AlenkaKravos1
Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
ConsequencesafterLaryngealCancerTreatment
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:rehabilitacija,rakgrla,požiranje,govor,posledice
Zdrav lje nje bol ni kov z ra kom grla je zah tev no in dol go traj no pred vsem za ra di zah tev ne
re ha bi li ta ci je. Naj več obo le lih je moškega spo la, saj je rak grla pri moških v Slo ve ni ji po
po go sto sti na 11. me stu, pri žen skah je po go stost de set krat manjša. Kot po sle di ca zdrav -
lje nja raka grla, ki sko raj ved no zah te va ki rurško zdrav lje nje, je lah ko mo te nih več os -
nov nih živ ljenj skih funk cij – glas, požira nje in di ha nje. Pri zdrav lje nju raka grla na stane jo
šte vil ne težave, zato mora biti ce lot na re ha bi li ta ci ja načrto va na že pred začet kom zdravlje -
nja in zah te va so de lo va nje raz ličnih stro kov nja kov. Je zelo kom plek sna in dol go traj na,
od vi sna od tega, ka te ri te le sni deli so bili pri ope ra ci ji ohra nje ni, kakšna je re konstruk -
ci ja in ko likšnem od mer ku ra dio te ra pi je je bil iz po stav ljen bol nik. Po nov na vzpo sta vitev
med se boj no us kla je ne ga de lo va nja di ha nja in požira nja zah te va več stro kov nja kov raz -
ličnih strok, ki mo ra jo v pro ce su re ha bi li ta ci je začeti so de lo va ti že pred pričet kom zdrav -
lje nja raka gla ve in vra tu. 
aBSTRaCT
KEYWORDS:rehabilitation,laryngealcancer,deglutition,speech,consequences
The re ha bi li ta tion pro cess af ter the treat ment of laryn geal can cer, which is the ele venth
most com mon head and neck can cer among men in Slo ve nia, is very long and de man -
ding. Wo men are ten ti mes less af fected. It nearly al ways re qui res sur gi cal treat ment,
which is in most ca ses mu ti la ting. The es sen tial li ving func tions – breat hing, fee ding
and voi ce are in ter rup ted. Many dif fe rent prob lems ap pear af ter laryn geal can cer treat -
ment. That is the rea son why the en ti re re ha bi li ta tion must be plan ned ahead and a team
of spe cia lists from dif fe rent areas must be es tab lis hed early at the be gin ning of the treat -
ment. Re ha bi li ta tion is very com plex and long-la sting, and de pends on how ra di cal the
re sec tion was, on the type of re con struc tion and on the ex tent of ra diot he rapy. A mul ti -
dis ci pli nary ap proach is ne ces sary to es tab lish con di tions for the pa tient’s suf fi cient breat -
hing and ea ting af ter treat ment. A com pre hen si ve team of dif fe rent ex perts must be
sum mo ned before the first sur gery and re ha bi li ta tion oc cur.
1 Asist. dr.AlenkaKravos,dr.med.,Oddelekzaotorinolaringologijo,cervikalnoinmaksilofacialnokirurgijo,Univerzitetni
kliničnicenterMaribor,Ljubljanskaulica5,2000Maribor;kravosalenka@gmail.com
159MedRazgl.2019;58(2):159–66 • Pregledni članek
UvOD
Rak grla (RG) pred stav lja prib ližno 3% vseh
ra kov. Po po go sto sti se v slo ven skem me rilu
uvršča na 11. me sto med vse mi raki moških.
Pet let no preživet je v letu 2011 je bilo 67,8%
pri moških in 76,7 % pri žen skah (1).
Moški za RG zbo li jo de set krat po go ste -
je kot žen ske, naj po go ste je v starosti 50–70
let. Iz je ma je rak re tro kri koid ne ga področja,
te sno po ve za ne ga z gr lom, kjer v sklo pu
Plum mer-Vin so no ve ga sin dro ma po go ste -
je zbo li jo žen ske, saj je tudi po go stost tega
sin dro ma večja pri žen skah kot pri moških
(2, 3). In ci den ca RG na rašča s sta rost jo, naj -
večja je v starosti 50–70 let (4). Kot ve lja
za raka ust ne vot li ne, žrela in poži ral ni ka,
sta tudi pri RG ka je nje in pre ko mer no pit -
je al ko hol nih pi jač naj po memb nejša etio -
loška de jav ni ka. Ka je nje naj bi bilo po gla -
vit ni vzrok za na sta nek RG v 95% pri me rov,
med ka dil ci pa je in ci den ca RG šest krat do
dvaj set krat večja kot med ne ka dil ci. Uživa -
nje al ko ho la naj bi tve ga nje za na sta nek RG
pri ne ka dil cih po večalo za pet krat, pri ka -
dil cih pa za sto krat v pri mer ja vi z ne ka dilci,
ki niso pre ko mer ni uživalci al ko ho la (5, 6).
