[LUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO rtreis - cen&'11 DRUŽINSKI TEDIH I ES Bog nikomur ne ostane dolžan. Leto XV. V Ljubljani, 30. decembra 1C43. štev. 52 (737) Slovenski rek. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. Orednlltto 1» o p r a » a » Liubllant, Miklošičeva 14/111. Poštni predal St. 345. TelefoD št 83-32. — Kačun poštue hranilnice » Ljubljani St. 16.393. — Eokopiso» ne »račamo, oefranklrantb dopisov ne sprejemamo. 7.» odgovor Je treba priložiti * liri v mamkah. NAROČNINA »/, leta 10 lir, */* leta *0 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — NaroCnmo Je treba plačati vnaprej. Danes: CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vi&ioa 8 mm in širina 65 mm) 7 lr; v oglasnem delu 4.50 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — N o 11 c e : vrstica 7 Ur. Mali oglati: beseda 0.50 Ure. Oglasni davek povsod 6e posebej. Pri večkratnem naročilu popust. ■ ■ | Demtot ljubezni I • NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN | : (Gl. str. 5.) Srditi zimski boji na vzhodu se nadaljujejo Fiihrerjev slavili stan. 28. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iav-lia: Lovski letalci so v Kerskem prelivu potopili sovjetski brzi čoln. Jugozahodno od Dniepropetrovska in jugovzhodno od Kirovcrrada smo sovjetske napade s protisunkom zavrnili. Lastni napadi severno od Kirov-erada uspešno napredujejo. Na boii-Sfu pri Žitomiru se ie tudi včeraj nadaljeval močan sovražnikov pritisk. 20 sovražnih oklepnikov ie uničenih. Severozahodno od Rečice so nase čete po uspešni obrambi sovražnih protinapadov lahno zboljšale svoie postojanke. Na področju pri Vitebsku so se v srditih bojih zlomili ponovni sovjetski prodorni poskusi. Z lastnimi protinapadi smo sovražnika na več mestih vreli nazaj. V uspešnih obrambnih bojih južno od Zlobina se ie posebno odlikovala ojačena turinško-hesenska 299. pehotna divizija pod vodstvom eeneralneea poročnika srofa von Oriola.v Na iužnoitalijanskem bojišču je prišlo včeraj v zapadnem odseku le do bojev krajevnega pomena. Severno od Venafra smo izeubili zaradi napada mnogo nadmočnih sovražnih sil v hudem boju neko višino. Na področju pri Ortoni so naše čete. notem ko so zadale sovražniku v srditih bojih zadnjih dni najtežje človeške in tvarne izgube, izpraznile ortouske ruševine in so zasedle nove postojanke tesno severozahodno od mesta. * Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu: Pri nikopolskcni mostišču in jugozahodno od Dniepropetrovska so naše Sete zavrnile krajevne sovražnikove napade. Vzhodno od Žitomira so prešle močne sovjetske sile v napad. Hudi. izprememb polni boji še trajajo. Severovzhodno od Rečice smo z napadi dosegli veliko uspehe in pri- dolriH neko novo ozemlje. Pri Vilenski! še trajajo obrambni boli. V južni Italiji je sovražnik izvršil samo nekaj sunkov, ki mu pa niso prinesli uspehov. Ob dalmatinski obali so nemške četo očistile komunističnih tolp otok Korčulo. Pri tem so v liudih bojih uničile več ko 500 tolovajev. 26. decembra ie oddelek nemških pomorskih enot pod vodstvom kontre-admirala Beya napadel na Severnem morju ne ko v Sovjetsko zvezo namenjeno ladiisko spremljavo in ii zadal občutne udfijce. V dolgotrajnih bojih z nadmočnini angleškim brodovjem se ie po iunaikem boiu. v katerem ie sestrelila poslednjo granato potopila naša oklepnica '.Scharnliorsk. Britanski bombniki so 24. decembra zjutraj iznova izvedb’ teroristični napad na Berlin. V nekaterih mestnih okrajih ie nastala znatna škoda. Poleg tega ie sovražnik bombardiral nemške umetniške in kulturne spomenike v Aachenu. Naše obrambno topništvo jo sestrelilo 19 sovražnih letal. Božiina poslanica dr. G&bbelsa Berlin. 25. dec. Na sveti večer ie covoril po radiu nemški propagandni minister dr. Gobbels. Izvajal ie med drugim: »Mi. nemški narod, smo postali v tem težkem boiu za svoj obstoj trdi in nesentimentalni, toda poezije življenja. ki se nikjer ne pokaže tako lepo in toplo kakor o božiču, zato nismo izgubili. Danes bijejo nemška srca vsepovsod, kjer stoje Nemci, čar božiča jih obdaja z vezjo skupne ljubezni in velikega narodnega upanja, ki bo s to vojno in z zmago, ki bo prišla, končno izpolnjeno. Naši voiakiv so se v letošnjem letu na vseh bojiščih borili z junaštvom, ki ie že skoraj podobno naivečii hrabrosti v naši zgodovini, in naše prebivalstvo v deželah, ogroženih od letalskih napadov, sprejema podli in zahrbtni sovražni letalski teror s herojstvom iti preziranjem smrti, ki sta vredni več kakor samo priznanja in občudovanja. Zato velia njim vsem nocoj moj prvi pozdrav.« Minister se ie nato spomnil nemških ranjencev z bojišča in iz domovine. ki leže v lazaretih in v bolnišnicah. posebno pa onih Nemcev, ki ob tej uri objokujejo izgubo sina. otroka ali žene. moža ali očeta, ki so morali žrtvovati svoje življenje na bojišču ali pa doma. zaradi letalskega terorizma, in nadaljeval: »Mnogi izmed nas danes ne morejo več mnogo izgubiti. Toda izguba njihovega premoženja iih le naredila le še bolj trde in odločne. Sovražnik sploh ne ve, kako moč ie e tem zbudil v nomškem narodu.« Ob koncu ie dr. Gtibbels sporočil nemškemu narodu Fiihrerjeve pozdrave in slovesno izjavil: »Zaobljubljeni Nemčiji na življenje in smrt. stojimo v tei tihi slovesni uri zvesto in ne-omaino okrog Fiilireria. Trdna vera v bodočo zmago ie orožje naših.src. ki nikdar ne omahuieio.« Božična deklaracija slovenskega naroda MM Nihče ne more od nas zahtevati, da naj se damo pohiti!" „Boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost." Dne 23. I. m. ob 5. popoldne je delegacija zastopnikov slovenskega javnega življenja na slovesen način izročila prezideniu generalu Leonu Rupniku iole spomenico: SLOVENSKEMU NARODU! I-epa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 lef in ji s svojim znojem in delom vtiskamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta v globoko žalost, žalost, ki jo je v svojili hudih posledicah prinesla vojska. Kdo tira danes našo zemljo, naš narod v nesrečo, kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne in verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas tira na rob propada, da nam grozi dokončen pogin? To dela največji in najnevarnejši sovražnik vseh krščanskih in kulturnih narodov: komunizem, ki je pri nas z narodnimi gesli mnoge prevaral in si pod krinko osvobodilne fronte skuša uzurpirali oblast, da vzpostavi svojo nasilno diktaturo in da do konca dovrši svojo krvavo revolucijo, v kateri naj pošteni slovenski narod izgine, zgolj zaradi tega, ker hoče živeti v skladu s svojo tradicijo, v skladu z narodnimi vrednotami in da si ohrani življenje. Komunizem je dokazal z dejanji, da ni nikaka politika in ne ideologija, ampak najbolj surov barbarizem, ustroj nereda, zgrajen zločinski sestav, uničevalec verskih, etienih in moralnih vrednot, uničevalec osebne in narodne svobode, uničevalec življenj, poštenih delavniti ljudi, kakor celih narodov. Zato danes boj proti komunizmu ni politika, ampak osnovna človeška in narodna dolžnost, saj se tiče tako življenja vsakega posameznika, kakor življenja vseh narodov še posebno malega slovenskega, nad katerim zločinski breznarodni komunizem nuiLi)I| besuj. Vsi pošteni ljudje in vsi narodi se bore proti zločinskemu komunizmu. Tudi ogromna večina slovenskega naroda ie to zlo in nesrečo sama spoznala in odklonila. Pogorišča 200 slovenskih vasi kličejo vse še zaslepljene Slovence, da spregledajo! Nad deset tisoč požganih in porušenih slovenskih domov vpije po obnovi iz ruševin. Preko sto razdejanih šol, prav toliko prosvetnih in narodnih domov so strašna obsodba »kulturnega« prizadevanja komunizma. Nad 70 onečaščenih cerkva, od leh 16 požganih, so kričeči dokazi komunističnega brezboštva. Preko 15.000 grobov najboljših mož in žena, fantov in deklet in nedolžnih otročičev iz vseh stanov in skupin, kliče po pravični kazni. Poleg stotin pomorjenih izobražencev je tudi 29 narodno zavednih duhovnikov. Tudi nesrečni talci so nemi, toda tem strašnejši tožniki proti nečloveškemu komunizmu. Blizu 10.000 slovenskih družin je raztepenih, izgnanih. Na tisoče ubogih sirot brez matere, brez očeta so sad komunističnega nauka o družini! Koliko pa je še obupanih očetov, ki ne vedo ne zn svoje žene, ne za otroke, koliko objokanih mater, ki ne vedo za otroke in ki niti njihovih grobov ne bodo mogle najti. Na milijarde slovenskega premoženja je uničenega. Tisočem in tisočem delavcem je odvzet vsakdanji kruh. Žrtev za žrtvijo terja komunizem dan za dnem. In vse to v poldrugem letu komunističnega divjanja v majhni ljubljanski pokrajini med 320.000 Slovenci, ne vštevši žrtev v drugih krajih slovenske zemlje. Čemu vse to? Zadnji čas je, da se združimo vsi Slovenci brez izjeme v Irdno celoto in iztrebimo komunizem iz svoje srede. Po božji-h in človeških postavah smo dolžni na kakršen koli način sebe ohraniti! To nam narekuje ljubezen do naših družin in še v večji meri ljubezen do lastnega naroda! Nihče ne more zahtevati, da naj se pošteni slovenski narod, ki hoče živeti v skladu s svojo tradicijo in braniti krščansko kulturo, da pobiti zato, da zavlada zločinski red in ustroj komunizma pri nas in v svetu. Nihče na svelu, ne posameznik ne kak narod, nima iz kakršnih koli razlogov pravice žrtvovati slovenskega naroda na žrtvenik komunizma. Kdor komunistične zločince podpira, pa naj si bo posameznik ali narod, in komunizmu omogoča razmah, kliče največje zlo nad ubogi slovenski narod, pa končno tudi nase in na ves svet! Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo ohranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov, ali pa bo izginil v morju krvave komunistične revolucije. Čut samoohranitve in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon! Zato dvigamo spričo tolikšne tvarne in moralne škode na, slovenski zemlji, spričo neizmerne žalosti toliko iisočev Slovencev, protest proti vsakemu, doma in kjer koli v sveiu, proti posameznikom in narodom, ki podpirajo zločinski komunizem. Slovenski nurod hofe namreč svobodno živeti v družbi evropskih narodo«, Zato je bil po tolikih strašnih dejanjih protinarodnega komunizma prisiljen seči po samoobrambi, v katero ho še bolj povezal vse svoje sile, da zlomi komunistično zlo. Slovenci! Slovenke! Zavedajmo se svojega stvarnega položaja, zavedajmo se, da le z iztrebljenjem komunizma moremo rešiti sebe in zadobifi tisto mesto v svetu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim izpričevanjem našega slovenstva, brez primesi vplivov nesrečne tuje propagande, mogli uspešno voditi boj zoper komunizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju, v katerem naj nihče ne stoji ob strani. Danes je tako ura, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in greh nad narodom. Slovenci! Slovenke! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu, in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnost! Ljubljana, dne 23. decembra 1943. Dr. ing. Vidmar Milan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dekan telin. fakultete I)r. Kos Milko, rektor univerze Dr. Slavič Matija, prorektor univerze Dr. Polec Janko, dekan turidične fakultete Dr. Šturm Franc, dekan filozofske fakultete Dr. Lukman Franc S., dekan teologke fakultete Dr. Lušicki Karel, dekan medicinske fakultete Dr. Steska Henrik, prodekan pravne fakultete Dr. Ramovš Franc, prodekan filozofske fakultete Dr. Gosar Andrej, prodekan tclm. fakultete Dr. Hribar Franc, prodekan medicinske fakultete Betetto Julij, rektor fllasb. akademije Dr. Fischinger Josip, pravosodni inSpektor Dr. Golja Vladimir, predsednik apelacije Hudnik Adolf, preds. okrož. sodišča Dr. Žirovnik Janko, predsednik odvetniške zbornice Dr. Kuhar Andrej, predsednik notarsko zbornice Dr. Bajec Oton, predsednik zdravniške zbornice Ing. Pirkmajer Milko, predsednik inženirske zbornice Mozetič Josip, direktor finančno direkcije Dr. Odar Alojzij, univerzitetni prof. in predsednik K J D Dr. Milavec Anton, preds. P. z. Dr. Kttstel Janko, preds. Borze dela Zemljič Janko, preds. TRPD Jonke Jož«, urarski pom. in bivši pr^da. delavske zbornice Inc. Kavčič Rudolf, gen. direktor Železniške direkcije Jančigaj Franc, gen. tajnik in vrSilec dolžnosti župana Krener Franc, podpolkovnik in poveljnik Slov. domobranstva Vizjak Milko, podpolk. S. D. Peterlin Ernest, podpolk. S. D. Kregar Janko, kapetan fregate I>r. