanizala dokaj problemov po naših organizacijah, ki jih bomo zaradi obširnega gradiva objavili z za- I ključki v naslednji številki »Elektromehanika« Kranj Pravilnik o pripravnikih fe v redu, toda... | Pripravniki so preveč prepuščeni lastni iniciativi, ker ni mentorjev ■— Pravilnik o pripravnikih v »Elektromehaniki« v življenju in delu pripravnikov še ni prisoten V priprave so se najprej vključile družbeno politične organizacije, ki so pripravile načela za kadrovanje kandidatov za člane organov upravljanja, odbornike in poslance. Na zborih volivcev so bili predlagani za odbornike naslednji kandidati: V volilni enoti: I. C var Ivan, Mihalič Stane II. Gabron Slava, Kobal Peter, dipl inž. 1 . . III. Avbelj Jože, Peternelj Henrik IV. Erlah Jože, Šarabon Vin ko- V. Lampič Iva, Mrak P.vla VI. Kejžar Franc, inž. org., Klemenčič 'Franc, inž. org. Pri predlaganju kandidatov za odborn.ke se je dosledno uvdjavilp.,načelo, da mo. ata za Vsak mandat' kandid rati ■dva- kandidata. Izbor. kandidatov j ustreza,Kadrovski strukturi tovarne. Za poslanske kandidate so biti predlagani: — Rotar Metod za gospodarski zbor zvezne skupščine — Vlado Sodin, Tr.lar Ja nez in Peternelj Henrik pa za gospodarski zbor- r-pub i-. ške skupščine. Metod Rotar in Vlado Sodin nista sprejela kandidature zaradi preebremenjenos i. Peternelj Henrik in Trilar Janez pa nista dobita dovolj glasov na občinski kandidacijski konferenci. Tako Iskra Elektromehanika nima'flobenega poslanskega kandidata-, kar vsekal or ni pravilno. V bodoče bo temu treba posvetiti več pozornosti in zagotoviti vsaj enega kandidata, ki bo zastopal naš kolektiv. Na zborih delovnih ljudi so bila obravnavana poročila :o volilni aktivnosti v občini, poročila o gospodarjenju,: m upravljanju v ZP in tovarni,v preteklem letu tar predlaganje kandidatov za člane organov upravljanja. Razprava o poročilih je bila v glavnem samo v manjših delovnih enotah . ih 1 Obratih. V večjih obratih, kjer je zbirom prisostvovalo nekaj sto ljudi, je vsaka razprava praktično nemogoča Na zborih je; bilo predlaganih mnogo več. kandidatov kot bo izvoljenih. Za DŠ ZP |ej bilo predlaganih 11 'kandidatov, izvoljenih pa bo 7. Za DS tovarne je bilo predlaganih 50 kandidatov, voh se jih 28. Nekaj podatkov o kandida- s tih za DS tovarne:1 -• — moških ‘ 43 — žensk 7 — poprečna starost 36 let — najstarejši kandidat 58 let — naj mlajši kandidat 20 let — delavci v proizvodnji 7 — mojstri, VK, SS 39 — višja izobrazba 2 — visoka izobrazba 2 Od kandidature je odstopilo 5 kandidatov. Vzroka za odstop niso navedla. Ko očenjujemo letošnjo predvolilno aktivnost v tovarni, ne moremo biti povsem zadovoljni z vsebinsko pripravo. Zbori delovnih ljudi so organizirani preveč formalno, samo za določitev kandidatov. V predvolilni aktivnosti bi bilo treba pričeti širšo razpravo o vprašanjih, ki zadevajo tovarno, obenem z razpravo o odnosih v ZP Iskra. Vendar take rap ave ni mogoče orgamzi ati na zborih, kjer prisostvuje veliko ljudi, ker je tam razprava. nemogoča. Take razprave naj bi potekale, .v določenih, interesnih skupinah, kjer bi na ta način pridobili predloge za nadaljnje delo. Tako bi predvolilna aktivnost v svojstveni obiki dosegla svoj-cilj in dala bo'išs rezultate. Predvolilno aktivnost" pa zmanjšuje tudi to, da so. volitve vsako leto in se zato izgubi precej- delovnega časa. Zaradi tega bo treba pri urejevanju mandatov v bodoče mandate podaljšati. Z opravljenimi zbori pa volilna aktivnost 'še ni končana. Za novoizvoljena vodstva Organov upravljanja bo potrebno organizirati seminarje in predavanja, da bodo svoje naloge lahko čimbolje Kranj, 28. marca — V dvorani delavskega samoupravljanja v Kranju se je zbralo prek 50 pripravnikov', z edinim namenom, da še š predstavniki tovarne. odkrito pomenijo o premajhni skrbi do pripravnikov, čeprav obstaja zadevni pravilnik, ki jasno določa pravice in dolžnosti pripravnika v podjetju. Nakazani so bili neovrgljivi dokaži, da je večina pripravnikov preveč prepuščena lastni iniciativi, čeprav Pravilnik govori o mentorjih, seminarjih, različnem delu in študiju idr. (Krajši članek o tem smo že priobčili v 9. številki glasila). Premalo je bilo tudi preskrbljeno za delovna mesta po končanem pripravniškem stažu. Predstavniki tovarne so nanizali težave zaradi mentorjev, ki jih je težko dobiti, ker so vsi strokovnjaki zelo zaposleni. Glede Pravilnika pa je padlo mnenje, da je po svojem besedilu »prerazko-šen«, in da ga je takega, kot je, skoraj nemogoče izpolnjevati. Prisotna mladina je bila mnenja, da je bil Pravilnik potrjen od delavskega, sveta tovarne, kot najvišjega organa, zato želijo, da še po-njem ravnamo, če obstajajo pomisleki oz. mnenje, da je preveč idealen, bi morale o tem razmišljati strokovne službe in samoupravni Organi takrat, ko je bil Pravilnik sprejet. Padla so tudi mnenja, zakaj ne vodi večjo skrb o tem tudi sindikat in ZK. Predstavnik UO je dejal: »Zahteve so resnične. Soglašam z zahtevo mladine, da se takoj postavi oz. imenuje skupina mentorjev in da se izvršujejo določila Pravilnika o pripravnikih, ki je bil sprejet od samoupravnih organov, že pred nekaj meseci.