URN_NBN_SI_DOC-GYAFYR4Y

IN MEMORIAM — OBITUARY V SPOMIN ANI MATKO V jeseni leta 1945 sem se vpisal v sedmi razred klasične gim na­ zije v Ljubljani in tedaj smo se znašli v razredu skupaj z dekleti, ki so prišle iz klasičnih vzporednic na poljanski gimnaziji. Gledale so nas nekako z viška, češ s takim i mlečneži bomo odslej hodile v šolo. Ne samo, da so se im ele za bolj odrasle od nas, tudi za bolj učene so se imele (nekoč so se podpisale kot »učene ženske«). Ena izmed njih, močno rdečelično dekle, klicali so jo Nana, je bila še posebej učena. Znala je zelo modro govoriti in v pogovoru je upo­ rabljala veliko tujk. Bila je to Ana Cizelj-Aleš, rojena v L jubljani 5. aprila 1929. Oče Janko je bil inšpektor poštne direkcije (bil je po­ sinovljen, zato je nosil dvojni priimek), m ati Dora, roj. Debelak, je bila učiteljica in je že med vojno um rla. Po m aturi 1947 smo se razkropili po raznih fakultetah, Nana se je vpisala na filozofsko fa­ kulteto. Diplom irala je 11. oktobra 1952 iz svetovne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književnosti (njena di­ plom ska naloga pri prof. Ocvirku je bila »Schiller pri Slovencih«). 15. aprila 1953 je nastopila službo pri psihološkem inštitutu filo­ zofske fakultete, kjer je opravljala bibliotekarske posle. 1. m arca 1954 je prišla kot bibliotekarka v Narodno in univerzitetno knjiž­ nico in 6. decem bra 1955 je opravila bibliotekarski izpit z nalogo B ibliografija del M irana Jarca. Leta 1958 se je poročila in od tedaj je nosila priim ek Matko. Ko sem prišel oktobra 1959 tudi jaz v NUK, je Nana imela ravno skrajšan delovni čas po rojstvu sina A ndreja. V NUK je bila najprej klasifikator v stvarnem katalogu, nato vodja velike čital­ nice, po porodniškem dopustu pa je bila katalogizator v abecednem imenskem katalogu, honorarno pa je v letih 1955— 1959 delala v knjižnici tedanje A kadem ije za igralsko um etnost. V bibliotekar- stvo se je naravnost zagrizla in na vseh m estih je lahko uporabila svoje obsežno znanje. Poglobila se je v bibliotekarsko stroko, kar pričajo tudi njene objave v Knjižnici, tako da je včasih na moč teoretično in znanstveno obravnavala praktične probleme. Razen poglabljanja v bibliotekarske problem e je že pred svojo hudo bolez