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice Dr. Pirc Ivo, ravnatelj Higijenskega zavoda Dr. Meršol Valentin, primarij Splošne bolnišnice Dr. Janžekovič Fran, direktor PTT Radanovič Anton, ravnatelj OZ Dr. BasaJ Joža, predsednik Zadružne g. b. Dr. Pehani Joža, generalni ravnatelj V z. zav. Mlakar Janko, predsednik Vz. z. Jeglič Anton, ravnatelj Karitas Krofta Hanuš, glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Biskupsky, ravnatelj TPD Hercog, upravnik Opere Ukmar Vilko, ravnatelj Opere Debevec Ciril, ravnatelj Drame Kante Danilo, inšpektor PoStne hranilnice Tosti Avgust, ravnatelj Kreditnega zavoda Remec Bogomil, predsednik Zavoda za zadružništvo Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije Prijatelj Ivan, direktor Učiteljišča Dr. Capuder Karel, direktor 1. realne gimn. Grafenauer France, profesor in predsednik profesorskega druStva Novak Leo, direktor TSS Dr. Pirjevec Karel, direktor Trgovske akad. Gogala Josip, direktor Trgovske Sole Stopar Franc, vršilec d. direktorja Dr. Ilc Josip, vršilec dolžnosti direktorja I. realne gimnazije Osana Josip, direktor TI. ženske gimnazije Cračnar Ivan, ravnatelj Trevoda Bajuk Marko, direktor drž. klasične gimn. Kranjc Marko, blvSl poslanec Dr. Pirkmajer Otmar, bivši pomočnik bana Dr. Golia Adolf, b. poslanec Dr. Rol Fran, odvetnik Bitenc Mirko, b. poslanec, profesor Dr. Pučnik Josipf odvetnik Dr. Bajič Stojan, univerzitetni profesoi Dr. Žitko Stanislav, odvetnik Dr. Česnik Ivo, b. poslanec Theuerschuh Ivan, b. poslanec Škrbec Matija, monsignor dekan luž. Mačkovšek, gradbenik Staro Miloš b. poslanec Špindler Jože, b. poslanec Škulj Karel, b. poslanec Dr. Valenčič Vlado, podravnatelj Hranilnice Jurčec Ruda, glavni urednik Slovenca Javornik Mirko, glavni urednik Slovenskega doma Virant Stanko, direktor listov konzorcija Jutra Ozim Rudolf, glavni urednik »Slovenskega naroda« Masič Pavel, b. poslanec Dr. Debeljak Tine, književnik tali Severin, književnih Kociper Stanko, književnik Veble Demetrij, b. poslanec štrukelj Ivan, predsednik Slomškove družbe Borko Božidar, kujiževnik Levstik Vladimir, književnik Vagner Rudolf upravitelj meščanske šole Dr. Alujevič Branko, predsednik Tokrajinske delav.sjve zvezo In«. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmet. družbe Uršič Andrej, Javni delavec Dr. Kalan Ernest, odvetnik Ing. Bevc Ladislav, b. predsednik Združenja rezervnih oficirjev Dr. Slokar Ivan, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev Heinriher Franc, predsednik Združ. ind. in obrtnikov Lukič Zvonimir, predsednik ZdruŽ. trg. Pevec Ignacij, predsednik Združenja kmet. Hrovat Jakob, predsednik Sind. kemične ind. Bonač Fran, predsednik Sind. papirne in kartonažne industrije Ing. Bartl Ivan, predsednik Sindikata elekt. Ind., plin. in vodovod. Hrovatin Maks, predsednik Sindikata hišnih posestnikov Premrov Vladimir, predsednik Sind. lesne industrije Kalin Savel, predsednik Sind. usnjarske ind. Hribar Peter, predsednik Sind. oblačilne ind. Jakil Vence, predsednik Sind. rudarske ind. Zupan Miroslav, predsednik Sind. stavbene industrije Dr. Lunaček Aleksander, predsednik Sind. gradbenega materiala Ing. Sodja Jože, predsednik Sind. založniške industrije Lampe Vilko, predsednik Sindikata z manufakturi! im blagom Agnola Anton, predsednik Sindikata s steklom in porcelanom Verov&ek Jože, predsednik Sind. z železnino Krek Janko, predsednik Sind. trgovskih za-stopuikov Pogačnik Fran, predsednik Sind. z živili na debelo Kanc Anton, predsednik Sind. drogeristov Pavlin Frano, predsednik Sind. z galanterijskim blagom Šušteršič Peter, predsednik Sind. s šolskimi potrebščinami Pielick Ivan predsednik Sind. g sadjem in zei»*niavo Nadaljevanje na 2. strani Naša beseda Pričakali smo! Velika, odrešilna beseda je izgovorjena. Beseda, ki jo je dve leti zaman čakal naš kmetski trpin, po kateri je tako dolgo koprnel sleherni Slovenec, ki ne ljubi svojega naroda samo s čustvom srca, ampak tudi s spoznanjem razuma. Beseda ki nam je spet pokazala pot nazaj do nas samih in do naše v krvi in pepelu dušeče se zemlje. Iz duše našega malega, na križ razpetega naroda se ie v smrtni stiski izvil krik: živeti hočemo I Nič drugega si ne želi naš človek, po ničemur drugem ne hrepeni: pustite nas živeti na naši zemlji! Ustvarjajte si vi drugi svoje imperije, mi vam jih ne ogrožamo in ne zavidamo, zato nas pustite v miru. Dovolj smo dali krvi in pogorišč. Slepo zaupajoč v vas in v vaso pomoč, smo stopili na žrtvenik. V naivni veri. da bomo z darovanjem samega sebe rešili svojo čast, smo žrtvovali svojo kri, svoj dom in domovino. Česa ste hoteli še več? Ni vam bilo zadosti naših žrtev, terjali ste in terjate naše življenje. Ni vam bilo zadosti, da smo svojo državo razbili na kosce; hoteli ste nas razkrojiti še duševno in moralno, ker je tako veleval vaš sebični račun. Pritirali ste nas na rob prepada, toda vas to ni ganilo; hujskali ste nas. da do kraja izvršimo svoj samomor. V smrtni grozi smo se zavedeli in duša umirajočega naroda je kriknila v obupnem spoznanju: Dovolj! DOVOLJ! Odrešilna beseda je izgovorjena. Po brezkončnih mesecih čakanja smo pričakali naš veliki dan. Za nami je doba slepomišenja, konec je igranja na dve in na tri strani, nic več ni plahega oziranja nazaj ne ugibajočega, računajočega prisluškovanja sebični tujini. Naša beseda je izgovorjena in podnjo so zastopniki vodilnih plasti naroda dali svoj neizbrisni podpis. Kdo si bo upal osporavati njihovo iskrenost? Podpisali .so,gmotno in socialno samostojni ljudje, vsfcuž Hiški profesorju iastoipniki svobodnih, poklicev, zavedni književniki, v prvi fronti stoječi novinarji, najvišji predstavniki strokovnih sindikatov. Nihče ne bi bil mogel teh gospodov prisiliti z grožnjo izgube gmotnih dobrin, da javno store, česar ne odobravajo; nihče ne bi mogel od njih izsiliti podpisa za stvar, ki jo v srcu odklanjajo, saj so in morajo biti i po svojem zasebnem _i po javnem položaju značajni ljudje. Na tako uglednih mestih smo Slovenci bili vajeni imeti osebe s civilnim pogumom, može v pravem pomenu te besede, ljudi ki so se rajši odpovedali svojemu visokemu mestu, kakor pa da bi bili kaj storili zoper svojo vest. Zato so nam imena teh podpisnikov tako dragocena. Tudi če je bil kateri med njimi kdaj v dobri veri drugačnih nazorov, je na letošnji sveti večer javno izpovedal svojo izpreobr-nitev: njegov svobodni podpis je potegnil debelo črto pod preteklost. Zaman 1)0 odslej ves tuji račun na našo nesložnost: imena podpisnikov so Moskvi in Londonu najboljši odgovor. Tudi komunisti zdaj vedo. koliko je ura,_ in se ne morejo vdajati iluziji, da je morda kdo izmed podpisnikov igral dvojno vlogo: kako naj mu še verujejo, ko v najboljšem primeru ne vedo, katera od teh dozdevnih dveh vlog je zares prava in iskrena? Zato je letošnji sveti večer naš veliki dan. Združil je v en zbor vse; ki odklanjajo komunizem, utrdil na~ rod y veri. da je njegov boj svet in pravičen, in pokazal omahljivcem, da je nasa fronta trdna in mogočna. Dolgo smo čakali tega velikega dne, ceh dve leti dalj kakor Srbi, toda pričakali smo ga. Povedali smo sebi m vsemu svetu, da komunizem Slovence ubija in da ne more biti zaveznik nikogar, komur je lastni narod ljub in drag. Povedali smo na ves glas, da hočemo živeti in da nam je prijatelj samo oni, ki nam ne krati življenja. Tri mesece po Grčaricah, Kočevju in Mozlju smo se zavedeli, da moremo in moramo vzeti svojo usodo v svoj« roke. Z božično deklaracijo smo storili prvi in najvažnejši korak v to smer. V naturi stvari je, da bodo drugi sledili. Narod slovenski! Veruj in zaupaj, da se doba tvojega najhujšega trpljenja bliža koncu in da se vsaj iz moralnega kaosa, ki te je vanj pahni! tvoj lastni nevredni sin. že kristalizirajo obrisi rešitve. Doslej si taval l temi. ne vedoč, kaj prav za prav b naša želja ob razstanku z letom 1043. neizmerno več kakor samo konvencionalno voščilo, ki smo ga vajeni izrekati na starega leta dan. Lepše novo leto 1944. vam vsem. Id pripravljate naše vstajenje! K. 0. Božična deklaracija slovenskega naroda Imena podpisnikov Nadaljevan/e a 1. strani Prezidan! med ranjeni infraci in m Gcspa prezidentova je s hčerjo go. Suvajdžičevo obdarovala bolnike v splošni bolnici Prezident divizijski general Rupnik škodovance. Spreiel hi ie ravnatelj Klanjšek Josip, predsednik Sind. z usnjem bi kožami Barbič Mar;n, predsednik Slad.z vinom Marinko Jože, predsednik Sindikata z meSa-nim blagom Bizjak Ivan, predsednik 8'nd. s kurivom Jazbec Janko, načelnik skupine zlatarjev in urarjev Puc OaniJo, načelnik skupice tapetnikov in dekoraterjev ' Dežman Josip, načelnik skupine grafikov Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti Klein Juiij, načelnik skupine steklarjev in urarjev MiKeš Jože, načelnik skupine tekstilcev in vezilj Udovič Andrej, načelnik skupine dimnikarjev Lampič Polde, načelnik skupine pomožnih sanitetnih obrti Weibcl Julij, uačelnik skupine že lesarje v In kovinarjev CJud Aleksander, načelnik »kup. lasuljarjev Ho!insky Karel, načelnik skupine fotografov Pretnar Ivan, predsednik Sind. hranilnic Breoaljrik Alojzij, predsednik 8indikata mesarjev Verbič Anton, predsednik Siadikata s Špecerijskim blagom Laznik Vilko, predsednik Sind. trgovcev • kolesi, nafta, bencin itd. Vidmar Karel, predsednik Sind kata pekov Preduvič Janko, predsednik Sindikata trgovcev in izvoznikov živ1 ne Pelicon Adolf, predsednik 8ind. slaščičarjev Škrbec Franc, predsednik 8ind. trgovcev * lesom. To spomenico je poleg tu navedenih vodilnih predstavnikov slovenskega Javnega, kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja podpisalo še veliko ostalih javnih delavcev iz Ljubljane in s podeželja. Njihovih imen, ki bi napolnile cele strani, zaradi pomanjkanja prostora zdaj ni mogoče objaviti. Javnosti bodo sporočena pozneje. Samo zastopnikov podeželskih občin, županov, raznih kmečkih organizacij, zadrug, kmečkih prosvetnih delavcev itd. je podpisalo 1300 oseb. Zastopnik delegacije je poudaril, da Je spomenica spontan izraz narodove volje in narodovega hotenja in da smatra, da so razmere tako daleč dozorele. da mora vsak pošteno čuteč in misleč Slovenec izreči svoje obsojanje nad zločinskim početjem komunizma v naši deželi. Vse to naj nam bo v veliko tolažbo in zaupanje, da se bo slovenska oblast še bolj utrdita in da bomo lahko mirno zrli v bodočnost G. prezident div. general Leon Rupnik se je zastopniku delegacije odposlancev toplo zahvalil za izročeno »pomenico ter le nagTasll, da kot odgovorni činitelj za blaginjo sloven-•ke ki odklanjajo komunistično zlo, da kot zastopniki slovenskih gospodarskih, knHumih tn used Šinj«n in Splitom dne 12. sep-tatibra t. 1. Na tem zborovanju je nastopil tudi neki Stanko škare, o katerem j>SVobodna Dalmacija« trdi da ' je bil prej član vodstva 2>Seljacke Slo-jre« v Zagrebu. Ta govornik je dobil od komunistične stranke navodilo, da mora v svojem govoru napasti doktorja Mačka. Govornik je to tudi storil ter je med drugim izvajal: »Pogosto siišite, da je Maček kvr-žck in izdajalec. Žal je to res. Nas bivši voditelj je kdajalec jsvoi ;ga naroda. Nad njim je zagrešil veliko izdajstvo. V obilici njegovih izdaj bom omenil samo štiri, ki govore o Wf-govem izdajstvu naroda in politike bratov Radičev.« Omenjeni škare zatem navaia te Štiri izdaje in trdi. da je dr. Maček v prvi vrsti kriv, ker vni hotel nič Bern. 24. dec. T. »Suisse« poroča iz Ankare, da skJ turški politični krogi slišati' n Ifogiv ’■* ker le bil za troj. globoko vsuvamirieni zaradi uaedn Boni sporazum tei’ v poTTEIiU za do- , sednuh urzav v primeru sovietske sledni pravec naslonitve na fašizem,1 zmage. Istotako ankarski merodajni o slovanski politiki pa noče niti sli-j krogi razpravljajo vsestransko o udei-šati«. Druga izdaja dr. Mačka pa ob- j stvovaniu Tita Broza v mejah nekda-stoji v tem, ker je dr. Maček dne.nje Jugoslavije. Po mnenju teh kro-10. aprila leta 1941. preko radia po-!gov ie Turčija proti vsaki politiki ki zval hrvatski narod, naj sodeluje z1 bi stremila za tem. da ustvarja, neslo-ustaško oblastjo in izvaja »politiko j co. na Balkanu. S tega stališča gle-odkritega in prikritega sodelovanja zj dajo v tur^kj prestolnici tudi na urad-ustaši« še danes. Tretja izdaja dok- no pomoč Anglpamencanov Brozu, torja Mačka obstoji v tem. ker baje j Zelno da. bi vodile Balkan po tei volni obsodil politike dr. Kmjeviča. če-:1" zakonite m močne vlade, ne pa trta ja pa ta, da snarod poziva v do-1 revolucionarne strme, ki moraio numo . • , I i! ^ A 1 .. ! , U r nATinlii mobransko vojsko«. Na tem zborovan ju, na katerem so govorili sami znani komunisti in so v svojih izvajanjih poleg. dr. Mačka obsojali vsakogar, ki noče sodelovati. z .postati orožje tuiih sil. Uspeh revolu cionarnih sil. tako trdiio v Ankari, bi : ponovno ogrožal varnost in enotnost j na Balkanu, ki ie bistven cilj turške i politike. Zdaj. ko ie vsemu svetu iasno. kaks ' v • -i • i •• tiUU|, ivu io »ociiiu avuiu i\uno- njimi, so konen*. sprejeli resolucijo, ^ nalnene imaio na Balkanu tolpe v kateri proglašajo komunistično vod- josipa Tita Broza (niegovo privzeto sivo za »vrhovno politično predstav- ime nj jiakor so že poročali časopisi, nistvo hrvatskecea naroda«. inic druaeca kakor v besedo strnjene Iz teh podatkov je razvidno, da pro: I začetnice >Third International Tero-ti komunistom povsod nastopajo tam j rfetic Orcanisatfon«. slovenski: 2>Tret-ljudje dr. Mačka, kor uvidevaio, da je internacionale teroristična orerani-je komunizem na.ivec.ia nevarnost, ki*zaciia«) so se zaradi niih začeli vzne-more priti na kak narod, ter .10 .ie miriati tudi turški politiki. Dobro se >tc< f trr-hi »7 i ero 1 'hri n «o »•/->/» nn..n,ln;n „ 1.: »niviiid no zato treba z vsemi sredstvi o pravem času preprečiti in odstraniti. TrekljeRje tomuiiističRiii tolp na Balkaso Hrvatski listi so objavili najnovej-Se uradne podatke o izgubah komunističnih tolp na področju vzhodne Bosne, kjer oblasti izvajajo proti njim energične očiščevalne akcije. Po teh podatkih so očiščevalni oddelki doslej ujeli 2800 upornikov in uplenili mnogo vojnega materiala. Na bojišču je obležalo 2926 mrtvih komunistov, ranjene teroriste pa cenijo na približno 4000. Skupno število ranjenih. zajetih in mrtvih tolovajev znaša več ko 10.000. Izgube čistilnih enot dnif'ih ustanov to spomenico ie pod- mnogo manjše in znašajo 106 mrt-_4js„in »ih. 335 ranjenih m 7 pogrešanih, piSejo. 