« Podobnih misli je bil tudi navzoči predsednik ZMS pori Občinski skupščini Kranj, ki je v svojem govoru močno podprl zahteve mladinske organizacije v krahj skrtovarni Zaključki nada'jnjih razgovorov so nakazali sporazum in vse kaže, da bo Pravilnik o pripravnikih v; kratkem dobil pravo - veljavo, kar je edino prav, saj je bil n pisan zato, da pripravniki vedo, kaj so njihove dolžnosti in pravice, prav isto pa velja tildi za vse tiste člane kolektiva, ki jim Pravilnik določa, žar devne naloge. Vodstvo mladinske -organizacije »Elektromehanika« Kranj je organiziral sestanek zato, ker na mnoga zadevna vprašanja ni dobila, zadovoljivih odgovorov oz. so še nakazani problemi preveč zavlačevali. Tone Čufar V 26 letu starosti je tragično preminil Tone Čufar, ključavničar v tovarni »ISKRA« Železnika. Bdi je otrok številne delavske družine, že v rani mladosti je okusil trdo življenje. Izučil se je za ključavni-čara. že kot vajenec je pokazal izredno zanimanje in ljubezen do poklica, ki si -ga, je izbral. Zaradi vesele, narave je imel mnogo prijateljev,,.ki ga bodo težko 'pogrešali. Bil ¡je vedno dobre volje, poln . načrtov in idej. Sodelavci še ga bodo vedno spominjali. Izgubo bo težko nr. dom ost iti. V . ra'ih e m slih bo še vedno z nami . opravili. -lin Februarska proizvodnja ZP Vrednost v 000 din Mesečni Izpolnitev % . ORGANIZACIJA plan ELEKTROMEHANIKA 23.277 21.146 • 90,8 ELEMENTI 10.163 10.819. 106,5 AVTOMATIKA 6.190 5.136 83,0 SPREJEMNIKI 5.713 - 2.102 36,8 APARATI 6.219 5.081 81,7 AVTOELEKTRIKA 11.779 11.349 96,3 ELEKTROMOTORJI 2.563 2.587 100,9 NAPRAVE 2.791 283 10,1 ELEKTRONIKA 1.325 1.810 136,6 KONDENZATORJI 3.171 2.570 81,0 INSTRUMENTI 1.957 2.202 112,5 POLPREVODNIKI 1.248 1.481 118,7 USMERNIKI 712 480 67,4 RIZ 21.448 16.873 78,7 ORODJARNA 251 85 33,9 MIKRON 1.324 631 47,7 SKUPAJ TOVARNE 100.131 84.635 84,5 ,ŽZA 3-.500 2.884 82,4 PSO 1.142 1.138 99,6 BAŽ 200 - SKUPAJ PODJETJE 104.973 88.657 84,5 »Aparati« Ljubljana O nesrečah pri delu in bolezninah v letu 1968 Kakor že nekaj zadnjih let, tako tudi za leto 1968 lahko ugotovimo, da so bili doseženi vidni rezultati na področju tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu. Te ugotovitve izhajajo iz dejstva, da se je tekom leta pripetilo delavcem v tovarni samo 19 nesreč, in to pri delu na strojih le 5 in 14 ostalih obratnih. Ob poprečnem številu 694 zaposlenih je pogostnost nesreč na 100 zapo- slenih 2,7 %. V letu 1967 je bilo to število 3,2 %, a 1.1966 še 5,8 °/o. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 332 delovnih dni, to je poprečno 16,6 dni, dočim je bilo poprečje v letu 1967 11,4 dni. 86 izgubljenih delovnih dni gre še na račun nesreče pri delu iz leta 1967, tako da je zaradi devetnajstih nesreč v 1. 1968 izgubljenih le 246 dni ali 12,9 dni ha eno . nesrečo. TABELA I. število nesreč, procent in izguba delovnih dni v primerjavi z letom 1967: št. nesreč % Izguba del. dni 1967 1968 1967 1968 1967 1968 Nesreče pri delu na strojih 7 5 0,9 0,7 48 65 Ostale obratne nesreče 16 14 2,3 2 216 2Ô7 Skupaj : 23 19 3,2 2,7 264 332 Kot vidimo, so nesreče pri delu na strojih zelo minimalne, v primerjavi z osta-eiimi obratnimi, to pa so v glavnem razni spodrsljaji in .padci ali pa udarci pri transportnem delu in podob- no. Vsem tem nesrečam je več ali manj vzrok osebni faktor, zato se jih ne da predvideti vnaprej, niti ni mogoče podvzeti preventivnih ukrepov. TABELA II. Pregled ostalih boleznin v primerjavi z letom 1967 Povpr. št. . zaposlenih Število boleznin število primerov na zaposl. Indeks 1967 716 1.025 143 100 1968 694 1.201 ■ 173 120 ; TABELA III. , število izgubljenih delovnih dni zaradi boleznin Povpr. št. zaposlenih štev. bolniških del. dni Na leto na enega zaposlenega Indeks 1967 716 9.818 13,7 100 ,1968 994 11.310 16,2 118 v TABELA IV. Izplačilo nadomestila OD zaradi nesreč pri leznin delu in bo- V breme tovarne V breme Zavoda Skupaj 1967 za bolezni za nesreče pri delu 172.868,44 6.827,56 41.916,68 2.164,62 214.785,12 8.992,18 Skupaj: 179.696,00 44.081,30 223.777,30 1968 za bolezni za nesreče pri delu 202.290,40 8.207,40 64.425,47 5.215,60 266.715,87 13.423,00 Skupaj: 210.497,80 69.641,07 280.138,87 Ce pogledamo navedene po-. datke, je razumljivo, da s . temi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Kot šem ria začetku omenil, da smo dosegli uspeh pri zmanjševanju nesreč pri delu, pa vidimo, da so boleznine še vedno v porastu. 21 milijonov S din, izplačanih v breme tovarne zaradi boleznin je vsekakor številka, ob kateri se mora- mo ustaviti. Pri tem pa moramo upoštevati tudi izgubo 11.642 delovnih dni glede na proizvodnjo. Po podatkih Obratne ambulante je po številu bolez- nin na prvem mestu nega družinskega člana, izvenob-ratne nezgode pa prednjačijo po številu izgubljenih delovnih dni. Razumljivo je, da boleznin ni moč povsem odpraviti, lahko pa bi jih občutno zmanjšali, pri tem imam v mislih takozvane »namišljene bolnike«, ki od zdravnika na razne načine izsiljujejo bolniški 'stalež, ki ga potem izrabijo za vse, le za zdravljenje ne. Očitno je, da posamezni člani kolektiva razen svojih osebnih skrbi in problemov : ne vidijo dejstva, da bomo težko izpolnili letošnji visoko začrtani proizvodni plan, če bomo ' zaradi boleznin izgubili toliko delovnih ur. V bodoče moramo bolj odločno, z večjo načrtnostjo in disciplino