20 let bomo samo opeko delali »Trgovski Ust« ie te dni objavil kr atek a velepoučen članek DOd naslovom »Skorai nepopravljiva Skoda«. Iz članka povzemamo: >Po mnenju naših stavbnih strokovnjakov bo treba samo za obnovitev razdejanih-' in požganih kmetskih hiš ter drugih poslopji 250 milijonov zidakov. Vse naše opekarne pa moreto ■a leto izdelati približno 12 milijonov •idakov. 20 let bodo torei potrebovale samo naše opekarne, da napravita za obnovo razdelanih hiš potrebno opeko. Dejanska pa bo obnovitveno delo trajalo še mnogo dali ker so razdeiane tudi ceste in železnice in se bo mogla potrebna opeka d o voz iti v nekatere kraie ie z naivečio težavo in Sele potem ko bodo prometne zveze znova urejene.« Mislimo, da te izpod strokovnia- lkega peresa izvirajoče ugotovitve ne »otrebuieio nikakršnega komentarja. Očiščevalnim oddelkom je padel v roke tudi velik vojni plen. Zaplenili so 1604 puške, 107 strojnic, 58 metalcev mm, 2 protiletalska topa. 22 poljskih topov, 6 oklepnih avtomobilov. 97 tovornih avtomobilov, 511 konj, mnogo streliva in drugega vojnega materiala. Na področju vzhodne Bosne so »e morale boriti združene sile nemški h in hrvatskih enot v najhujših okoliščinah. Ovirala sta jih hud mraz in gorato ozemlje. V borbi so dosegli velike uspehe tudi nemlki in hrvatski letalci. Tudi na drugih področjih Hrvatske bo očiščevalne akcije v polnem teku in so hrvatske in nemške enote dosegle v boju s komunisti no_ve_ pomembne uspehe. Pri Kofrtanjici na področju Korduna so na primer nemške in hrvatske enote zaplenile upornikom neko veliko skladišče hrane in streliva in odpeljale komunistom 770 glav živine, ki so jo tolovaji zaplenili mirnemu prebivalstvu. V nekem manjšem spopadu na tem področju je' v boju padlo 12 komunistov, 23 so jih pa zajele hrvatske in nemške čete. Na področju Gospiča v Liki so nemške in hrvatske čete uničile dva štaba neke komunistične »brigade« in nekega »bataljona«. Pri tem so imeli komunisti 29 mrtvih. Hrvatske in nemške čete so zajele dva protitankovska topova, eno strojnico, mnogo pušk in drugega vojnega materiala. V roke očiščevalnih oddelkov so padli neki komunistični arhivi z važnim in zanimivim materalom. Tudi v dinarskem področju so očiščevalne enote rodile velike uspehe. V boju so imeli komunisti 175 mrtvih, 11 so jih pa zajeje nemške in hrvat-ske čete. Precejšnje število upornikov se j© prostovoljno vdalo očiščevalnim enotam. Ti pripovedujejo, kako velike so izgube komunističnih krdel. Berlin. 27. dec. T. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju v jugovzhodni Evropi: Pri nadaljevanju čistilnih operacij v vzhodni Bosni bo imeli nemški soe-eialni oddelki v zadnjih dneh lepe uspehe. Del Titovih tolp. ki se v paničnem begu umikajo proti zahodu, »mo v gora tem gozdnem ozemlju ponovno iasledili in razbili. Razen več •to mrtvih ie tolpa izgubila nad 800 ujetnikov. Višji poveljnici Stab smo 1 njegovimi poročevatsi*inii »redstvi vred obkolili In zajeli. Tudi na otoku Korčuli ob vzhodno iad ranfi k i obali hitro napreduje pred nekai dnevi začeto iižčenie. Prvotni iilavi odpor «110 z odločnim posegom atrU. Otok. ki so ca doslej Titove tolpe uporabljale kot oskrbovalno oporišče, i« idai trdno v nemkkih rokah. Večina tolovajev le položila orožie in *eolf slabotnejše tolovajske ftkupine so »bežale na obalnih Udiah na boli oddaljene •toke. Grozodejstva in knrovi ikaiasc Hsrcezjeve brigeds Pod gornjim naslovom prinaša sredni »Slovenec« dopis iz Postojne, ki utegne biti tehtno dopolnilo dosedanjim poročilom o grčariški tragediji in njenem grozotnem epilogu. Iz sestavka povzemamo: Semkaj so prispeli nekateri prisilni mobiliziranci, ki so morali dalj, časa bloditi s Šercerjevo brigado.-Eden od njih je bil zmožen podrobneje povedati o grozotah in zločinih komunistične tako imenovane šercer-jeve -brigade, ki je izvedla strahotno klanje slovenskih narodnjakov v Gr-čarici. V boju z njimi je imela Šer-cerjeva brigada tedaj okoli 10. septembra po badogliovski izdaji velike izgube in se je pozneje zaradi teh. izgub strahovito znesla nad ujetniki." Iz Kočevja so komunistični voditelji ujetnike z Grčaric poslali vse= v šercerjevo brigado, da bi ta z njimi obračunala in se nad njim® maščevala. Šercerjeva brigada je bila tedaj skrita v Jelenovem žlebu. Ujetniki z Grčaric in prisilni mobilizi-ranci v tej brigadi so slutili, da se jih je komunistično vodstvo odločilo poklati, in so zato skušali pobegniti. Ko je poveljnik brigade nekaj begov* ugotovil, je druge ujetnike in prisilne mobilizirance presleparil na ta način, da jim je pripovedoval, da jih* bo brigada kmalu oborožila in dodelila v komunistične čete. Iz Jelenovega žleba je šercerjeva brigada z ujetniki vred odšla na vrh Travne gore. Tam so pa vse ujetnike, in prisilne mobilizirance popolnoma-slekli in nato po tri in tri zvezal? skupaj in jih v tilnik streljali. Jok in prošnje nesrečnih ujetnikov so bile strašne, toda komunistični poveljnik je ostal brez srca. Očivid:c pravi, da so tako komunisti ustrelili 38 ljudi. Doslej ugotovljena imena so naslednja: Bačnik Marjan iz Maribora, Banovec Ludvik iz Ljubljane. Borštnik Boris iz Ljubljane, Bregar Marjan iz Ljubljane, Bažga Franc iz Ljubljane, Jerman Marjan iz Mirne peči, Klun iz Ribnice, Krivec Jože iz Ljubljane, Kračun Zvonko iz Maribora, Leitgeb s Koroškega, Marinčič Milko z Viča, Not Stanko iz Novega mesta, Urbanc Marjan iz Ljubljane, Roš Bojan iz - Celja, Rustja Slavko iz Celja, Šketa Slavko iz Braslovč, Štefe Dragomir z Jesenic, Samec Rafko iz Celja, Žohar Drago iz Maribora, Rodman iz Ljubljane, Babič "(Mitja) iz Ljubljane, Žargi Janez iz Kamnika, Kriškovič Pavle s Sušaka, mmvr-vr; r vrvr^tn, F^rr-krrf: -777 Begunj, Abduraman iz Radiš, dva Albanca, 151etni Cvetličanin Vaso iz Bihača, Križan Jože z Otoka pri Črnomlju, neki Car iz Bele Krajine, Godec Jože i2 Št. Vida pri Stični, Brajdič iz Starega trga, neki Prijatelj, neki Dalmatinec in še drugi. Pri življenju so tedaj komunistični morilci pustila samo Kajina V"~il!ja iz Ljubljane, Kovačič" F' - iz Ribnice in Petriča Marbna len-dngerja Janeza iz Ljubljane. Ta strahoviti pokoij na Travni gori so komunisti opravili dne 5. novembra ob treh popoldne. V tilnik je nesrečne žrtve streljal velik, suh komunistični bandit. Po teh strahotah se je vsa Šercerjeva brigada, ki je štela tedaj še okoli 350 mož, po gozdovih podala na Primorsko, kjer se je utaborila v vasi Tatra pri Ilirski Bistrici. Toda vasi so se približali oddelki nemške vojske. Ko so Nemci opazili brigado v vasi, so vso vas s silovito naglico obkolili in okrog petih zjutraj se je vnel silovit, a kratkotrajen boj. Nad 150 komunističnih zločincev je obležalo mrtvih, zelo mnogo pa jih je tudi zgorelo v hišah. Padli so tudi morilec nedolžnih žrtev na Travni gori, komandant Šercerjeve brigade in dve komunistični zločinki, dve pa so ujeli. Ujet je bil tudi neki Tomšič iz Ljubljane, ki je bil poveljnik čete v brigadi. Tak je bil konec šercerjeve brigade, ki ima na svoji vesti vse kočevske umore, umore na Grčaricah in stra- namrec zavedajo, da bi nemiri na Balkanu, zlasti pa Titove komunistične tolpe lahko zelo škodovale turškim interesom zlasti glede Dardanel, ki so zdaj boli ko kdaj prej najbolj boleča točka turške zunanje politike. Preusmeritev anglosaške propagande Lizbona. 22. dec. T. Kakor objavljajo na Portugalskem delujoči novinarji sovražnih držav, se bo baje v novem letu popolnoma preusmerila vse angloameriška propaganda. Pokazalo se je namreč, da dosedania propaganda. ki ie stremila za oplašeniem , — — nemškega naroda, ni imela zaželene- hotni skupni grob nedolžnih sloven ga uspeha. Znak nove smeri se vidi v popolni opustitvi formule »Unconditional Sur-render« (brezpogojna vdaja). V nemškem narodu hočejo zdai zbuditi vtis. da imaio združeni narodi, in to 09-sebno Anglija, naivečie razumevanje za Evropo in evropsko težnje. Angliia ie zdai prepričana, da evropska celina ne bo mogla živeti brez zedmiene in mirne Nemčiie. Ta Nemčiia bo lahko in bo morala živeti v zadovoljivih eospodar&kih razmerah. Tudi ne bo smela igrati nobene politične vloge, h kateri io hočejo zapeljati bedasti fantasti. Samo narodnosocialistični režim bi moral biti o-stranien. Prvi znaki te preusmeritve so že vidni v delu angleškega ti&ka in predvsem v poročilih Reuterjeve agenciie. V novem letu pa bodo vsi angleški in ameriški organi zasledovali isto politiko. S tem v zvezi so zelo poučni komentarji glavnega urednika lizbonskega lista »Voz«, ki ie v zelo ozkih zvezah s tiskovnim oddelkom angleškega poslaništva. skih narodnjakov na Travni gori. Spori med tolovaji V petkovem »Slovencu« beremo naslednje poročilo iz Sodražice z dne 17. decembra: Tu je že splošno znano, da so se komunistični banditi mod seboi sprli in se sponadli. Dne 16. decembra smo slišali v Sodražico silno slrrjianie. isi je trajalo cele tri ure Obveščeni liud-ie nam piaviio da ie nainrei izbruhnil preoir med komunistično komisarko in prisilno mobiliziranim starejšim moškim. Ta prepir med komunistko in prisilnim mobilizirancem ie zanetil večii spor. Komunisti so se kmalu razdelili v dva tabora: v tabor prostovolicev in v tabor prisilno mobiliziranih. Sledila ie 111 to p>-ava bitka, ki smo io slišali tudi v Sodražici. Prispela f-o poročila, da ie v tei borbi padlo mnogo pravih komunistov. Prisilni mobiliziranci so se po borbi porazgubili po gozdovih in se poskrili. Zdaj čakajo, da pride nemška vojska, ki se ii Soli io predati. Pricnovolt ia 7im«ko uomoč e1 nov dokaz, ki priča o Inžni- rnspeveK za iimsK >vosti Kidričevih besed o enotnosti ko- Je tvoja narodna In socialna munistične vojske. Pa tudi dokaz da dolžnost. Zato daruj čim več morajo, biti med komunisti razmera “r " *. 1 i ze skraino neznosne, ce pride do takih moreš utrpeti. | mdesebojnib obračunavanj. Predstavniki uradništva pri prezidenlu Gospod prezident pokrajinske uprave divizijski general Rupnik ie dne 24. decembra spreiel predstavnike Združenja javnih nameščencev. Združenja pošino-telearafsko-telefonskih nameščencev. Združenja šolnikov in Združenja železniških nameščencev, ki so prišli da se mu v imenu vseh v teh združenuh organiziranih uslužbencev zahvalijo za nieoovo skrb za uradništvo in za že tako izdatne ukrepe v nieaovo korist. Vidno vzradoščen zaradi leqa izraza hvaležnosti je qospod prezident zagotovil, da bo še nadalje stremil za zboljšanje qospodarskeqa položaja iavmh nameščencev posebno onih. ki morajo skrbeti za rodbine. Pokrajinska uprava razglaša Po odredbi gospoda prezidenta ie izplačati izredni nabavni prispevek, odobren z okrožnico z dne 18. decembra 1943. I. št. 4515/1. tudi rodbinam voinih ujetnikov po oni skupini v katero voiui ujetnik spada. Bekanntmachung der Platzkommandantur Um allen Einrvohnern der Stadt Lr.ibach bei Fliegeralarm die Moglich-keit zu geben. die teilweise aufier-halb ihrer Hauser liegenden Schutz-raurne erreichen zu konnen. \vird hin-sichtlich der Soerrzeit folgende Aus-nabme zimidassenr Bis 15 Minuten nach Ertiincn der Sirene diirfon StraBen nnd Pliitze ztim Erreichen der Scliutzriinme betreten vverden. elienfalls bis 10 Minuten nach Entvvarnung zum Vufstichen der Woh-nuug. Der Platzkommaudant. Objava mestnega poveljstva Da morejo vsi prebivalci mesta Ljubljane ob letalskem napadu doseči tudi delno izven niihovih hiš ležeča zaklonišča, se dovoliuieio z ozirom na čas prepovedanega kretania naslednje izjeme: V času 15 minut po danem znaku za letalski alarm ie dovoljeno za dosego zaklonišča prekoračiti ceste in trge. prav tako v času 10 minut oo znamenju za konec alarma. Platzkomandant. Izprememba v Združenju šolnikov Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljan iu Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 4. Službeni list št. 273/86 iz leta 1943. odloCam: ČL 1. Z odločbami Visokega komisarja za Liubliansko Dokraiino št. 75 z dne 2. maia 1942. št 6 z dne 9. ia-nuaria 1943. in št 22 z dne 24. marca 1943 imenovani organi Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine: pred- sednik univ. prof. dr. Rihard Zupančič. glavni tajnik šolski upravitelj Leopold Palik strokovnjak profesor Evgen Dupre-Theseider in njegov namestnik prof Decio Uiacon so razrešeni svojih funkcij. v Čl. 2. Univ. prof. dr. Rihard Zupančič se postavlja za vladnega komisarja Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine z nalogom da izvede novim razmeram primerno preureditev Združenja. Div. general: Rupnik s. r. Prezident Uredba o potrošnji tobaka šef pokrajinske uprave na podlagi čltna I. naredbe o upravljanju ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, Službeni list št. 273/86 iz 1943, v zvezi s členom I. uredbe o pooblastitvi za izdaja* nje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in porabe vseh vrst blaga z dno 12. marca 1941, Službeni list št. 236/26 iz 1941, odreja: ' ei. 1. Počenši s 1. januarjem 1944 se tobak in tobačni izdelki vseh vrst ne smejo prodajati ali oddajati za potrošnjo občinstvu brez nakaznica, predpisane s to uredbo. Moški, mlajši od 18 let in ženske, mlajšo od 22 let in starejše nad 55 iet, nimajo pravice do nakaznice. Cl. 2. Na po en odrezek nakaznice se tobačni izdelki lahko nabavijo v količini, ki Jo občasno določi šet pokrajinske uprave. Cl. 3. Nakaznica Je poimensko označena, ni prenosna in Je veljavna samo z izpolnjeno glavo. Koristiti se more samo v času veljavnosti, tako da prodajalec sam odreže ustrezni odrezek. Potvorba ali zloraba nakaznice se kaznuje po tej uredbi. Cl. 4. Nakaznice izdajajo občinski preskrbovalni uradi. £a razdeljevanje, uporabo in vračanje nakaznic veljajo predpisi o živilskih nakaznicah (Službeni list Št. 76/35 iz i. 1942). Prvo nakaznico prejmejo potrošniki samo, Čo so pri občinskem preskrbovalnem uradu vložili prijavo z navedbo rojstnih podatkov, C'. 5. Glavni založniki smejo izvrševati naročila trafikam samo po odredbah uprave državnih monopolov. Cl. 6. Prestopke določil »o naredbe kaznujejo redna sodišča s kaznijo strogega zanora do 6 let in z denarno kaznijo do 300.000 lir. Poleg kazni smo sodišče izreči tudi zasego Srečnejše novo leto 1944. vsem naročnikom in bralcem, posebno pa njim, ki jim je bilo leto 1943. črno leto gorja in trpljenja, želita uredništvo in uprava »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« Listek ..Drnž,inskega tednika** LiubUsnfko vrstne leseni in pozimi Napisal dr.Vital Manohin Ljubljana se nahaja po svojem zemljepisnem položaju v prehodnem vremenskem področju. Tukaj se vršijo »velike bitke« med ogromnimi zračnimi »stroji« in v njih vpreže-nimi zračnimi masami za oblast. Bistvo mehanike omenjenega zračnega stroja je v naslednjem: v tropskem področju, kjer dobiva zemeljska površina ogromne množine sončne toplote. je zračna toplina zelo visoka. Del toplote se uporablja za izhlapevanje, ki je v tropih izredno močno. Zato je tropski zrak bogat vodnih hlapov in povrh še zelo topel. Zato je ta zrak najlažji od vseh drugih iz-ventropskih zračnih mas. Posledica tega ie. da se tropski zrak prosto vzpenja (kot balon) v brezmejnem prostoru težjega zraka, ki ga obdaja. Pri vzpenjanju pride zrak v področje nižjega zračnega pritiska (tlak z višino naglo upada!) in zato se hladi. Ker hladen zrak ne more vsebovati toliko vodnih hlaoov, kakor jih vsebuje topel, se prične izločevati vlaga v obliki oblakov in dežia. Pri tem se sprosti ona tonlota. ki se je preje porabila za izhlaoevanm. S tem postane tropski zrak toplejši glede na izventropsko okolico, k^r pospeši njegovo vzpenjanje in ohladitev. Posle-, dica tega so močni tropski nalivi in nevihte z viharji. Kadar se izloči iz zraka pretežni del vlage, zrak ne dobi več pri nadaljnjem vzpenjanju one toplote kakršno ie dobival vsled z—■•e^anm vlage. Zato se kmalu tako shladi, da postane ravno tako mrzel, kakor iz-ventropska okolica. Tako tudi postane njegova teža ravno takšna ali celo nekoliko večia (vsled pomanjkanja vlage, ki se je preje izločila!) kakor teža izventropskih zrčanih mas. To dejstvo onemogoči nadaljnji vzpon in zrak se tam torej zaustavi. To področje se nahaja v tropih v višini kakih 15—16 km. Toda od spodaj sem priteka ves čas novi zrak in se tu zaustavlja. Tako se kopiči v tej višini ogromna količina zraka, kar ima za posledico, da prične zrak odtskati proti- tečaiem. Ker te o^omne zračne mase pritiskajo navzdol, se zato v izventropskih predelih snušxam ker tamkaj ne deluje več pritisk od spodaj. ki nastane v tropih vsled vzpona nižje ležečih zračnih gmot. Obenem se uveljavi učinek zemeljskega vrtenja. ki počasi zasuka smer zračnih tokov v severi Plohli na desno, v južni pa na levo. Zato že na 30° do 35° vzporedniku dobi ’’er>i zračni tok smer zaoad—vzhod, namesto jug—sever, ki jo ie imel od začetka. To dejstvo je^silrto važno ker naredi neko zaporno co*’o — zrak namreč čez to črto ne more nadaljevati poti nroti tečaju! Zato se tukaj zopet kuoičUo zračne r i--v ' ves čas priteka novi zrak iz tropov. Vsled kuoičenia se zrak stisne in postane težji, ko zrak v prostoru, ki obdaja ta predel. Zaradi velike teže se vali zrak navzdol in pri tleh teče na obe strani, namreč proti ekvatoriu nazaj (to so znani pasatni vetrovi) , in spet proti tečaju (to so znani topli jugozapadni^ vetrovi pri nas!). Ker se zrak spušča, se obenem Nekoč je v njuno družbo prišel kritik Guton. Pogovarjali so se seveda o nekem novem Dumasovem romanu. »Delo je dobro,« je dejal t kritik, »a reči moram, da je nekaj smešnih stavkov v njem. Takoj v začetku govorite na primer o .boleči praznini, ki povzroča bolečine...* Kako vendar more praznina boleti?« »No,« je dejal Dumas, »ali vas Še nikdar ni glava bolela?« Zasmejali smo se. Zdajci je počil strel in zaslišali smo prestrašen krik. Vlak se je ustavil. Polkovnik je takoj odhitel v sprednje vagone. Pozneje smo izvedeli, da je bil Brent, znani detektiv iz Cape-towna, prijel nekega nevarnega zločinca, ki je s svojo tolpo hotel iztiriti vlak in se polastiti denarnega tovora, ki smo ga vozili s seboj. Polkovnik Cole je detektiva dobro poznal, predstavil nam ga je in ga prosil, naj nam pripoveduje, kako je zločinca prijel. Detektiv Brent se je pa nasmehnil in dejal, da zadeva ni prav nič zanimiva. Ponudil se je pa, da nam bo povedal zgodbo, kako se je prvič srečal z zločincem in njegovo tolpo. »Tedaj sem prvič preživljal svoj dopust v Evropi,« je pripovedoval. »V Nici sem imel prijatelja, ki je bil precej bogat in je imel tudi svojo jahto. Ta me je povabil k sebi. Tako sem med hotelskimi gosti veljal za zelo bogatega moža, čeprav v resnici še zdaleč nisem bil. Prav tedaj sem premleval več važnih kriminalnih zadev in sem zato živel bolj sam zase. V vsem hotelu nikogar nisem poznal in sem le redko s kom govoril. »Nekega prekrasnega večera, ko so , vsi drugi hotelski gosti odšli na iz- j; prehode, sem sam sedel v zatemnjeni kadilnici in premišljeval. Malo prej sem bil dobil brzojavko o Grogger-jevi zadevi, mojem prvem večjem delu Še danes ne vem, zakaj je Hart — zločinec, ki sem ga malo prej izročil roki pravice — pripeljal svojo tolpo na posvetovanje ravno v sobo, kjer sem jaz sedel. Še preden sem se zavedel, so stopili v zatemnjeno kadilnico trije možje, prižgali žepno svetilko in se pričeli posvetovati o novih ropih. Zdelo se je, da so z denarjem čisto pri kraju. Nehote sem bil priča njihovim namenom in se jim nisem mogel več ogniti... »Eden izmed mož je nasvetoval, naj Izropajo nekega Indijca, ki je stanoval poleg moje sobe. A vodja Hart je dejal, da je Indijec samo bahač in v resnici nima dosti denarja. Potem so se posvetovali, kako bi ukradli neki Američanki bisere. A Hart je vedel, da jih vsak večer takoj ko odide iz jedilnice, shrani v bančni zakladnici... Potem so imenovali še tri goste... a pri vsakem so našli kakšno oviro... Naposled so se spomnili mene. Pripovedovali so o jahti, o elegantnem avtomobilu in o tem, kako živim sam zase. Prav v tern, da se nisem veliko družil z ljudmi, so videli dokaz, da sem najbrže zelo bogat. Sklenili so, da me bodo izropali. Njihova ideja se mi je tedaj zdela tako zabavna, da •em se nehote komaj slišno zasmejal... Zaradi te svoje neprevidnosti sem preživel nekaj prav neprijetnih minut. »Nenadno so v sobi prižgali luč, potem jo pa spet ugasili. »Vsi trije možje so stopili predme. Eden izmed njih je v roki držal revolver. Jaz sem bil seveda brez orožja... Ali me bodo kar tu v hotelu umorili? Ne, tako neumni niso bili. »Razbijal sem si glavo, kako bi jih ukanil... Zavedal sem se, da me bodo povabili na ,izlet'. Spremljali me bodo z revolverjem v rokah. Vratar, ki je ta trenutek gotovo pijan, morda pa še celo spi, prav gotovo ne bo ničesar opazil. Sicer pa žive duše ob tej uri ni v hotelski veži. Zločinci me bodo odpeljali, me pretepli, da bom omedlel, mi nalili v usta whiskyja, potem pa zapeljali z avtomobilom čezme... Jutri bodo časopisi že pisali o nesreči, ki se je primerila nekomu pijanemu hotelskemu gostu. Tedaj je spregovoril Hart. Prav dobro sem si zapomnil njegov obraz in sem ga zato danes tudi takoj spoznal... ».Slišali ste naš pogovor,' mi je rekel. .Lahko bi vas takoj ubili, a to bi bilo prenevarno za nas... Odpeljali vas bomo s seboj in vas zaprli v neko hišo. Ko bosle prišli iz nje. bomo že daleč. Sicer se vam pa ne bo nič zgodilo...!' »Presenečeno som ga pogledal in začel brati časopis... » »Položaj, v katerem sem bil, je bil na moč resen in nevaren. Kaj poma- (Nadaljevani e n 5. stolpcu) KRIŽANKA POMEN BESED Vodoravno: 1. Nevaren potepuh. — 2. Nezaželena, zlasti mladim lju-; dem. Vrh. — 3. Oblika umetniškega • upodabljanja. — 4. Veznik, žlahten ♦ kamen. — 5. Igrača. V navadni govorici zelo rabljen veznik. — 6. Ob-{lika svojilnega zaimka. Požene rde-1 rlu?-i v - Moško krstno ime. * Oblika pomožnega glagola. — 8. Med- * Pl ,.! ladle- — 9. Vrstilni števnik. J10- Glavni stevnik. — 11. Simbol ob- • lasti. Posoda. — 12. Ponos in skrb . . — šiba božja za naše ; pradede, nedolžna v primeri s sorod-!• nim ji današnjim pojavom. — 2. Sloji venski humoristični list. Del nevesti-j ne bale. Začetnici niškega pisatelja j (1860—1904). — 3. Oziralni zaimek, s Veznik. Duše gorenje. — 4. Ne na-i domesti razumnosti. upravičenost. Obraz povprečne Evropke nima nič vzhodnjaškega, zato ga pustimo takšnega kakor smo ga dobili pri roistvu, in ga le narahlo olepšajmo tam, kjer ie res potrebno konci prstov v eni smeri, na kratko in ne premočno. Na žalost ie tolšča po koži skoraj zmerom neenakomerno razdeljena, tako da je obraz najbolj masten, m sicer predvsem okrog nosu in po čelu. Tedai se moramo zateči k pravilni prehrani polti z raznimi kremami. Kakšne kreme naj pa uporabljamo? Vazeline nikakor! Vazelina ie res priporočljiva za čiščenje polti prav zato, ker se ne vpije v znojnice. za hranienie polti ie pa čisto nekoristna. Pripomniti moramo tudi. da preparatov za čiščenje kože nikoli ne uporabljamo za hranjenje kože. Za hranjenje polti uporabljamo razna olja, lanolin in razne vrste voska. Te preparate delimo v mastne in ool-mastne. Nikakor ni res, da moramo zelo suho polt negovati z mastno, mani suho pa s polmastno kremo. Nekatera polt namreč bolje vpiia maščobo. druga mani. Zato šele z vaio ugotovimo, katera krema ie najprimernejša za hranjenje polti. Zelo važno ie tudi, kako kremo uporabljamo. Naivečio napako storimo. če obraz umijemo z mrzlo vodo. nato pa namažemo s hranilno kremo. Mrzla voda je namreč zaprla vse znojnice in lojnice, tako da koža kreme ne more vsrkati. Če pa uporabljamo hranilno kremo šele nato. ko smo si umile obraz s toplo vodo. bomo dosegle res pravi uspeh Kremo nanesemo na kožo takoi, ko smo si obraz obrisali. Kože ne smemo namazati z debelo plastjo kreme, razen pri kopanju in v gorah, skratka povsod, kier nam bi utegnilo premočno sonce škodovati. Poravnajte naročnino! Kako preprečimo nezgodice pri kuhi Danes ie boli ko kdai prej važno, da nobenih živil ne pokvarimo in da se nam tudi razni .priboliški', ki smo zame tako dolgo varčevale sladkor m belo moko. ne pokaže. . Pogosto kolača ne moreš stresti iz modela, ker se bojiš, da ga boš poškodovala. Pokrij model z debelo, mokro krpo in nekai minut pusti tako, nato pa odkrii Videla boš, da bo kolač kar sam smuknil iz modela Kipniki se radi pokaže, čeprav iih naredimo točno po receptu Zakaj? Za posrečenje kipnika sc moramo ravnati po nekaterih pravilih, ki si iih velja zapomniti: beliak moramo stepsti v zelo trd sneg. tik preden ga previdno primešamo ostali mešanici. Pečica na] bo ob začetku peke srednje vroča in šele počasi nai se vročina enakomerno stopnjuje. Važno ie, da med peko nikoli ne odpiramo vratc pečice. Priporočliivo ie tudi. če pridamo kipniku ščepec kvasa. Zelo nerodno ie, če se majoneza ne posreči, saj po navadi pripravimo majonezo za izredno svečane priložnosti in bi se rade postavile z nio. Vendar tudi tukai ne obupujmo Če je majoneza tekoča, zavrimo nekai kisa in ga še vrelega dolivajmo majonezi. medtem ko io vtepamo do trdega. Kai boš storila, če vzameš kolač iz peči. preden ie dobro pečen? Ali ga smemo vtakniti nazai v peč :n speči do konea? Namažimo kolač z mrzlim mlekom in ga potisnimo nazai v pečico pil srednji vročini Spekel se bo brez posebne škode Zgodi se tudi. da se dno k i p n i -k a prismodi, tudi če smo še tako pazili nani. To preprečimo, če pod model kipnika položimo nekai zrnc soli. hkrati pa vseeno pazimo na peko. Privil io ie še tesneje k sebi in ona je z vso močjo svoje vclje pozabila na vse. kar je bilo in kar bo. Kakor da se je dvignila nad svei v en sam orna : e pozabe poln trenutek in plava na zlatem oblaku čez vesolje. Samo zvezde so ji tovarišice, in v neskončnih daljavah krožeča sonca ji kažejo pot v brezčasje. Kaj ji mar, kai se dogaja tam spodaj, v temnih globinah zemlje, polne tegobe, nerazumevanj, zlob. sovraštva in trpljenja! »Nič vedeti! Nič misliti!