reševati haloge tudi na področju zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu. J.T. ........................... Dipl.Inž. Metod Pirc v pokoju Minuli teden-je odšel v zasluženi pokoj dipl. inž. Metod Pirc, šef splošno tehničnega sektorja ZZA. ST sektorju, ki ga sestavljajo oddelki za standardizacijo in tipizacijo, dokumentacijo s knjižnico in reprogfafsko službo, patentno zaščito, industrijskim oblikovanjem in konstrukcijo embalaže, je načeloval od ustanovitve v ZZA, skupaj pa je bil v ISKRI nad 15 let. Na skromni prireditvi v petek popoldne se je zbralo v ZZA malone vseh 60 sodelavcev tega zavodovega sektorja z namenom, da se dostojno poslove ne samo od svojega priljubljenega dolgoletnega šefa, marveč tud' od plemenitega, poštenega in naprednega človeka ter moža, ki je s svojim bogatim znanjem in delovno vnemo mnogo doprinesel v pri-d splošnega razvoje ISKRE, posebej ZZA, pa tudi industrijskega razvoja v vsej državi. Od zaslužnega sodelavca se je, v imenu vseh poslovil dipl. inž. Franc špiler z naslednjimi besedami: »Mislim, da se naš ožji kolektiv splošno tehničnega sektorja še nikdar-ni tako polnoštevilno zbral, kot na današnjem tovariškem srečanju. In prav je tako, saj se danes, tov. inž. Pirc poslavljate od nas kot dolgoletni vodja .tega .sektorja. Pred petnajstimi leti ste prevzeli v kranjski tovarni oddelek za . standardizacijo, katerega ste uspešno vodili vse do ustanovitve splošno tehničnega sektorja ZZA, ki je pod svoje okrilje združil oddelke, ki So obče važnosti za vse Iskrine tovarne. Iz prvih zametkov so se ti skupni tehnični oddelki pod Vašim vodstvom razvili v pomembne člene proizvodnega procesa Združenega podjetja ISKRA. Vaše delo se pa ni omejilo le na okvire podjetja, ampak je Vaš ustvarjalni duh našel široko področje dela tudi v okrilju slovenske gospodarske zbornice, zlasti še na tipizaciji jekel za celotno Slovenijo. Uspeh na tem delu Vam je naložil še novo čast in dolžnost: Jugoslovansko Združenje | železarn Vas je imenovalo za - predsednika zvezne komisije za tipizacijo jekel. Pri vsem tem delu pa Vam delovna pot prav gotovo ni bila postlana z rožicami, prej bi lahko rekli, da je bila marsikdaj posuta s trnjem, saj ni manjkalo raznih težav. Ob nerazumevanju pri posameznih tovarnah, preko večnega stiskanja finančnega pasu, pa do osebnih tegob ožjih sodelavcev. Vse ste skušali reševati z Vam lastnim optimizmom in vedrino ter z očetovsko skrbjo za svoje sodelavce. In prav v tej očetovski skrbi za slehernega člana našega ožjega kolektiva se je Vedno izražala Vaša izredna plemenitost, ki jo lahko kratko, a vendarle natanko ožna- r% : - ; m Dipl. inž. Metod Pirc čimo z besedami: človek človeku — prijatelj. čeprav se danes kot naš voditelj poslavljate, pa boste v naših mislih in našem delu še vedno prisotni kot vzor mladostnega. delovnega poleta, optimizma in plemenitosti. o e Dovolite mi, da Vam iz src . nas vseh, ki smo tukaj zbrani, želim, da bi bili taki še dolgo vrsto mirnih,in zdravih let in da bi še vnaprej radi zahajali med nas!« . Tudi naše uredništvo se pridružuje željam sodelavcev STS-ZZA, da bi inž. Metod Pirc še dolgo v miru užival težko prislužend pokoj. Marjan Kralj Obrat avtomatskih telefonskih naprav ima letos največji delež v gospodarskem planu »Elektro-mehanike« Kranj. Na sliki: pri navijalnih strojih v montažni dvorani obrata Okvirni program proslavjla-nja 50. obletnice ustanovitve sindikata Jugoslavije OBVESTILO Člane kolektiva združenega podjetja Iskra obveščamo, da ima naše podjetje v Novigradu svoj počitniški domj ki bo v letošnji sezoni odprt od 1. maja do 30. septembra. V tem času imajo gostje na voljo prenočišča v udobnih weekend hišicah, ki so opremljene z vsem potrebnim pohištvom, sanitarijami, tekočo vodo, elektriko. V weekend hišicah je prostora za štiri, tri oziroma dve osebi. Dom ima tudi moderno kuhinjo in jedil-1 nico, kjer imajo gostje na voljo izdatno in kvalitetno prehrano. V sklopu jedilnice je tudi bife. Naselje se nahaja v borovem gozdičku, tik ob morju, plaža pa je betonirana, tako da je dohod v morje varen za odrasle in otroke, kopanje in sončenje na plaži pa je prijetno. V domu je preskrbljeno tudi za razvedrilo, saj imamo na voljo klubsko sobo, v kateri je TV sprejemnik in razni -športni -rekviziti. Preskrbljeno je tudi za goste, ki se radi zavrtijo ob zvokih zabavne glasbe. V našem domu so na voljo še prosta mesta v mesecu maju — prvomajski prazniki, prva polovica junija •in v septembru, medtem ko je v glavni sezoni dom že zaseden. Z ozirom na izkušnje iz prejšnjih Set, ko je bilo najlepše vreme meseca maja, junija in septembra, smo prepričani, da bo gostom tudi letos vreme naklon j eno.f •Cena oskrbnega dne je '23 N din, otroci pa imajo pri hrani 50 odstotni popust, če vzamejo polovični obrok. Letovati je možno 8 ali 15 dni ali pa tudi dalj časa. Podjetje organizira s svojim avtobousom 2-krat tedensko, prevoz v Novigrad, in sicer ob torkih in petkih. Prijave sprejema do'15. maja Počitniška skupnost »Tekstilindos« Kranj, telefon ¿2-481, interna 01, kjer lahko dobite tudi podrobne informacije. Počitniška skupnost »Tekstiimdus« Kranj Zbor delovne skupnosti! v »Avtomatiki« (Nadaljevanje s 1. strani) čionacnega delavskega gibanja. Tako