« si je ponavljala. »Vsaj nocoj, vsaj ta trenutek naj bom srečna brez pridržkov!« Tem huie ie zjutraj udarila vanjo zavest, da je zdai konec tudi te zadnje noči in njenih omam. Kako kratko je vsel Zaman se je brezmiselno dvignila v odmaknjenost Ubežala ni. In ko se je oblačila je mislila samo še na to, kako bi izročila Dušanu pismo. Ah naj mu ga neopaženo položi na mizo, preden odideta? Ali pa nai mu ga vtakne v žep? Poskušala je prvo in drugo, pa se ji ni posrečilo Tako je imela svoje pismo zanj v roki še tedaj, ko sta stala že Dri vratih, da bi odšla. In vendar mu ga mora izročiti Kako? Ustavila ga je preden sta izstopila, ga objela in poljubila, pri tem pa spustila previdno pismo na tla in potegnila Dušana za seboj skoz vrata. Skobal ni opazil ničnega dejanja. Zaklenil ie stanovanie in se odpeljal z dvigalom navzdol, dočim se je ona odločila, da pojde po stopnicah. Sai ji je bilo neskončno vse eno, če bi iu kdo tudi videl skupaj prihajati iz hiše in se m zato odločila za ta razhod: hotela ie le čimprei ostati sama Zdaj so ji nojemale moči Čutila je, da bi se zrušila v hipu vsa njena volja, če bi morala le še neka) trenutkov zatajevati pred njim svoj resnični položaj In ko se je Dušan pogreznil v dvigalu navzdol in je ona ostala sama na stopnišču, se je kakor omotična naslonila na zid, da ni omahnila. Tako brezmejen je bil obup, ki io ie prevzemal Sele čez nekaj časa se ie spet vzravnala in odšla navzdol kakor mesečnica Tako ie šla tudi po ulici Ljubljana ie b la pokrita z gosto meglo. Drevesa po drevoredih in trgih so bila čez m čez pokrita z belim lvjem. kakor da raseio v deželi bajnih pravljic. Toda mraz je bil oster in je lezel za nohte. Dih je sproti zmrzoval Po ulicah so hiteli naiveč uradniki, uradnice, uslužbenci, uslužbenke ter delavci in delavke na delo. Avtomobilskega prometa še ni bilo kdo ve kaj, a vozovi cestne železnice so vztraino zvonih in svetili s svojimi žarometi v mračno meglo Nada je šla po nabrežju ob Ljubljanici. Počasi so se ji luščila iz megle pred oči drevesa in stare hiše iz prejšnjih stoletij Potem ie zavila čez Zmajski most, po Kopitarjevi ulici na Krekov trg in od tam v Streliško ulico Hod la ie počasi, ozrla se ni nikamor in brigala se ni za nič Bila ie kakor zamaknjena in vsa po-nrezniena vose. Plameneča čustva noči so v njej ugasnila in tudi obup ie izginjal. Namesto vseaa tega jo ie obiemala otopelost. Postajala ie telesno in duševno brezčutna Prav nič ni čutila mraza Njene 'misli so bile ♦rudne in nečasne, vse izpresekane v bežne odlomke In kadar se je hotela katera misel globlje zajesti vanio, jo ie šiloma odgnala »Ne, na nič ne bom mislila!« si je ukazovala Pa bi laže uveljavila to s’. ojo voljo, je pričela opazovati pot, po kateri ie hodila. Pred neko obrtniško delavnico ie zagledala izvesek, ki se ji ie =HUMOR= Dieta Zdravnik: »Dieto boste morali imeti. Dvakrat na dan juho in nekoliko prepečenca.« Pacient: »Pred jedjo ali po njej?« Nevarnost okuženja Učitelj razlaga učencem, kako nevarno je poljubljati živali. Naposled vpraša, ali mu ve kdo poved kakšen primer. Plankarjev Jan'o se glasi: »Prosim, moja teta je zmero- i poljubljala papigo...« »No, in kaj se je zgodilo?« »Papiga je poginil .< Gospodinjina skrb »Kakšen ropot pa delate, gospod Piškur?« vpraša gospodinja svojega podnajemnika. »Gosli igram,« ji pojasni gospod Piškur. »Hvala Bogu,« si oddahne gospodinja. »sem iti mislila, da žagate posteljne noge.« Pogovor »Oprostite, zdi so mi, da sva se že prejšnjo nedeljo videla.« »Žal vas ne poznam.« »In vendar zanesljivo vem. da ste pravi. Po dežniku sem vas spoznal.« »Tako? Saj v nedeljo sploh nisem imel dežnika.« »Saj to je tisto — tedaj sem ga namreč ta* imel < rjW> • ROMAŠ nenavadno razločno vtisnil v spomin. Dalje je videla, kako se na neki hiši kruši omet in ugotovila, da se zid pred vrtom na podnožju Gradu nagiblje navzven m se bo po vsej verjetnosti nekoč zviška zrušil na ulico. Morda se bo to zgodilo nenadoma, morda počasi, kos za kosom. Če b° šel tedaj kdo po poti za pešce, ga bo rušeče se kamenje ubilo. To spoznanje io je spet spomnilo na smrt. Nada v prejšnjh časih ni pogostoma mislila nanjo. Zdela se ji je ne^aj oddaljenega, skoraj le namišljenega, kar nima nobene prave oblike in vsebine. Zavest, da mora na koncu vseh koncev vsakdo umreti in bo morala torej tudi ona, se ji ni zdela nič pomembnejša kakor zavest menjave dneva in noči To človek ve, čemu bi potem o tem še premišljava!? Pa tudi v zadnjih dneh, ko se je je pričelo čedalje bolj polaščati spoznanje, da se bliža položaju, iz katericia more po njenem prepričanju voditi pot samo še v smrt. o smrti sami ni razmišljala globlje in tako kakor človek, ki si hoče biti nred samim deianiem dokončno na čistem. Zdaj pa, ko je to najmanj hotela, ko se ie z ogledovanjem nepomembnih zunanjih malenkosti holoma odmikala od razmišljanja, se je nenadoma znašla sredi vprašanja: Kaj je smrt? »Morda je to čisto isto kakor spanje,« si je pričela pripovedovati,« samo s tem razločkom, da se iz spanja spet prebudimo, iz smrti pa nikoli več. In še to: v spanju lahko sanjamo, v smrti ne moremo. Čemu bi se potem bala umreti? Ves strah izvira najbrže samo iz bojazni pred prehodom iz življenja v smrt. Človek se sploh težko odloči za vsak prehod iz starega in znanega v novo in neznano, smrt pa ie najbolj novo in neznano od vsega, kar obstaja « Toda že čez nekaj trenutkov se ji je porodila nova, docela nasprotna misel: »Morda je pa smrt edino trajno stanje in je življenje le bežen, enkraten in izjemen pojav? Saj je brezkončna tista doba, v kateri nas ni in enako neskončna ona, ko spet izginemo A če ie tako, ie lahko smrt resnica m življenie samo sen Tam je vesoljno spoznanje, tu brezupno tipanje po mraku in iskanje doumevanja. Toda čemu, čemu?« Od nekod se je ob tej misli kradel vanjo rahel strah pred smrtjo kot trajnim, naravnim staniem Ta strah ni izviral iz bojazni pred kaznijo, ampak iz trepeta pred ohranitvijo zavesti in s tem sposobnosti za občutek trpljenja. Pa se ie kmalu otresla tudi tega: »Vse to je čisto nemogoče!« si je dejala. »Kar koli ie že smrt, isto kot življenje ne more biti. Njena merila ne morejo biti tako revno omejena. Vsi pojmi moraio biti v smrti vesoljni, brezmejni in visoko vzvišeni. To, kar nam je v življenju najpomembnejša usodnost, ie tam nedvomno nepomembnost, zaradi- katere se nihče fie vznemirja; nemara celo ne ustavlja in gre mimo, ne da bi sploh kaj občutil. Če ie torej smrt življenje v drugem smislu, je v takem, ki je popolno nasprotje življenjskega stanja. In če mora vsak človek prej ali slej umreti, se tudi zaradi tega ne splača razburjati« Prijaznost »Neža, zelo rad bj se poročil s tvojo prijateljico, a se mi zdi, da je preneumna zame.« »Prav imaš, dohiti moraš ženo, ki bo imela pameti za dva.« Huda zadeva »Zelo hudo mora biti, če operni pevec lepega dne opazi, da nima več glasu.« »Mislim, da je še hujše, če tega ne opazi.« Otroci med seboj »Mojo mater pa slikar slika,« se pohvali Jožek. »To ni nič,« ga zavrne prijatelj. »Moja se pa vsak dan sama poslika.« Med prijateljicama »Ali je Janez zelo goreč ljubimec?« »Se zdaleč ne. Snoči je nastal v moji sobi kratki stik, in Janez je ve9 večer elektriko popravljal.« Neodvisnost »Borimo se za enakopravnost. Enkrat za vselej mora biti moških predpravic konec. Tudi ti se moraš včlaniti v naš klub in se boriti z nami.« »Prav rada, samo z možem moram prej govoriti.« Vljudni sosedje »Očka prosi, če bi nam lahko čer posodili gramofon.« »Ali boste imeli zabavo?« »Ne. zgodaj bi radi odšli anat.« t * NAPISAL MARIJ . Nadino razpoloženje se je s pomočjo njene podzavestne volje počasi spet vračalo v otopelo sprijaznjenost s storjenim sklepom, končati si življenje. In nenadoma je postala v tej sprijaznjenosti spet odsotno topa 'n nebrižna. Nič več ni opazovala okolice, ki |i je na vsakem koraku drugačna stopala iz megle. Ni več videla ne hiš ne plotov ne drevja za njimi. Enakomerno, samogibno je stopala dalje po ulici proti prekopu. Ni hitela in tudi ni imela zavesti, da se mora podvizati. V globini njene duše ie bilo zdaj vse razjasnjeno. Smisel za čas je izginil, kakor smisel za okolico in vse, kar bi ji še utegnilo priti nasproti. Tako je prišla na most čez prekop. Ograja je bila vsa pokrita z belim iviem. Megla se je počasi redčila. Iz nje so se pričeli prikazovati rahli obrisi podnožja Golovca s hišami, skupinami grmovja, drevja in gozdom na vrhu. Bili so v svoji beli snežni odeji čudovito uskladeni s sivkasto meglo. Vse ie bilo tako nežno kakor svet, gledan skozi tenčico, kakor pravljična neresničnost življenja, s katerim je Nada napravila obračun in se mu zdaj odmika korak za korakom. V 24 URAH Oarva. plisnra tn kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika *rajce. ovratnike, zapestnice itd Pere. suši. monaa in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Zamaknjena v brezčutnost ni opazila ljudi, ki so po opravkih prihajali čez most v smeri proti mestu ali iz njega, hiteli zaradi mraza naglo dalje in se komaj bežno ozirali po njej, ki je stala ob ograji in zrla v globino. Če so sploh kaj razmišljali, so si mislili kvečjemu, da čaka na koga. V strugi se je ob stenah nabiral led. Ponekod so tenke ledene šipe segale tudi dalje proti sredini, poskušajoč se strniti v eno z onimi, ki so prihajale od nasprotne strani Od spodaj navzgor je vel hlad premikajočih se zračnih, z vodnimi hlapi nasičenih plasti. In nenadoma, kakor svetel preblesk skozi noč, je šinilo v Nadino zavest vprašanje: »Kaj dela zdaj Dušan?« Gotovo sedi v pisarni in opravlja svoje delo. Včasih se morda spomni noči, ki jo je preživel v nienem oblemu in misli, kdaj se bosta spet videla. Nadin obraz je ob tej misli spreletel grenak smehljaj in glasno je dejala: »Nikoli več!« Potem se je nenadno vprašala, na kaj še čaka? Zakaj ne izvrši svojega sklepa? Morda samo zato, ie doumela, da se prej še enkrat do konca domisli tistega, kar je pravkar doživela: najvišjega vzpona in razcveta svoje ljubezni do Dušana. Da, z mislijo na to in nanj hoče skočiti v globino. Razločno si mora pri- Razkuževanje semena Bolezni povrtnine so vse.qlivičneqa izvora. V obrambo teh ie znanost iznašla razna sredstva kot obrambna, t. j. da jih uporabljamo pred pojavom. razen nekaterih, ki jih zatremo tudi ob nastopu. Najbolj znani škropili sta bordoška brozqa. ki jo uporabljamo proti riam in žvepleno-apnena brozqa in žveplo v prahu proti plesnim. Izkušnje so pokazale, da je odvračanje bolezni na povrtnini potom škropljenja le delno učinkovito in samo pri nekaterih boleznih, ker pridejo glivični trosi že s semenom v zemljo in od tod na rastline že v mladosti, preden jih obdelamo s škropljenjem. Razen okužbe po semenu pospešujejo napad in šir-lenje bolezni pomanjkanje apna v zemlji, neupoštevanje kolobarjenja in ob toplih dnevih prevelika vlaqa. Proti zadnji smo brez moči. O važnosti apna je bilo v tem listu že govora. Glede kolobarjenja pa nai ob kratkem omenjamo, da moramo v svrho zdravstva, večieaa in okusnejšega pridelka povrtnine gojiti posamezne vrste vsako leto na drugem mestu. Pravilno se kolobari tako. da pride iste vrste povrtnina vsako četrto leto na prvotno mesto. N. pr. 1. leto listnata povrtnina. 2. koren-stvo, 3. stročnice in šele 4. leto spet listnata povrtnina. Kolobarjenje preprečuje širjenje vsakovrstnih žuželk in njihovih ličink (spodiedov), ki jim sicer nepravilno pravimo črvi. Kolobarjenje ima tudi namen, da smo-treno gnojimo in umno qospodarimo z gnojem. Gnojimo namreč samo tisti povrtnini, ki brez gnoja ne uspeva povoljno. Ako je izvor semena od bolnih rastlin ali iz okuženih tal. ie qotovo, da nosi trose glivičnih bolezni. Tudi / F / e > KALAN • čarati predse njegov obraz, da ga ne bo videla samo z mislijo, ampak tudi z očmi, ko da zares stoji ob njej. Potem se ga bo oklenila z obema rokama, tega čudovitega privida, in ga potegnila s seboj. Tako bo ostala vekomaj združena z njim. Ona bo njegova in on bo njen... IX. Dušan Skobal je brundal polglasno melodijo, ko ie po svoji pisalni mizi razgrinjal poslovne spise in vmes mislil na najnovejšo dogodivščino. Vse to z Nado se je razvijalo tako naglo, kakor nikoli ne bi bil pričakoval. Ko jo ie prvič videl, mu je ugajala in sklenil je poskusiti vse, da jo pridobi. Potem, ko se mu je pričelo dozdevati, da Nada ni ena izmed tistih, ki se zadovolje z ljubezenskimi pustolovščinami, ga je mučila neodločnost in dolgo ni vedel, kaj naj stori. Bil je izmed tistih moških, ki nasproti ženskam niso čisto brezvestni. Rad je osvajal ženske, se jih navadno hitro naveličal in se na vse pretege branil takih mrež, v katerih bi utegnil nevarno obtičati. Toda »težkih« žensk se ni loteval. To so bile take, ki so pojmovale ljubezen resno in skoraj sveto, dajale vse, a tudi zase terjale vse in za vselej. Če je kdaj naletel na kako tako, se ji je izmaknil, tudi če je natanko opazil, da se mu obeta uspeh. »Ta bi bila nevarna,« si je dejal ob takih prilikah. »Zaloiger ne maram. Bolje je, da doživi razočaranje zdaj, ko ni med nama še ničesar, kakor da bi ga pozneje. In tudi jaz sam bom mirneje spal.