kot v delovnih ¡organizacijah tudi v občinah ne bi smeli pozabiti na veterane delavskega gibanja (tovariška srečanja, priznanja, skrb za njihove življenjske razmere itd.). Poleglega naj bi y vseh občinah začeli mtenzivr.eie zbirati gradivo o sindikalnem in delavskem dihanju, pri če- (Nadaljevanje s 1. strani) Zaključena so bila tudi man- -tažna dela telekomunikacijskih naprav za IV. peron. Montirana je bila velika ŽAT centrala, medtem ko so jo preizkusili in aktivirali letos v prvem trimesečju., Proga Dobova—Ljubljana Na-tej progi so pričeli lani polagati, progovna kabel, ¡Zaradi mraza so morali lani v novembru prekiniti -:z delom komaj 2 km pred Zidanim mostom. Vzporedno so postavljali. seveda tudi signal- ; nevarnostne in tt. kaMe ter napajalni kabel za avtomatski progovni bloki Pisma bralcev Pozdrav od vojakov Bil sem član Iskrinega kolektiva v Semiču in služim vojaški rok. Do pred kratkim sem- staža rok v -Rajtoveu, sedaj se pa nahajam v Batajmi-ci. Ker bi bil rad na tekočem o problemih in uspehih v podjetju, želim dobivati Iskrin časopis. Do sedaj ste mi ga redno pošiljali na naslov S. F. v. p. 3395/4 Rajtovac, zdaj pa ga pošiljajte na novi naslov. Ob tej priliki bi želel, če bi čimprej napisali kakšno reportažo iz tovarne kondenzatorjev Semič, kar sem bil v njej zaposlen in me dogajanja v njej zelo zanimajo. Hkrati pozdravljam vse člane kolektiva in jim želim čim več uspeha, posebno pa kolektivu v Semiču. Lep pozdrav! Vojak. Franc Stariha V. P. 6972/12 Batajmca Srbija Pripis uredništva: Se bo zgodita Hvala za pozdrave! Želim vam dobro počutje pri vojakih. Uredništvo možnosti za razstave že v letu 1969. Mestni sindikalni sveti Ljubljana im občinski sindikalni sveti naj bodo skupaj z odbori za proslavo tudi nosilci in organizatorji letošnjega prvomajskega praznovanja. Republiški .odbori -sindikatov bi. mor ali skupaj z občinskimi sindikalnimi ' sveti in občinskimi odbori za proslavo poskrbeti za ustrezno' pro- Sign ataovaiTOPstne naprave je BAŽ 'montirala na postajah Litija, Laze in Kresnice. Zaradi izgradnje peronov so nraraM dela na zadnjih prekiniti, v Litiji pa so z deli nekoliko zakasnili. Na postaji Zidani most so strokovnjaki BAŽ aktivirali drago fazo zavarovanja. Proga Vrpolje—Sarajevo Ker je šele v predzadnjem trimesečju lanskega leta. pričela veljati pogodba za izvedbo modernizacij e proge med iŽIP Sarajevo in ZP. ISKRA je BAŽ do kanca leta le realiziral dobavo progovnih kablov v dolžini 65 km 5/n delno dobavo tranzitne ŽAT v Sarajevu. Preostale obveznosti bo BAŽ postopoma realiziral v .pogodbenem raku treh let. Projektiranje Lani je projektivna služba BAŽ izdelala: 26 projektnih nalog in Mejnih projektov, 22 glavnih projektov, 24 montažnih projektov in 24 izvršilnih projektov. V teh številkah pa niso zajete poznejše spremembe že odobrenih projektov. Projekti načrtujejo izgradnjo signalnovarnostnih naprav, cestnih prehodov, av-. tematskega progovnega bloka, teiekomande, več vrst te-lekamiuiiikacijskgi naprav in progovnih kablov. Poleg teh del je izdelala tehnična služba ponudbe m specifikacije za progo Beograd—Bar in za nekatere licitacije v Turčiji ja Grčiji ter več sorazmerno manjših ponudb za domače investitorje. Iz. navedenega je razvidno, da je dosegla delovna enota PSO — BAŽ zelo lep delovni m poslovni uspeh, ki ga potrjuje tudi. finančni rezultat. Poleg izredno- visoke fakturirane realizacije je porasla za 61 odstotkov tudi plačana re-afeacija, tako, da so neporavnane, obveznosti iz lanskega postavnega leta minimalne. Kolektiv Biroja, za. avtoma-fizioi.io železnic torej res zasluži vso pohvalo. Matjan Kralj carjev, obletnice stavk tekstilcev, rudarjev in drugih. Republiški odbor za proslavo 50. obletnice ustanovitve sindikata bo skupaj s pripravljalnim odborom za proslavo 50. obletnice KPJ — ZKJ — pripravil osrednjo proslavo v Ljubljani (slavnostna akademija); . — med 23. aprilom in 1. majem bo -slavnostna plenarna seja republiškega sveta ZSS in republiških odborov; -- odbor bo nadalje poskrbel za organizacijo simpozija o vlogi sindikata v sedanjih razmerah; — v dogovoru z odborom za proslavo 59. obletnice KPJ in skupaj z njim bi kazalo 'pripraviti razstavo o petdesetletnici revolucionarne ■poti delavskega gibanja na Slovenskem; — republiški odbor bo sodeloval tudi pri-organiziranju vsejugoslovanske razstave »Likovna kultura skozi 50 let revolucionarnega delavskega ■gibanja« v Slovenj Gradcu. Poleg tega se bo republiški odbor — zavzel za intenzivnejše zbiranje gradiva (dokumentacije) o revolucionarnem delavskem. gibanju in v' tem okviru posebej o revolucionarnem sindikalnem gibanju (sodelovanje z inštitutom za zgodovino delavskega gibanja); — izdal bo kratek kronološki pregled pomembnejših dogodkov v delavskem in sindikalnem gibanju v Sloveniji in pregled razvoja delav-skozaščitne zakonodaje . in ustanov delavske .zaščite v stari Jugoslaviji (oboje bo pripravil inštitut za zgodovino delavskega- gibanja), po- . leg tega se bo - tudi zavzel za izdajo disertacije.; dr. Mira Stiplovšlca o sindikalnem gibanju na Slovenskem; .