« Tudi Nadi bi bil rad namenil enako usodo. Toda tu se ni mogel premagati. Njegova čustva se mu niso hotela pokoravati. Moral je siliti za njo, pa naj se zgodi potem tudi kar koli že. Tudi če obvisi v tej mreži, ki si jo sam prede. Počasi ga >e Nada bolj in bolj osvajala in po tistem večeru, ko je bila prvič pri njem v stanovanju, je bil vanjo resnično zaljubljen. Sam je razločno čutil, da ta ljubezen ni ena izmed tistih, ki so ga dotlej prevzemale ob novih po- znan&iviK, p« »o bile samo trrnulno navdušenje, ki je sčasoma spuhtelo v prazen nič. To čustvo je bilo globlje in silovitejše. Ob tem se je Skobal celo sprijaznil s tem, da pri Nadi ne bo tako zlepa dosegel svojega namena; pa mu do njega niti ni bilo toliko kakor sicer. Zadostovalo mu je razvnetje, ki mu ga je ustvarjala in je bilo zanj čisto nova duševna in čutna senzacija. Niti pomislil ni resno na io, da bi jo kakor koli nadlegoval. Hotel je biti nasproti njej pošten. To, da se mu je v pretekli noči sama vdala, ga je hipno omamilo in razvnelo, in dokler je bila pri njem, se je njegovo čustvovanje do nje še stopnjevalo. Poživel je trenutke vznesenosti najburnejše ljubezni, izza katere se je oglašalo ce!6 trenutno prepričanje, da je to med njima sklenjena zveza neločljiva. Nada mora trajno ostati njegova Kakor koli že. Toda zdaj, zjutraj, ko sta se ločila in je bil spet v svoji pisarni, se ie v njegovo čustvovanje pričel mešati pri- pri nakupu semena, pa bilo pri nai-solidnejši tvrdki, ne vemo. ali je seme zdravo. Isto je tudi s semenom lastnega pridelka Zaradi teqa je potrebno. da pred setviio vse seme razkužimo. da ne pridejo vzklili trosi na setve. Razne rie na fižolu, zeleni, pesi. petršiliu itd ter plesni na grahu. zeleni, bučnicah itd., kj jih čedalje v večji meri opazujemo po zelenjadnih vrtovih, se prenašajo in širijo nai-češče z okuženim semenom. Prav tako ie potrebno razkuževanje semena žitaric in druge poljščine, ki iih napadajo sneti in druge bolezni. Razkuževanje semenskega žita z apnenim beležem ali z raztopino modre galice, kakor se tu in tam še opravlia, se ie izkazalo kot nezanesljivo. Razkuževalna sredstva imajo tudi to dobro, da učinkujejo na večodstotno kaljivost in da pospešujejo po izkalitvi hitrejšo rast. Kemične tovarne izdelujejo v to svrho razna razkužila Tuja strokovna učilišča, pa tudi tostranski zavodi priporočajo kot zanesljiva zlasti uspti-lun, ceretan. tilantin in soorosol, ki se porabljajo v malih količinah v suhem in mokrem stanju z namakanjem. Za razkuževanie v mokrem stanju se doda razkužilo vodi ter se v tej mešanici namaka seme glede na vrsto po 15 minut do 12 ur. Toko namakamo seme fižola in oraha najmanj časa, seme pese, blitve, korenja, petršilia največ. Ostalo povrtnino namakamo pa le do par ur. Za namakanje določene množine semena stresemo v vrečice, da se ne poizqubi in te potopimo v pripravljeno tekočino. Po namakamu seme posušimo, ker mokro ovira čnako-inerno setev. Ker ie razkuževanie na mokro kolikor toliKo zamudno, se rajši poslužujemo razkuzevania na suho. V ta namen stresemo razkužilo okus razočaranja. Podzavestno ni bili zadovoljen, da je dosegel zmago tako naglo in poceni. Se več, vse mu ie b.lo nekako ponudeno in podarjeno. To je slabilo njegova ljubezenska čustvovanja. Vrednost Nade se je nekako zmanjševala, četudi se še nikakor ni zmanjšala do nižine ostalih, prejšnjih njegovih ljubic. To njegovo malo medlo razpoloženje se ie tudi na zunaj izražalo v polglasnem popevanju, ki je bilo pri Skobalu vedno znak mešanega občutja. Kadar je bil žalosten, je navadno prav tako molčal, kakor kadar je bil čezmerno srečen. In zdaj je brundal polglasno melodijo. Ko je razvrstil spise, je pogledal na mizni koledar, kjer je imel pri tistem dnevu z rdečim svinčnikom zaznamovan neki trgovski posel. »Aha!« je vzkliknil. »Danes torej. Čisto sem pozabil. Kje so listine <» tej prodaji?« Pričel je brskati po spisih, razloženih po pisalni mizi, toda tistega, kar je isl.al, tam ni bilo. Odprl je predal svoje mize, pobrskal tam, pogledal nato še v omaro za spise in dopise, se ustopil na široko in pri-čel premišljevati, če ni vse zadeve izročil nemara kakemu drugemu uradniku družbe, in hotel že pozvoniti slugi, naj mu pokliče skladiščnika, ko se je nenadoma domislil, da je bil tiste listine vzel pred nekaj dnevi domov, da jih natančneje preuči. »Seveda,« si je dejal, »doma so. Le kako morem biti tako pozabljiv? Pa na vse zadnje ni to nič tako čudnega: Nada...« Da, dvakratni zaporedni Nadin obisk ga je bil čisto vrgel iz ravnotežja. Njegovi zasebnr doživljaji so bili tako močni, da so čisto v stran potisnili poslovne. Iskani in zdaj nujno potrebni spisi so tako ležali v njegovem stanovanju v spisnici na pisalni mizi. Naglo je pritisni! na gumb in takoj nato je prihitel sluga. »Čujte, Tine,« mu je rekel, »stopile naglo k meni domov in mi prinesite spisno torbico, ki leži na pisalni mizi v delovni sobi! Tu imate ključel Ampak hitite!« »Prosim!« je dejal sluga, vzel ključe in odšel. Skobal je sedel k delu. Najprej ie hotel sestaviti nekaj preračunov za neka naročila. Pred njim so pričele po papirju plesati s svinčnikom pisane številke. V njihovem plesu se ie misel na preteklo noč in Nado odmikala v meglo. Le kdaj pa kdaj mu fe SVtCTni! Trtroiri Tnnrnnnr Sc avclrl preblisk doživljenega, dokler se ni nazadnje vse izgubilo v poslu. Tedaj se je vrnil sluga Tine s spisno torbico, jo položil pred Sko-bala na pisalno mizo in dejal: »Gospod šef, tole pismo sem našel za vrati vaše sobe. Ne vem, kdo ga je porinil tja, a nemara je nujno; zato sem ga pobral in prinesel s seboj. Pa ni na ovoju nič drugega kakor samo vaše krstno ime.« Skobal ga je začudeno pogledal in hlastno segel po pismu. Na ovoju ie bilo res napisano samo »Dušan«. Pisave ni poznal. Kdo neki bi mu utegnil pisati na tak način in kako je mogel vtihotapiti pismo za vrata njegove sobe onstran veže? Čutno je zasiutil, da bi utegnilo biti pismo Nadino. Toda v tem primeru ga je morala vreči tja že tedaj, ko sta odhajala. Čemu? Kaj naj bi mu pisala takega, česar mu ne bi bila mogla poveuaii, ko sta vendar preživela skupaj vso noč? (Dahe vrihodniib) v primerno steklenico, naiboliše zaradi vidnosti v prozorno in vrhu dodamo seme. To nepropustno zamašimo in tresemo 3 do 5 minut. t. i. toliko časa. da razkužilo opraši vse seme. Ker pa spomladi od času setve primanjkuje čas, opravimo to delo pozimi ter ga hranimo do spomladi, do časa setve. Pozimi obenem tudi preizkusimo seme na primerno toplem 15 do 25° C glede kaliivosti. zakaj slabo za vrtnarja, ako zevajo prazne qrede. Po navodilih Kratza in Biera se potrebuje za razkuževanie na mokro na en I vode: 2.5 g uspiihina, 5 o cere-tana ali 5 g tilantina Za razkuževanie na suho pa na 1 kg semena: 2 g cc-retana ali 3q sporosola. Glede tilantina pa po 5 g za fižol, arah in kumare, po 4 g za korenie, črni koren, paradižnike in čebulo in po 3 g za vse druqo seme. Ceretan ie za suho prašenie rjave barve, za mokro na bele. Navodila o uporabi navedenih razkužil so navedena tudi na originalnih zavitkih. Mnogokir ie tudi zemlja, zlasti v toplih gredah okužena V tem primeru moramo v svrho vzgoje zdravh sadik zemljo razkužiti n pr z usoti-lunom. ki ga primešamo na en I vede po 5 g za 1 m* prostora, ali pa na potrosimo in z zemljo dob-o premešamo po 75 g na 1 m2 4 tedne pred setviio. Opomniti treba, da so vsa razkužila strupena, zato nai se pri uporabi pazi. da ne zaidejo v usta in da si roke tcmclnto nmiieio Pri nas ste naiboli znani- razkužili ceretan in uspulun so pa tudi druga imenovano po poročilih vrtnarskih zavodov enako učinkovita Brez zdravega semena ni zadovoljivega pridelka, zakaj kakršna setev, takšna žetev. losip Strekeli BILANCA LJUBEZNI NOVOLETNA NOVELA DANSKI NAPISALA H. TROLLE-STEENSTRUPOVA Navdušena, žarečih lic se ie vrnila iss predavalnice. Zdelo se ii ie. da ie učeni profesor Horatio Quimby odkril nai višjo modrost, ko ie razlagal svojini poslušalkam, kako nai zakon, iz-premene v večne medene tedne. Temeljno načelo profesorja Qttim-bvia ie bilo: zakonca nai nikar drug drugemu ne očitata vseh mogočih hib. temveč nai molče prezrela to ali ono napako, ki iu zbada in jezi. Vsak očitek ie rana. ki pusti brazgotino ko se zaceli. Brez jeze pa ostane srce večno mlado, ljubezen ne more umreti. Profesor (Juimbv ie pridigal nauk. ki si ga ie izposodil pri vseh velikih mislecih, ki so kdaj tudi omenjali ljubezen v svojih izročilih, in ga začinil z liubezniio do bližnjega. Njegove besede so na občutljivo dušo Ane Hun-tingtonove učinkovale kakor ognjevito vino. Vračala se ie domov peš. zakaj cestna železnica ii ie bila prepočasna, razen tega ie že komaj čakala, da bo Hughu oznanila novi evangelij. Bila ie že vdrugič poročena. Ko ii je bilo osemnajst let. se ie poročila s Hallamom Harleye». ki je bil komaj nekaj let starejši od nie. Nato ie prišla voina. Hallam se ie javil prostovoljno toda umrl ie že po nekaj mesecih, še preden so ga poslali na bojišče. za neko nalezljivo bolezniio. Med njima ie bila skorai otroška ljubezen. nedolžna, nezrela in brez strasti. Zato ie Ana kmalu pozabila vse. razen dneva, ko ie umrl. In na ta dan ie vsako leto položila na njegov trrob venec rdečih vrtnic. Vdovstvo ie šele prav povzdignilo njeno dekliško lepoto, črnina se ie lepo podala njeni svetli polti in plavim lasem. Najočarliiveiše so bile na njene oči. Bile so temnoriave z zlatimi iskricami in napol zastrte z dolgimi. temnimi vejicami. Moški so se težko borili proti čaru teh oči. in kmalu ie imela mlada vdova okrog sebe roi snubcev. Prijatelje« sa se zaman vpraševale zakai se ie Ana odločila prav za Hugha Huntingtona. ko bi bila vendar lahko dobila takšnega. da bi io vso obsul z zlatom in ji položil pred noge vse zaklade, ki bi si jih poželelo njeno mlado srce. Hugh Huntington ie bil pa vendar človek - skromnim, skorai bi rekli pičlim zaslužkom. Ani ie bilo pa vse jasno. Želela si ie bila moža ki bi ga lahko spoštovala, moža čigar bistvo in zunanjost bi jo navdajala s ponosom. Hugh ie bi! takšen mož. Bil ie strog resnicoljuben. idealist — skratka mož. kakršnega si ie želela . Ko ie Ana prišla domov. ie taltoi razlozila Quimbviev nauk Hughu in mu predlagala, nai ea tudi onadva praktično preizkusita. Hugh ie saino zmignil z rameni. »Ti se hitro razvnameš otrok. Kar pripoveduješ, zveni sicer čisto lepo. toda z življenjsko realnostjo naibrže nima stika.< Vzdihnila ie: »Profesor Ouimbv pa vendarvtrdi. da zakon zanesljivo ostane srečen, če se oba zakonca molče sprijaznita z medsebojnimi napakami. Pravi, da si moramo vse odpuščati in vse pozabiti. Hugh prosim te. poskusiva vendarle Zamišljeno ie prikimal. »No. prav. Vendar bi predlagal nekaj izprememb. Predvsem nai omenim. da nekai primerne kritike človeku prav dobro dž. Brez nje se namreč tudi ne približaš idealu. In dobro-holna beseda o odpuščanju in pozabljali iu ie v teoriij tudi prav lepa. samo eno napako ima. da ob njej ni možna nepristranska sodba.« »Oh.« je vzdihnila, »govoriš, kakor . ’z kakšne stare kniiee.« Ljubeče io ie pobožal. »No. ne bodi žalostna, mala moja. če si ze tako navdušena zn to idejo, pa nai bo. Pristanom na preizkušalo po nauku tvoiega profesorja. Vendar stavim en pogoj!« Očarana se ie nasmehnila. »Kako ljubezniv si. Hugh! Povej mi torei svoi pogoj.« »Moj nogoi se glasi: ko bova že lep ča9 molčala o vsem. kar bi naju drugega nri drugem iezilo ali v oči bodlo, bova ta molk prekinila in si pošteno priznala, kaj nama ves ta čas ni bilo všeč. To bo neiv-ikšen varnostni ventil, prava bilanca ljubezni ob novem letu. In tako se nama res ne bo treba ukvarjali z nadležnimi vsakdanjimi obračuni.« Ani se ie zdela ta zamisel izvrstna, nekakšna popravljena izdaja Ouimbv-jevega natika in dokaz za Hughovo praktično modrost Ko sta se še,nekai časa dosovariala sta sklenili, da si bosta vsako leto. ob novem letu odkrito povedala, kai jima med letom v njunem zakonu ni bilo všeč. Ovila mu ie roke okrog vratu in zašepetala: »Ali -ni obljubiš da boš odkrit, čisto odkrit? Da ne boš ničesar zamolčal '>i ne nii nrav '”’č prilizoval?« »Obliubim ti ljubica. In ti?« Prikimala ie. ker ii ie bil zaprl usta s poljubom Kolo casa se je vrtelo dalje, in v Aninem iti Ilughovem živlieniu so se zdai vedre zdai težke ure meniavale ko dez in sonce Nikoli na ni bilo med niima žal besede. Ana in llugh sta se vselej obvladala in se domislila. svoiega dogovora. Ana ie sicer vedo-a, (Ja ^e np more elegantno oblačiti kakor ni en o oriiateliice. toda zavedala se ie tudi. da bi FTucrh od nie kot gospodinje utegnil pričakovati nekai v č kuharske umetnosti in spretnosti. Zalo se ii je zdelo prav. če sta oba molčala in-drug drugemu oproščala malenkostne napak*. Dan za dnem ie bila vse bolj prepričana. da ie mogoče O.uimbyjevo zamisel uresničiti in ohraniti v zakonu ognjevito ljubezen medenih tednov, zakai nikoli med niima ni bilo očitka ali žal besede Samo v niegovih očeh ie kdaj pa kdaj brala, da je morala storiti ali reči nekai narobe, nekai. kar mu ni bilo všeč. Tedaj je vedela, da si bo to zapisal v svoio knjigo, ki si jo ie bil nalašč zato kupil — tako slab ie bil njegov spomin. Tudi Ana si le bila kupila takšno knjigo. Bila ie še vse večja od njegove. in vanjo si ie vselej odločno zapisovala svoje opazke o njem vselei. kadar ie videla da tudi on to počne. Kadar sta pisala sta se po navadi od strani opazovala in na skrivai pogledovala. zdai nezaupno zdai smehljaje se. toda vselei 3ta oba čutila nekakšno skrito škodoželmost v svoiih srcih. Ni bilo več dolgo do druge obletnice njune poroke. Uboga Ana si ni mogla prikriti, da se# nekoliko boji velikega obračuna. Svitalo se ji ie. da bo ntorda ugcden za Hugha. in slutila ie da »o ie Hugh v svoiih zapiskih marsičesa obtoževal. Če se je v takšnih trenutkih izpoza-bila vin ga nemo prosila odpuščanja, je trčila ob njegov strogi, neizprosni pogled in ie v niem brala nem očitek, da ie osramočena pobesila oči. Morda so bile niene napake neznatne, toda živela ie v veri. da Ilughu ničesar ne uide in da si_ ie zapisal vse z isto natančnostjo, ki z njo beleži naša vest naša dobra in slaba dela. Tistj čas ie prišla k niei v vas njena najboljša prijateljica, gosoa Thorndv-kova. Ana ji ie vse zaupala. Gospa ie zamišljeno poslušala nieno pripovedovanje in naposled odgovorila: .»Vse to zveni prav lepo. vendar bi bilo boljše, če se ne bi bila nikoli tako dogovorila s Hughom. Zamisel ie teoretično morda res izvrstna — toda zdi se mi, da ie sprožila med teboj in t možem nekakšno neubranost, lak vtis ifnam. da hodita drug okrog di"! era kakor dva huda psa z na- gobčnikom.« • »O. ne. saj ni tako.« (e vzkliknila Ana. »Hugh ie za to vse preveč pravičen.« »Pravičen? Morda. Alj ie pa tudi usmiljen?« »O. prepričana sem. da ie.< »Ne smeš pozabiti, da ie jurist in da namerava postati sodnik.« ii ie odgovorila prijateljica. »Zdi se mi. da je preveč nepristranski, da bi pravico omilil z usmiljenjem.« »Pravim ti. da se motiš Hugha ie amnu I-------- »Lepo,« je odvrnila gospa Thordvkova. »vaz pac juristom v srčnih zadevah nic kai ne verjamem. Razen tega ie Hudi vse boli izkušen kakor ti. Po moiem mnenju v tej igri ti nikakor ne moreš zmagali.« Ana bi bila skorai da žalostno pobesila glavo. pa ie raišj pripomnila, da se ie v tem letu zakona tudi marsičesa naučila. »Česa na primer?« Ana ie naredila moder obraz. »Opazila sem na primer, da moi mož Hallamove stare fotografije na moji pisalni mizi nič kai rad ne vidi.« Go*pa TlKirdvkova se ie nasmehnila. »Hallam. Ubogi fant. Upam. da nisi čisto pozabila nani. Ana?« »Ob obletnici njegove smrti položim vselei na njegov grob venec iz rdečih vrtnic. Zdi se mi, da ie to moia dolžnost.« »Lepo. da se ga spominjaš. Vendar ni treba, da tvoj mož to ve. Moški so pogosto ljubosumni na svoie prednike, celo če so ti že mrtvi. Vsai nekateri moški. In sliko vsekako spravi.« Ana se ie vgriznila v ustnice. »Hugh ni tak,« je zaječala. »Hugh ne bi mogel biti ljubosumen na kai taksnega.« »Kdo vel« ie mirno odvrnila gosoa Thordvkova »če bi ti hotela svetovali bi ti rekla, da sežgi tisto knjigo.« »Katero knugo? Svojo ali nk'L>ovo?* . Gospa Thordvkova se ie iela sine-lati. »O, ti mala kozica! Njegovo, kajpak!« Ana io ie neodločno pogledala. »To Pac ne bi bila poštena igra.« ie naposled odgovorila. »Živ krst ti ne bo mogel ničesar očitati. 7.e sama misel, da dva človeka nociita drua okrog drugega z ihto v f’’ ,D£* jo zamolčita, da io lahko cez leto dni izgrebeta, ie hudo zoprna, o I*10-- .sama spoznati, da ie to vse hutse in nevarneiše kakor kdai oa kdai kakšna nedolžna zakonska nevihta.« »Ali misliš?« je negotovo zamrmrala Ana »Bodi prepričana, da imam prav.« 1« trdno odgovorila gospa Thordvkova. »Zdai se bom pa poslovila. Obliubi mi. da mi boš prihodnjič vse povedala.« Ana ie prikimala ., »In ne pozabi,« gospa Thordvkova lt io požugala s kazalcem »da moraš knueo sežgati, ne da bi v niei prebrala^ eno samo besedico!« Brž ko ie prijateljica odšla, ie Ana poiskala nadomestni ključek moževe pisalne mize in io s trepetajočimi rokami odprla. Previdno ie vzela iz nie nevarno računsko kniigo o svojih .grehih*. »Sai ni creh če io bom sežgali, sai bom tudi svoio vrgla v ogeni.« si le prigovariala. Zapahnila ie vrata, zastrla okna In odprla kniigo. Ko ii je prebegnil pogled čez prve strani. Se ie ie lotila neutolažljiva radovednost. »Majčkeno Pa vseeno lahko pokukam vanjo, preden io uničim.« je zamrmrala. »Morda se bom še česa naučila ii nje.« In še preden se ie prav zavedela, je že prebrala nekai vrstic. Najprej ie bila presenečena, nato ie zdaj rdela, zdai bledela, naposled so io pa oblile solze. »Ali sem res takšna?« se ie ihteč vpraševala. »Ali imam res toliko napak?^ Saj mu prav nič več na meni ni všeč! Oh. Mabel ie prav imela, btrog je. hudo strog. O. Bog... da se mora spotikati ob takšne malenkosti!« Listala ie dalie. In čim dalje ie brala, tem bolj ie ihtela. »In tu mi očita venec... in da sem prišla deset minut prepozno na sestanek... pa tisti bedasti račun za klobuk... in zakai sem se učila francoski...« Zalučala ie knjigo Po tleh. »Niti vrstice ne bom več prebrala!« In že je pograbila knjigo iu io vrgla v peč. »Kako ie malenkosten! Zdi se. da sem gatorei v vsem čisto razočarala!« Čez čas te vstala, si obrisala očj in se odločila, da sploh ne bo več mislila na^ vso zadevo. Vendar ie bilo to težko, zakai tiha bridkost se ii ie zajedla globoko v srce. tako da ie skorai vso noč prebdela. Drugi dan. bil je poslednji dan v letu. ie sedela pri kosUti kakor na trniih. Večkrat ie že hetela pričeti pogovor o knjigi, toda vselei ii ie zmanjkalo poguma. Njen mož ni govoril. Kdai oa kdai io ie vprašujoče pogledal. Na koncu ni mogla več prenesti tega molka. Vzkliknila ie: »Kai pa ie. Hugh? Za božjo voljo, zini vendar kakšno!« Potajil se ie. kakor da ne bi bil uganil vzroka njenega razburjenja, iu ie počasi pričel: »Gotovo se spominjaš, kako sva se lani domenila tla bova ob letu osorej naredila bilanco najine ljubezni?« Ko ie prikimala, ie nadaljeval: »Vse sem si natanko zapisal in nočem ti prikrivati. da so vmes nekatere prav resne stvari. Ali si pripravljena?« Spet ie prikimala, ne da bi bila mogla črhniti besedico. Hush ie stopil k pisalni mizi. odprl predal in iel razburjen brskati po niem. vVsak njegov gib ie spremljala z očmi. ne vedoč, ali nai se ioče ali smeje. Zdajci se ie obrnil k niei: »Slutil sem. da bo kai takšnega,« ie strogo dejal. »Zato sem naredil še eno kopijo te knjige. Vendar sem do danes upal. da ne boš prestopila tiste poslednje meie. ki loči poštenost od nečesa, kar ne maram videti v zvezi s svoio ženo.« Stala ie negibno kakor kip. _ »Priznati ti moram,« ie resno nadaljeval. »da sem imel namen, uničiti original iti kopijo, če se iu ne bi bila dotaknila, toda zrirn ko si rsrzofera+a moje, zaupanje, nimam druge izbire. Pravica zahteva da izveš vsebino mojih zapiskov.« In pričel ji je brati vse niene drobne napake in pregreške. Bral je besedo za besedo stran za stranjo, kakor sodnik ki bere obsodbo. Vse si ie bil zapisal, celo drobne malenkosti, ki jih sicer mimogrede pozabiš. Ko ie naposled vendar končal, je pristavil: -jSicer na to menda tako že ves. Naibrže si že vse prebrala preden si kniigo uničila?« Sedela ie negibno, roki ie imela sklenjeni v naročju. Niene rjave oči so strmele v njegove. Bila ie osupla, brez besed, kakor otrpla. Nicn mož ie stopil k niei in ii deial priiazno in mirno: »Zdai ie vrsta na tebi. Prinesi mi svoio kniigo. Ana. Ne prosim usmiljenja!« Vstala ie in kakor v sanjah odtavala k svoii pisalni mizi. Hugh ni mogel prikriti sinehliaia. ko ie zagledal v nienih rokah debelo težko računsko knjigo. . »Poglej jo no.« ie vzkliknil, »to bo pa huda. Vendar ne bom pokvaril igre in kršil nienih pravil. Kar prični, potrpežljivo bom poslušal.« Obotavljajoč se ie odprla debelo kniigo. toda njene oči so iskale njegovih. Dvakrat ie Pričela brati toda vselei ii ie odpovedal glas »Ti si... Ti si...« ie iecala Več ni mogla prebrati. Črke so ii plesale pred očmi in glas se ii ie lomil v ihtenju. Naposled ie vzkliknila: »Tudi iaz sem hotela dane9 tebe presenetili... napraviti obračun... Zdai pa ne morem!« In odšla ie s svoio kniigo iz sobe. Tisto noč Hu«h ni mogel spati. Venomer so mu zvenele Po ušesih Anine besede: »...hotela presenetiti!« v idel io ie v mislih kako ie otrpnila ob niegovih pravičnih očitkih. Na kpneu »e ni mogel več obvladati. Vstal ie m se vtihotapil v ženino sobo. poiskal kliuček in odprl predal. I o naravi nj bil radoveden ali netakten, toda tokrat se ie tolažil, da le pat: ze minila doba. ki sta se zanio dogovorila in da si bo samo poiskal, kar mu gre. Tiho ie odnesel kniigo v svoio delovno sobo in io položil predse na pisalno mizo. Najprei mu ie postal pogled na prvi strani, kjer ie bilo z debelimi črkami čez vso stran napisano: »Računsko poročilo«. In kot motio ie Ana x drolt-no nis.!'o pri~:"ila besede nekega starega pesnika: »Prijatelj, vseeno m! ie. kakšne napake imaš. Vem. da te ljubim In da ie ljubezen slepa.« In ko’ ie obračal list za listom, ie na vsaki strani, za vsak dan bral samo 'Mio vrstico: »Nobenih napak nimaš, moi liubit Nobenih napak!« Poslednjih »trani »i mogel več razločno brati, prej si ie moral obrisati solze, ki w mu zameglile oči. Nagrajanje in kaznovanje v vzgoji Nagrada in kaznovanje sta v vzgoji samo nadomestka tam, kjer odpove naravno otrokovo zanimanje. Zapomni si: nagrajanje nikakor ni boljši vzgojni pripomoček kakor kaznovanje. NAGRAJANJE 1. Stalno nagrajanje je slabo. Nagrada naj bo pobuda, naj bo enkratno priznanje. Nagrada nikoli ne sme preiti v navado. S tem otroku ne boš pomagala. S. Če le moreš, se izogni obljublja-nju nagrade. Če nagrado že vnaprej obljubljaš, vzgajaš otroka v hladnega računarja, ki opravi svojo dolžnost samo zato, da dobi nagrado. S. Če si nagrado obljubila, moraš obljubo Uidi izpolniti. Zavedaj se, da vidi otrok v tebi svoj ideal. Nikar mu ne razbij te slike z lažio ali prelomljeno beseda Če ti otrok ne bo verjel, boš sama nosila posledice. 4. Skušaj vzgojiti otroka tako, da bo videl' v dobro opravljenem delu pravo nagrado. Brž ko si to dosegla, se lahko pohvališ, da si otroka pravilno vzgojila. Ne zaradi nagrade, zaradi dela samega naj otrok dela. KAZNOVANJE 1. Kazen naj otroka izpodbode. Kazen ne sme biti maščevanje. Skušaj se telesni kazni do zadnjega izogniti. Uporabljaj jo samo v skrajnih primerih. 2. Natanko p-retehtaj viiiivo kazni in velikost otrokovega prestopka. Otrok ima zelo natančen čut za pravičnost. Kazen, ki ni v razmerju s prestopkom, otroku samo škoduje. Rajši torej opusti kaznovanje, če ga ne znaš pravilno odmeriti. \3. Kaznovanje v razburjenju vsi škoduje leakor koristi. Kaznovanje v razburjenju je po navadi krivično. Otrok je pogosto nedolžen in je prestopek slučajno zagrešil. Najprej premisli, nato kaznuj! Sicer bi utegnila kdaj obžalovati, da si se prenaglila. 4. Izogibaj sc prepogostnega kaznovanja. Zelo napak je, če otroka za sleherno malenkost kaznujemo. Otrok otopi, si ničesar več ne upa, postane nesamostojen. Mnogo je še drugih načinov, da otroku dopovemo, kaj je prav in kaj narobe. 5. Predvsem si zapomni: Z vzgojo moraš otroka izboljšati, preroditi. Narobe je, če hočeš otroku odpraviti s kaznovanjem samo nekatere napake. Namesto njih se bodo v njegov značaj vgnezdile nove. Skušaj pov-'i3ati celega otroka! 6. Kadar kaznuješ, upoštevaj temperament svojega otroka. Ne kaznujmo vseh otrok po istem kopitu! Prav tako kakor so otroci različni po zunanjosti, se razlikujejo tudi po duševnemu življemu. Prilagodi kaznovanje otrokovi duši. 7. r.nudi otroku, ki si ga kaznovala, spet roko v sp‘ravo. Kako globoko segajo korenine Močno in razraščeno sadno kakor gozdno drevje poganja in -jazpreza svoje ko.anine na široko io globoko. To je potrebno, ker potrebuje 'orjaško drevje ne le destj Mane, ki mu b morajo dovajati korenine, ampak mora čvrsto zasidrati in držati pokonci veliko težo drevesa, ki se še poveča, kadar pritiskajo vetrovi. Kako močno pa tudi na široko pre-prežejo korenine zemljo. lahko opažamo v gozdovih, posebno tam, koder se pojavijo korenine pri vrhu zemlje. Zanimalo pa nas bo, kako globoko segaio korenine raznih poljskih in vrinili ..rastlin,. Vp.b.če se misli, da se gajo korenine le kakih 20—30cm globoko v zemljo, kar je dovoljna globina, da dobe potrebno hrano. Znanstveniki iu strokovnjaki pa so odkrili presenetljive poiave. Na polju, posejanim z ržjo, so skopali jamo z navpičnimi stenami. S sten jame so izprali s škropljenjem vso zemljo, da so ostale gole korenine. S tem poizkusom so odkrili, da so drobne lašaste koreninice prepredene kakor pajčevina in segajo do 120 cm globoko. Pri lično tako globoko sedajo tudi koreninice pšenice in drugih žit. Skoraj enako globoko segajo fižolove in grahove korenine, dočiin so zasledovali korenine koruze, zlasti pa detelje do 3 m globoko v zemlji. Občudovati moramo, koliko sile imajo rastline v sebi, da prodro & koreninami v lako globino in širino v boju za obstoj in prehrano. Užitni gledališki programi Pred približno petinsedemdesetimi leti je prišel neki slaščičar iz Bou-logna na zanimivo zamisel, da bi iz tenkega testa za pogače izdeloval gledališke programe, na katerih bi bila imena igralcev napisana s čokolado. To svojo zamisel je uresniči1, in z njo gledališkim obiskovalcem zelo ustregel. Neki tedanji časopis je o tem napisal naslednje: »Užitni gledališki programi so res imenitna zamisel. Samo škoda, da gledališki obiskovalci niso toliko obzirni, da bi programe pojedli v odmoru, temveč jih hranijo za zadnje dejanje in med igro povzročajo z drobljenjem in grizenjem neprijeten šelest.