— sodeloval bo z RTV in časopisi, ki naj bi javnost čim popolneje seznanjali s pomenom in programom proslavljanja; .' — dogovoril se bo s posameznimi kulturnimi institucijami, da bi del svojega programa posvetile proslavljanju jubilej a; — v okviru Tomšičevih nagrad bo sodeloval, z nagrado za najboljše publicistično delo o sindikatih. Republiški odbor bo posebno skrb posvetil tudi veteranom sindikalnega oziroma revolucionarnega delavskega gibanja (in v ta namen organiziral tovariško * srečanj e, povezano s podelitvijo priznanj, preučil njihove življenjske razhiere itd.). Republiški odbor za proslavo 50. obletnice ustanovitve sindikatov Jugoslavije V . pripravah za volitve, Ki bodo v aprilu, je b'il v Avtomatiki 26. 3. 1969, .zbor delovne skupnosti, ki je obravnaval in potrdil kandidate za delavski svet tovarne In DS ZP Iskra. Od 16 kandidatov,, ki jih Avtomatika voli V DS tovarne, je bito predlaganih 20. Zaradi sprememb, ki so nastale v DS tovarne, Je bito potrebno, da bo nekaj 'članov izvoljenih samo za ¡eno leto tako, da se bo v bodoče vsako leto izmenjavalo polovica članov delavskega sveta. Za DS ZP Iskra so bili predla?-: gani 3 kandidate, od katerih, pa bosta izvoljena dva. Pri obravnavanju kandidatov, ki bodo kandidirali v občinsko mestno in jrsipnnflaiM-ško skupščino, je delegat log kandidatov za navedene organe. V občansko skupščino šiška kandidirata iz Avtomatike Vučič Boris in Peterlin Lado. V mestno skupščino .pa. v 29 volilni enoti: ' Mislej Valter, inž. Avtomon.-taža; Což Ivan,, inž. Avtomat-tika; Mencelj Pavel, ing/ Av-tomantaža. Na zadnjem zboru predlagani kandidat iz. »Avtomatike« za republiško skupščino na kandidacijski konferenci ni prišel v dokončni izbor. Dokončno; kandidadjo v . republiško skupščino gospodarski zbor v volilni enoti Žg. šiška, Šentvid in Medvode smo potrdili za naslednje tovariše: Gabrijel Miloš, direktor tovarne Golar; Strah Milan •tovarna Lek; Rode Bernard, kg. direktor TDT; Vidmar Janez, mag. oec. tovarna Lek. Zbor delovne skupnosti, je ■izvalil, kot- selektorja tov. Ivanko. Kukovec, ki bo skupaj z novo -izvoljenimi občinskimi odborniki 23. 4. 1969 so dedovala pni volitvah poslancev v republiško skupščj-1 no.- Po potrditvi kandidatov/je podal poročilo občinski/odbornik Franc IOovačec o delu občinske skupščine šiška v pretekli mandatni, dobi, ta med ostalim tudi ponovno na vseh prejšnjih zborih v »Avtomatiki«, -Plan občine Šiška predvideva v letu 19* .rekonstrukcijo te ceste tako, da bo le-ta sigurno letos zgrajena, je zatrdil tov. Frane Kflvačec. Po krajši '.razpravi je bil zbor delovnih ljudi zakijiučen, ki pa je. bil .zelo slabo obi-skati kljub temu,' da je bil med delovnim' časom. .Glede na "tako udeležbo pa se postavlja vprašanje, če •ne jata' lijemo zborov preveč formalno, čeravno na -njih izbiramo Srt potrjujemo kandidate, Ja naj v bodoči, mandatni dota opravičijo .pričakovanja volivcev.' A. B. mer ne bi smeh zanemariti stapljanje npr. dneva železni- Eaž zasluži -vso polivale načel vprašanje ceste v odse-občinskg kandidacijske komi- ku Celovška cesta. —■ sije podal poročilo im,pred- ki je bila predmet razprave Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov l!IUlt!liHHnii»H>nuyiniIIUtI,,|UUUIIIllllU|¡!||MMUIill!liUiinHil!llll¡Umn!'>M’'F>!n!l|innil!)»WII!llll!!linR)!!!'!l!'!IUI(H!!ii;» stanovanje. V ta namen bi dali na razpolago, stanova- SKLEPI 22. SEJE UO (29. 3. 1999) • Upravni odbor je sprejet predlog- fiksiranja normativov' za obračun- stimulacije po faktorju kvalitete za stroškovna mesta-; pločevina .'no, strojno obdefovalnfco, fino-jnehamčao delavnico, lakir- ' urico in navijaJnico. Stimulacija po teh kriterijih se prične obračunavati s i. 4. 1969. • Upravni; odbor zadolžuje strokovne službe, da v roku enega meseca ugotovijo in zberejo podatke’ o možnosti; fiksiranja normativov za obračun stimulacije po. faktorjih kvalitete za montažo ih jih predložijo kot ihžormaei-j® upravnemu odboru. © Upravni odbor je obravnaval: predlog tov. Franca Tomca v zvezi s prihrankom pri. izdelavi pokrova kasete za pribor HVT-1 in mu za ta prihranek odobril enkratno nagrado v znesku 160.— N din: @ Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da se iz razpoložljivih sredstev, razporejenih na skladu skupne porabe po zaključnem računu za leto 1968, nameni 80.000 N din za stanovanjsko izgradnjo. IlIiilBQilSilËS SKLEPI 31. SEJE UO (21. 3. 1969) © Upravni odbor je sprejel, sikfep,. da se ponovno razpiše delovno mesto' »vodje tehničnega, sektorja«. V. razpisu naj bo poleg pogojev, ki jih določa statut tovarne, navedeno, da bo v doglednem času na- razpolago, družinsko nje, do, katerega smo po dogovoru upravičeni, pri Stanovanjskem podjetju Bežigrad-Moste. Razpis opravi dosedanja razpisna komisija in sicsrr 1. NOVAK Jože, predsednik 2. KUKOVEC Ivanka. član, 3. ŠEBENIK Janez ' član, 4. ŠPICAR Jaka član, 5. SOJAR Slavko član. @ Upravni odbor soglaša da se podari Vzgojno-varstve-nemu zavodu Poljane- Ljubljana, in Vzgojno-varstvenemu zavodu »Režice Bregarjeve« Ljubljana-Šentvld po en gramofon t.pa-. Skanderharg-stereoj. Elementi SKLEPI 10. ZASEDANJA DS (19. 3. 1969) ® Pri pregledu; sklepov 9. rednega zasedanja DS tovarne z. dne 18. 2. 1969 je DS ponovno obravnaval vlogo Radiokluba »Iskra« Prekopa pri Kostanjevici; za dodelitev finančne pomoči ih v zvezi s pojasnilom, tov., Simoniča, vodje obrata Upori, sprejel skleip, da se Radioklubu »Iskra« Prekopa dodeli finančno pomoč za nakup oddajnika v višini 3.000 N din. © O - spremembi sedeža in a novem sedežu tovarne se' izvede referendum, na dan volitev v organe upravljanja t j; 251 aprila 1969. © V komisijo tovarne za, izvedbo- referenduma imenuje delavski svet , iste člane, kot so imenovani v volilno komisijo tovarne, in sicer: 1. dr. Sčhaup, Sergej, predsednik — Ladiha Alojz, namestnik, predsednika,. 2. Kosovel Mbtka, član — Burnik Ljubica, namestnik člana, 3. Deš ma n Zvone, Član — Rožič Reševanje stano¥an|siie problematike v TEN Na predlog stanovanjske, komisije in upravnega odbora- j.e na svojem zadnjem zasedanju delavski svet tovarne elektronskih naprav odobril- 18 prosilcem sredstva za dozidavo stanovanj, oz. za njihov nakup. Za takoj šnj e Črpanje iz že vezanih' in razpoložljivih sredstev, oz. kreditov za stanovanjsko izgradnjo bo dobilo osem. prosilcev-.skupno 126.000 novih dinarjev. Nadaljnjih deset prosilcev Pa bo skupno dobilo 198.000 novih dinarjev posojil, M se fehko, vežejo na ime in v ko-rist posameznega prosilca za različno dobo varčevanja ža Andrej, namestnik člana, 4. Škrinjar Mimica, član — Žbogar Tone, namestnik člana, 5’; Žagar Janez, član — Podlipec Nada, namestnik člana. Komisija- ima nasproti komisijam za izvedbo referenduma v obratih, in skupnih službah tovarne le pristojnosti nadziranja, instruiranja in koordiniranja ter ugotavlja in razglaša izid referenduma V celotni tovarni. Volilni odbori za izvedbo volitev v. DS.obratov in skupnih služb so istočasno glasovalni odbori za izvedbo referenduma. © Glasovnica za referendum o spremembi sedeža v ...---.-1 Ljubljani, Linhartova 35 in o novem sedežu v Ljubljani • Stegne: Glasujem 1. da — preseli se sedež tovarne v Stegne - Ljubljana, 2. ne — ostane sedež tovarne na. Linhartovi 35 — Ljubljana Opomba: Obkrožiti je številko, za katero se odločitev tBBISaBt&BESlSSaBSESBBiSasaSSBHBSB&iBBBBBBBBEBBBBBBBBHBSSEBBBBBEasasSIBBaBSB'. RT ta El a a n a a stanovanje, ali pa ga lahko takoj izkoris-tijoi. Skupno 320.000 novih dinarjev sredstev- za reševanje stanovanjske problematike zaposlenih; vsekakor pomenit že lep prispevek tovarne, ¡kljub temu pa pri tem ostaja že vrsta prosilcev, katerim vprašanje stanovanja še vedno ni videti rešitve. Toda samoupravni organi v tovarni bodo tudi v bodoče temu pomembnemu vprašanju posvečali vso možno pozornost, uspeh reševanja stanovanjske problematike zaposleno-ni-h pa je seveda v glavnem odtisen od uspešnosti poslovanja. Lepega jutra jo je prisopihal doktor Watson ves razburjen hi obložen z- velikim zavojem. Sherlock Holmes, ki je zatrkujoč z užitkom prebiral kriminalistično rubriko »Sparita«, je nejevoljno odložil zanimivo p branje: »Kaj, za vraga-, ste privlekli navsezgodaj, doktor?!« »Corpo delicti... Hočem reči otroka, živega otroka. Glej,te! In tole tablico ima obešeno okrog vratu!« je hitel pojasnjevati vznemirjeni doktor; Sherlock Holmes je snel tablico, in prebral: »Ime mi je UW Suzanna-. Prosim-dobre duše, da me sprejmejo pod streho. Sem dobrega rodu, vendar me; je mamica morala zapustiti zaradi- finančac-tehničnih in objektivno-subjektivnih okoliščin. PSU Imam sicer dokaj* sorodnikov, ki so dobro preskrbljeni. Najbližji so v New Goritza-townu ... Toda vsi se otepajo skrbništva, ker ni mogoče ugotoviti očeta, ki bi plačeval alimente. Čeprav je bilo dokaj snubcev, ko je bila mamica še mlada in lepa.« SuzanHa, ljubezen mofa Doktor Watson pa je medtem že razvil plenice in se jel dobrikati najdenki. »Buc, buc___kako lepo dekletce, samo never- jetno podhranjeno.« Poščegetal jo je pod podbradkom, da bi jo pripravil k smehu: ,In nekaj zobčkov ima tudi... buc, buc.« Nenadoma pa je zavpil: »Au! Glej ga šmen-ta malega! Grize pa kar dobro in odločneje, kot drugi dojenčki!« »Hm, hm, hm,« je začel brundati Holmes in jezno mrščiti čelo. Spuščal je debele | oblake dima in skušal v sebi ugotoviti, kaj mu svetuje-njegov nezmotljivi sistem dedukcije'in eliminiranja vsega od-višnega... Prvič je začutil, da ta-sistem v tem primeru ne bo 'Hudil rešitve: »Poslušajte, doc, kakšne neumnosti pa počenjate! Ali smo poštena detektivska hiša, ali pa urad za najdene stvari. Kdo vam je rekel, da jemljete otroka v hišo. Takoj telefonirajte v ISKRA-YARD, naj oni ukrepajo dalje, kakor vedo in znajo! še tega nama je bilo treba!« »Kaj!« je nepričakovano vzrasel doktor Watson »sram vas bodi, Holmes, kako morete bita tako trdosrčni! In ko sami dobro veste, da je ISKRA-YARD že za svoje redne posle bolj na tenko z denarjem.« Prvič po njunem dolgoletnem prijateljstvu in sodelovanju je kazalo, da si bosta skočila v lase. »Poglejte Holmes, kako ljubko bitje je! Res, da je močno zanemarjeno ... Deklico so hranili in povijali na zelo. zastarel in malomaren način, to pove že prvi pogled. Toda kar tako ne gre metati nebogljeno bitje čez prag. Poiskati mu moramo rednike, če so ga starši zapustili. Ali vsaj sorodnike, saj kri ni voda, in zakaj bi bilo v tem primem drugače!« »Doktor, pripisoval bi vam več razsod- nosti in pravniškega znanja! Kdo od gen-tlemanov iz United Works bi danes prevzel očetovstvo brez pomoči otrokovih sorodnikov. Ko bi lahko našli vsaj otrokovo mater, ki bi povedala na sodišču vso resnico-o otroku- Kot veste velja pred sodiščem predvsem materino, pričevanje. Toda...