« Vino iz belušev V srednjsm vrku so iz belušev izdelovali vino, ki so ga uporabljali za zdravilo in ga prodajali v lekarnah. Z njim so zd.a.lli bolezni ’ dvic in mehurja. Vitamin A in solata Ugotovili so, sla vsebujejo veliki, zeleni solatni listi 30 krat toliko vita mina A kakor rumeno osrčje šobite. Ker smo že pri vitaminu A. naj omenimo, da ga je največ v mleku in sveži zelenjavi. Ker je v teh dveh hranilih tudi dovolj vitamina D, smemo trditi, da sta mleko in sveža zelenjava med najbolj zdravilnimi hranili v naši vsakdanji prehrani. Napoleon je izdal veliko denarja za parfum Napoleon I. je porabi] izredno veliko perila. V enem samem lotu je pokupil nič manj ko 72 srajc, in pla- čal zanje 500 frankov. Tudi dišave je ljubil V trt leta je izpraznil 162 velikih steklenic parfuma. Kl. je pa izredno rad njuhal, je tudi za tobak izdal .elikanske vsote denarja. Če bi bil tako močan ko mravlja... če bi bil človek v sorazmerju t velikostjo tako močan kakor mravlja, bi lahko v vsaki roki držal slona in z njim ,rl tekel petdeset kiIoim fro\ daleč, ne da bi se pri tem utrudil. Rojstni dan — dan žalosti Povsod na svetu lju e rojstni dan praznujejo in dobivajo na ta dan tudi darila. Drugače so pa navajeni prebivalci Trakije. Tam na rojstni dan žalujejo. Plešaste ljudi so posebno cenili Moški s plešo so uživali v prejšnjih časih v orientu veliko spoštovanje Ljudje so bilj namreč prepričani, da je plesa zunanji znak modrosti in še vseh mogočih drugih vrlin. Kadar je orientalec govoril s pleša stim moškim, je bil posebno vljuden in ga le imenoval »spoštovani plešec« Ali veste, ... da more preleteti čebela v petih minutah 1 km daleč. I ...da le jež za vrtove in polja, pa tudi za domove najkoristnejši, ker pokonča izredne množine raznega mrčesa, posebno pa miši, ... da morejo nesti nekatere žuželke bremena, ki presegajo oOOkrat njihovo lastuo težo. ...da more vzdržati dromedar pozimi do 25, poleti do 6 dni brez vode, ... da je v Avstraliji nad 100 milijonov ovac, ... da zraste na Grenlandiji krompir komaj tako debelo kakor so golobja jajca, — da vsebuje 1 kg orehov toliko beljakovin, kakor 1 kg govejega mesa, ... da obrodi kakavovo drevo, ki je tako veliko kakor 1 rdet n a češnja, največ pol kg kakavovih zrn. — da so poznali že v starem veku rmanov č..j kot zdravilo proti obolenju ledvic, ... da je v Kaspiškem morju okrog 300.000 milijonov centov soli, iz katere bi se dalo napraviti kroglo s premerom 250 km. .. da pada na zemljo sneg v 150 raznovrstnih snežinkah v kristalih, ... da je platina 21-, zlato 19-, srebro 10-. železo pa 7-krat težje kakor ista množina vode, ... da pije kavo nad 100 milijonov ljudi, čaj pa polovico manj, ... da použijejo ljudje na vsem svetu letno nad 500.000 ton rib, kar ustreza teži pol drugega milijona odraslih govedi, ... da vdilia odrast el človek v enei i dnevu enajst in pol kg zraka, .. da vsebuje človeško telo normal« razvitega odrasloga človeka toliko £*» fftrja, da bi iz njega lahko naprav 800.000 žveplenkam vžigaine’ kapi* ... da so vrvice izdatno moč .ejše i trpežnejše, če jih namakamo tri dni v raztopini galuna, ... da je krompirjev pire na lažjf krompL v solati najtežje prebavljiv*/ Srečno in 'veselo novo leto Vam žele: ####••••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••• : KAVARNA PREŠEREN j LJUBLJANA, St. Petra nasip j j KAKOL IN l*0LI)I POLAJNAR j $,.••••••••••••••••••••••••••* 5 SREČNO IN VESELO NOVO i LETO 1944 žela F. OSTRELIČ LJUBLJANA Nabrežje 20. septembra pri tromostju ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t** Tvrdka I DRAGO SCHV/AB j i i : LJUBLJANA. VIA 3MAGGI0 7 • | : «••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••••• I PIO RADONIč ! VELETRGOVINA j VINA IN ŽGANJA {LJUBLJANA! MALENŠKOVA ULICA 5 S *•*•••••••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••* •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s ] SREČNO NOVO LETO j I žel! vsem svojim cenj. odjemalcem • j Ant. KKISPER j • galaterijska trgovina na drobno • in na debelo : U UBUANfl, Mestni trg 26. Stritarjeva 3 j S GOSTILNA »DUBROVNIK« j SAMOUJK MARKO | Ljubljana, Kolodvorska til. 26 j «•••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••% ŠIVAN A M B R 0 2 i * • Z strojna delavnica J | Ljubljana. Trnovski pristan 32 5 *•••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••* ••••••••••••»(•••••••••••»•••••••••»•••••••»n • s i Srefn«' in veselo Novo leto : • veen enj. odjemalcem želita ; 5 M II. J O IN MAKIJA 5 SLAMIČ : • • mesarija J j LJUBLJANA, Jegličeva 10 • * t • UiCIKIHIIU *••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••£ j SREČNO NOVO LETO želi : vsem cenj. naročnikom S Franc Rebernik I pleskarstvo in ličarstvo j Ljubljana, Komenskega c. 22 j Telefon 31-77 j j : 4•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»« VILHAR J. : URAR LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 i : *••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« j IVAN ROZINA | BARVE IN LAKI i LJUBLJANA, Tjrševa c. 14 ; «••••••••••••••••••••••*•••*«••••••••••••••♦••* f•••••••••«*»e••••••••••••••••••••••••• «•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»r* SREČNO NOVO LETO ; : želi : • GRADBENO PODJETJE i I KAREL KAVKA j S stavbenik in tesarski mojster ; ] LJUBLJANA, Žibertova 11 j Telefon 20-50 : *, : LEKARNA DR. PICCOLI LJUBLJANA nasproti nebotičnika SREČNO IN VESELO : NOVO LETO • | želi | j VSEM CENJ~. ODJEMALCEM { RAFKO KORETIČ | DELIKATESA — ŠPECERIJA { • LJUBLJANA, ULICA 3 MAJA 4 J • • • * • • *«••••••••••••••••••••••••••*••••••••«••••••••• ' j IVAN JAVORNIK j ; mesarija • • lastna moderna hladilnica • • Ljubljana, Domobranska c. 7 in : ; Wolfova ul. 19 ; • • • • : VELETRGOVINA ŽGANJA : Emerik Zelinka : : LJUBLJANA VII : : želi vsem cenjenim odjemalcem j ; srečno in veselo novo leto 1944 J I : 5•••••••••••••••••••••••••••••••»•»• ;••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« : : • SREČNO IN VESELO : NOVOLETO 1944 ; i A. j E. Skaberne i J. BLASNIKA nasl. UNIVERZITETNA TISKARNA, LITOGRAFIJA IN KARTONAŽA D. D. I. Pielick & Co. Trgovin*- i južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo LJUBLJANA LINGARJEVA ULICA 1 *••••••••••••••> M. STOJAN USNJENA GALANTERIJA | j BLEIVVKISOVA 5 — Slavija : • v S 5 zeli vsem cenjeni: i odjemalcem : • SREČNO NOVO LETO : : • * «•••••••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••* J TVRDKA • I TO TOSTP ŠOLAR ! . TRGOVINA S ČEVLJI — nudi vse Z • vrste čevljev po zmernih cenah ter se S • P. n. odjemaclem toplo priporoča • ! Ljubljana, Tavčarjeva ul. 6 : pokg godne palače • '••••••••••••••t VELIKA PRATIKA •••••••••••••••••••••••••••••• ! Gostilna .PRI LOVCU1 •*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»! I SREČNEJŠE NOVO LETO * želi vsem cenjenim odjemalcem L. MIKLAVČIČ torburstvo S Ljubljaua. Kersnikova ulica 5 • J ! ?•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••» !•••■••••••«••••••••••••••••••••••••••• ••••••••'* • • • Srečno in veselo Novo leto : • - t- ! • zeli vsem i i BRUNčIč IVAN j pleskarstvo in ličarstvo 5 Ljubljana, Celovška cesta 42 • • • *«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••> %•••#•••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«* Imedic-zankl! j D. 2 O. Z. j { tovarne olja, lakov in barv v LjuDljan{ j <••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«* ••••••••••(••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••!••••••••••••••••••••••••£ : : j ORTOPEDIJA j Lampič Polde — Lfublfana BLEIWEISOVA CESTA 15, V PALAČI KAVARNE »EVROPA« Telefon 21-63 S ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO *•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»£ j j | Vež sceU v Hot/etn teiu j • želi ! Filip Sekavčnik j železnina j Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 19 j • Telefon 36-83 i : ! •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»t* { Nahtigal in sin j 5 LJUBLJANA : T Y R Š E V A CESTA 41 S • TELEFON 38-86 j INSTALACIJA VODOVODA, : • PLINOVODA, CENTRALNE \ : KURJAVE, KLJUČAVNI- : CARSTVO, KLEPARSTVO | : LJUBLJANA, na vogalu Rimske in Ceste Viktorja Emanuela III. želi srečno in veselo Novo leto vsem cenj. gostom in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk Teleon 46 95 • Srečno Novo leto želi vsem relije- j • nim naročnikom in e priporoča : Pogačnik Matko • knjigoveznica in galanterijska • delavnica : Ljubljana, Kongresni trg 12 j • • • • »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••c S i’«jeon 4t> wo • ^•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••% : ] SREČNO NOVO LETO j j .................................... . .gj. V3em Ce.njeniin odjemalcem : : .................................j : PARFUMERIJA ; • PIČMAN LOVRO j I »VIKA« j j | podjetje /,» vodovodne Oistulaeije, S | V. ARMEL1NI i u££L fc.Su?5 kS:^l i LIUHUAHA. JUDOVSKA UL.. \ j ...........................•’ .................*...................... i ............................................................................ j ] j Brivski in damski česalni sal»ff GJUD Aleksander | Ljubljana, Kongresni trg gt. G . . . . . * L.....................................* j MMjAHa, Šlajmerjev« ul. 1 : Telefon 25-78 j •••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••^ • ■ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI TVRDKA L. M. ECKER SINOVA | KLEPARSTVO j VODOVODNE INSTALACIJE TER SANITARNE OPREME • LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 4 ! : £•••••••••••••••••••••«••••••••••••••••••••••••••••m +•••••••••••••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• • • j Srečno in veselo Novo leto 1944 želi vsem svojim cenj. odjemalcem • | ELEKTRO- BOGATAJ | TRGOVINA Z ELEKTROTEHNIČNIMI PREDMETI j LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 19 (poleg nunske cerkve) ‘............•..........••.....•.............■•.....•••.....•••.••••••••••••■•••••••■•••••••■••■•t i. i Veselo in srečno novo leto 1944 ! želi • vsem odjemalcem in prijateljem ; krznarstvo FILIP BIZJAK [ LJUBLJANA, Kongresni trg 8 i ••••••••••••••••••••••••••••»••••••C •••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••C««* I j KIS — METLA J E K N E J J E L E N I C : POTNIK ,N DRUG LASTNIK J. M A R I N K O PARNA DESTILACIJA ESENC, ETERIČNIH PROIZVODOV, AROM, LIKERJEV IN ŽGANJA, SADNI SOKI IN MARMELADE LJUBLJANA — METELKOVA 13 Telefon 21-60 — Račun poštne hranilnice 16.710 1HKKf.NO NOVO LKTO želi vsem cenj. Uranknm 'D »e priporof« Havlifek Fran — Ljubljana konc. elektrotehnično podjetje Z WOLFOVA ULICA 12 | prej Bv. 1’etrn ceEta 5. Telefon 84-21 : : «••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••. : j *•••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••»• : SitKCNO NOVO LETO! Delicb Umberto LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 50 TRGOVINA VINA NA DEBELO : | S SREČNO NOVO LETO ZELI • »GROM« Z • | carinsko posredništvo in spedicijski biro • LJUBLJANA I i....................... Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom pleskar, ličar, sobo in črkoslikar ter gostil«idair v Štopanji vasi na Planirju IVAN BRICELJ Telefon 33-07 Ljubljana, Tjrševa cesta 13 Telefon 33-07 dvorišče »Figovec« i JOSIP OLUP, star. j • trg. z rnodn. in manufakturnim : S blagom in oblekami dom. izdelka ; i LJUBLJANA, STARI TRG 2 j • Obleke in perilo se izvršujejo • : tudi po meri, po najnižjih cenah • **• •••••••••••••••••••••••«••••••• ••••••••••••••'* Srcfno in veselo Novo leto želi S VINKO CUNDER j torbarstvo, sedlarstvo, Jermenarstvo ! LJUBLJANA, Igriška ulica 3 s (za dramo) : I Cvetličarna SPLIT ! s : • Ljubljana, Frančiškanska 8 • S Telefon 35-79. Benedik Ivanka • : j »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••^ : Vsem cenjenim odjemalcem želi • • srečno in veselo NOVO LETO l • i GREBENC, LJUBLJANA : nakup in prodaja vreč I SV. PETRA C. 33 — Tel. 34-26 : • • £••••••••••••••••••••••••••• • • : Ivan Železnikar manufaktunia trgovina Ljubljana, Marijin trg St. B •t : ANTONBARTOL trgovina i kurivom m lesom Ljubljana, Podinilščakova 18 I A. K A J F E ž j ! URAH j LJUBLJANA, Miklošičeva 14 j j liM/3 SREČNO NOVO LETO vsem cenjenim odjemalcem našega piva, špirita in kvasa Vaše rokavice in usnjene čevlje in semiš čistimo in barvamo najceneje Džemal Hajrula Mestni trg 11 želi |(t D. PIVOVARNA »UNION1 D. LJUBL JANA im OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Oerausgebor: K. Bratuša, Journal!«!; verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journali^ Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; ti) Jruckerei: Merkur, A. O. In Ljubljana; fUr dio Druckorel verantwortlich: 0. Mibalek 'tiskarna Merkur d* d. v Ljubljani: za tiskarno odeovarja O. Mibalek — vsi v LlublianL alte in