« »Toda sorodniki bodo morali pomagati ...« ni odnehal dobrodušni doktor Watson. Skočil bom najprej’ tja v Goritza-town...« »Ne bi vas rad prepričeval, dragi Watson, o resničnosti, tiste, da, je žlahta raztrgana. plahta. Ko bi bÚo. revše malo bolj pri sebi, né rečem morda; bi bilo: kaj iz tega. Kdo pa bo prevzel odgovornost za tako shirano- bitje? Kup bolniških stroškov bo in še nobeden zdravnikov ne bo garantirali da ne bo. rahitično vse življenje. Dovolite, da telefoniram državnemu zavodu za najdenčke. Bodo že oni kaj ukrenili, morda jo bodo poslali na: zdravljenje kam na jug...« . »Ne, to pa ne!« je vztrajal doktor Watson. »Raje bom. z. njo obromal vse prage v naši ulici, morda se bo le našla kakšna dobra duša! Gre vendar za. humanizem* za solidarnost..., gre za človeka!« Zavil je otroka v plenice in odšel na pot... Holmesu, očitno zamišljenemu, je ugasnila pipa ... Razmišljal je: o odgovornosti, o dobrem- doktorju Watsonu in prav nič ni bil več hud na njega... Pravzaprav je tedaj zopet začel delovati njegov sistem izločanja vsega nepomembnega. Začel je polniti pipo in zaželel Watsonu srečno pot... Res srečno poti Copyright by »Spark« Piše Comían Horwpold MIBBBBBBBBBEiBBBBBBBBBBlaBBBaBflBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBflaBBBBBBBBaBBaBBBBBBBa ¡»■■■■■■■■■nBBflflaBHBBBBBaSiSSBBSBXBaiaBBBBEBBaBaBjaBBBBBaBBBBBBBElBBaaBBaBBiBaBBailPEBaBaEIBBBBaBBaaSBBaBEaBflaBBBBBBiiBBBaBaBBBBfll Obvestilo o nakupu počitniškega doma v Velikem Lošinju Ponovno se oglašamo z obvestilom, kako potekajo razgovori o nakupu počitniškega doma v Velikem Lošinju. Pogodbe še nismo sklenili. Cena je sedaj skoraj enaka Saši ponudbi. Prodajalec nima drugega kupca. Obiskali smo tudi Grafični zavod v Beogradu. Njihova zadnja cena, ki jo nudi omenjeni zavod je 1,300.000,00 N dinarjev. Naš predlog in ponudba je 1,200.000,00 N dinarjev. Prepričani smo, da bo prodajalec znižal ceno, v kolikor bo Počitniška skupnost lahko sklenila konkretno pogodbo. V tem času smo obiskali tudi RIZ v Zagrebu, z namenom,- da ugotovimo kakšen interes ima ta kolektiv. Iz razgovora smo ugotovili, da so močno zainteresirani za nakup. Predlagamo naslednji način plačevanja našim organizacijam: 1 Polovico sredstev bi pokrili z najetjem kredita, 600 tisoč N dinarjev iz turističnih kreditov Hrvatske. 2. Iz skladov skupne porabe v organizacijah ZP ISKRA. Razdelilnik je izdelan po ključu oz. številu zaposlenih. Plačevanje 600.000,00 N din bi organizacije -pokrile v treh letih. RAZDELILNIK Finančnih sredstev za nakup doma na Velikem Lošinju Organizacija št. zap. \o • o~ lili Leto 1969 Leto 1970 Leto 1971 Skupaj 1. Elektrome-’ hanika 4.394 28,96 57.920. 57.920 57.920 173.760,00 2. Elementi 1.542 10,16 20.320 20.320 20.320 60.960,00 3. Avtomatika 723 4,76 9.520 9.520 9.520 28.560,00 4. Sprejemniki 361 2,38 4.760 4.760 4.760 14.280,00 5. Aparati 694 4,57 9.140 9.140 9.140 27.420,00 6. Avtoelektrika 877 5,78 11.560 11.560 11.560 34.680,00 7. Elektromotorji 590 3,89 7.780 7.780 7.780 23.340,00 8. Naprave 390 2,57 5.140 5.140 5.140 15.420,00 9. Elektronika 307 2,02 4.040 4.040 4.040 12.120,00 10. Kondenzatorji 474 3,12 6.240 6.240 6.240 18.720,00 11. Instrumenti 338 2,23 4:460 4.460 4.460 13.380,00 12! Polprevodniki 254 1,67 3.340 3.340 3.340 10.020,00 13. Usmerniki 114 0,75 1.500 1.500 1.500 4.500,00 14. Orodjarna 65 0,43 860 860 860 2.580,00 15. ZZA 760 5,01 10.020 10.020 10.020 30.060,00 16. Nabava 76 0,50 1.000 1.000 1.000 3.000,00 17. PSO 1.017 6,70 13.400 13.400 13.400 40.200,00 18. RIZ 2.199 14,50 29.000 29.000 29.000 87.000,00 Skupaj - 15.175 100 200.000 200.000 200.000 600.000,00 Objavljamo tudi anketo, s katero želimo upoštevati želje naših kolektivov. Ugotovili želimo kolikšen interes imajo naši delavci do 'letnih oddihov, do Počitniške skupnosti, itd ’ če bo anketa pokazala, da si želimo letovanja na morju v Velikem Lošinju in, če bodo DS vseh organizacij pristali na predvidene obveznosti, bomo lahko letovali že v tem letu v novem domu. Da bomo prišli do prave ocenitve, naprošamo vše delavce ZP ISKRA, V da izpolnijo vestno vsa vprašanja navedena v anketi. Vodstvo sindikalne podružnice v vsaki organizaciji pa naprošamo, da zberejo anketna vprašanja in jih takoj dostavijo Počitniški skupnosti v obravnavo. Za sodelovanje se v naprej zahvaljujemo; z vašimi predlogi in sugestijami ho Počitniška skupnost dobila odgovor in dragoceno pomoč pri svojih odločitvah; Uprava PS Tokrat na Zelenici V nedeljo 30. 3. 1969 je bilo na Zelenici organizirano tekmovanje v veleslalomu v okviru sodelovanja ž gorenjskimi delovnimi organizacijami. Organizatorju TK ZMS BPT je uspelo, da je bilo tekmovanje dobro izvedeno. Tekmovalna proga s 27 vratci je bila zelo težavna in zahtevna, kar se je zlasti pokazalo pri dekletih in mlajših mladincih. V razredu starejših mladincev je bilo prijavljenih 6 mladincev is en mlajši mla- dinec! Skupno je bilo na startu 50 tekmovalcev; Rezultati: Starejši'mladinci: 1. Janez Dolžan (TKS) 64,8 2. Miro Nadižar (BPT) 67,8 3. Bruno Teran (BPT) 68,4 20. Janez Svetelj (ISKRA) 118,8 23. Franc Rutar (ISKRA) 146,2 Ekipno: 1. BPT 342,6 točk 2. Elan 404,4 točk 3. TKS 409,8 točk Pisma bralcev V 9. številki glasila sem prebral tudi sestavek o problemih in uspehih tovarne »Avtomatika« Pržan v letu 1968. Poročilo o poslovanju te tovarne zelo lepo obravnava probleme in težave same proizvodnje in vseh faktorjev, ki vplivajo na proizvodnjo in njen uspeh. Žal pa moram povedati, da niso vsi navedeni vzroki problematike proizvodne posameznih artiklov realni in točni. Kot referent nabave v Tovarni sprejemnikov Sežana imam v svojem referatu tudi tovarno Avtomatiko. Zaradi tega trdim, da je poročilo o proizvodnji zvočnikov netočno. Svojo trditev zagovarjam v tem, da smo imeli' pri Avtomatiki naročeno celoletno večjo količino zvočnikov. Zaradi neizdobav smo morali četrtino letnih potreb zvočnikov V Avtomatiki stornirati in nabaviti pri El Niš. Kljub temu smo imeli zaradi zvočnikov v tovarni precej zastojev. Glede na asortiment smo v Avtomatiki imeli naročene 4 tipe zvočnikov. Od teh tipov smo dobili izdobavljene-ga v celoti samo enega, za dva tipa samo delne izioba-ve, četrtega tipa zvočnika pa sploh nismo dobili kljub sedem mesecev starem naročilu, kar je za nas predstavlja- lo celomesečni izpad planirane proizvodnje transistorske-ga sprejemnika. Zaradi tega trdim, da ni Avtomatika imela upadanje proizvodnje zvočnikov kljub razpolaganju s prostimi kapacitetami in potrebnim materialom na račun manjšanja proizvodnje tovarne radijskih sprejemnikov Sežana, temveč favno obratno, da je tovarna sprejemnikov imela zmanjšano proizvodnjo zaradi neizdobave zvočnikov iz Avtomatike. Referent nabave: Rajmund Renčelj ODGOVOR NA PISMO IZ SEŽANE Ko govorimo o proizvodnji zvočnikov veldkoserijskega karakterja potem mislimo pri tem na število, M presega milijon kosov letno. Tovarna Avtomatika takih naročal in take proizvodnje ni imela, vendar je ugotovila, na podlagi podatkov iz vseh let obstoja te tovarne nazaj, da je zvoaniška proizvodnja v počasnem, a stalnem upadanju. Rentabilnih količin pa ni možno doseči samo z naročili za proizvodnjo gramofonskih kovčkov ter radijskih sprejemnikov in tako predstavljajo ena kot druga naročila samo skromen, silno majhen del proizvodnje. Tovarna radijskih sprejem- AnReta o V. Lošinju Zanimanje za letovanje v naših počitniških domovih ob morju stalno narašča. Počitniška skupnost ZP Iskra je morala odkloniti marsikatero prošnjo za letovanje v obmorskem počitniškem domu v Poreču. Vaša stališča in predlogi v anketi o letovanju bodo vodilo pri sprejemanju odločitev glede nakupa počitniškega doma. Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja. 1. Ali ste v letu 1968 preživeli svoj letni dopust v počitniških domovih Iskre? (obkrožite ustrezne odgovore!) DA NE . 2. Ali pristajate, da bi vaša organizacija (tovarna) sodelovala pri nakupu počitniškega doma ob morju?. DA NK 3. Ali odobravate predvideni ugodni nakup počitniškega doma v Velikem Lošinju (glej gornji članek) 7 DA : , NE 4. če ne odobravate nakupa počitniškega doma v Lošinju, kateri obmorski kraj predlagate? 5. Ali se vam zdi potrebno, da bi Iskra zgradila lastni avtokamp z organizirano prehrano? DA ' NE 6. Kje boste prežveli pretežni del dopusta v letu 1969? DOMA PRI SORODNIKIH »na deželi« V POČITNIŠKEM DOMU OB MORJU V POČITNIŠKEM DOMU V PLANINAH NA TABORJENJU — V AVTOCAMPU DRUGJE Vaši predlogi: Prosimo vas, da izpolnjeni anketni list izrežete in ga izročite predsedniku sindikalne podružnice! HVALA ZA SODELOVANJE! mikov v Sežani je v poslovnem letu .1968 naročila; skup. no . 53.100 kosov zVočnikov, Od te količine je tovarna'Avtomatika izdobavila 28.052 kosov, stomo zahteva od strani tovarne Sprejemniki 18.000 kosov, preostanek 7.048 kosov pa ni bil izdobaviljen zaradi nerešene tehnične : dokumentacije s strani narod, nika. Istočasno ugotavljamo,- da zaradi večkrat spreminjajočih se dinamik letnega plana tovarne v Sežani nismo mogli slediti, ker smo svoja skromna obratna sredstva želeli porabiti za taiko proizvodnjo, da bi pri končnih izdelkih imeli čim manj zastojev. Zato menimo, da v tovarni radijske proizvodnje v Sežani, niso bili izključni vzrok zastojev pomanjkljive dobave s strani tovarne Avtomatika, ki je bila v postavnem letu 1968 in je še letos glavni dobaivi-tel j, fšunanser in upnik tovarne v Sežani.« ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Lju-bljana-Pržan Direktor: Andrej Pardubsky, dipl. inž. ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage mame PAVLE AŽMAN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v tovarni »Elek-tromehanika« Kranj za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Adolf Ažman aa»tnis5aaa»K n ZAHVALA Ob smrti moje drage mame TEREZIJE BITENC se najlepše zahvaljujem sodelavcem v tehničnem razvoju obrata ATN v Kranju za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti ter denarno pomoč. . Hčerka Darinka : Starc z družino ZAHVALA Ob smrti najine drage mame MARIJE DOLENC še iskreno zahvaljujeva sodelavcem v montaži števcev in kontroli meril tovarne »Elektromehanska« Kranj za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerki Francka Ži-bert; in Marija. Gregorc ISKRA- glasilo delovne ga kolektiva Iskra industriji za ejektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov n* vračamo — Tisk In klišeji* *CP Gorenjaki Usta Kr*”