Al ko hol ne pi jače ima jo si cer manjši kan -
ce ro ge ni učinek na sluz ni co zgor nje ga di -
hal no-pre bav ne ga trak ta kot ka je nje, ven -
dar oba sku paj de lu je ta vza jem no. Tudi
one snažen zrak, io ni zi ra joče se va nje in in -
du stri ja (krom, ni kelj, uran, az best) so po -
memb ni de jav ni ki za na sta nek RG, prav
tako k temu pri po mo re uživa nje ne za dost -
nih ko ličin sad ja in ze le nja ve (7). Ne ka te -
ri ra zi sko val ci opi su je jo pogo stejše po -
javlja nje ga stroe zo fageal ne ga ref luk sa pri
ose bah z RG oz. ra kom spod nje ga dela žrela
(8, 9). Prav tako ver jet nost na stan ka raka
pomemb no zvišuje ge net ska os no va po sa -
mez ni ka (10, 11).
DE LI TEv KaR CI NO MOv GRLa
V 95–98 % je izid hi sto loške prei ska ve RG
ploščato ce lični kar ci nom. De li tev RG, na
kate ro so ve za ne bol ni ko ve težave, zdrav -
ljenje in prog no za, ima tri glav ne sku pi ne,
ki hkra ti pred stav lja jo tudi ana tom sko de -
li tev (12):
• RG nad gla sil ka mi – su pra glo ti sni,
• kar ci nom gla silk – glo ti sni in
• RG pod gla sil ka mi – sub glo ti sni. 
ZDRav LJE NJE RaKa GRLa 
Še pred začet kom zdrav lje nja mo ra mo na -
črto va ti ce lo vi to re ha bi li ta ci jo tako iz me -
di cin ske ga kot tudi po klic ne ga in so cialne -
ga vi di ka. Mul ti dis ci plinarni tim raz mišlja
o tem, kako bo sta ob seg ope ra ci je ali upo -
ra ba dru gih načinov zdrav lje nja vpli va la na
možnost re ha bi li ta ci je ok var je nih bolnikovih
funk cij (di ha nja, požira nja, go vo ra, kašlja,
voha, zu na nje ga vi de za bol ni ka). Cilj zdrav -
lje nja na mreč ni samo ce lot na od stra ni tev
ma lig ne bo lez ni, am pak tudi ohra ni tev
funk cij in es tet ske ga vi de za zdrav lje ne ga
po dročja. To po me ni, da se mo ra jo že med
zdrav lje njem po leg zdrav ni ka in me di cin -
ske se stre v obrav na vo vklju če vati vsi stro -
kov nja ki, ključni za ce lo vito reha bi li ta ci jo
po končanem zdrav lje nju (logoped, psi ho -
log, fi zio te ra pevt, res pi ra tor ni te ra pevt, de -
lov ni te ra pevt, die te tik itd.) (13).
Pri ohra ni tve ni ki rur gi ji RG in raka spod -
nje ga žrela upošte va mo na sled nja načela
(14, 15):
• Ko je rak ome jen na eno gla sil ko, lah ko
od stra ni mo samo to. Glas je hri pav, ker
se med fo na ci jo spre me ni ta način gi ba -
nja mišic grla in ni ha nje gla silk, ki je lah -
ko celo one mo gočeno, pa tudi sti ka med
gla sil ka ma ni več.
• Če je tu mor ome jen na del grla nad gla -
sil ka ma, za nje go vo popolno od stra ni tev
za do stu je su pra glo ti sna la rin gek to mi ja.
Za ra di od stra nje ne ga zgor nje ga dela grla
se spre me ni občut lji vost v po dročju žrela
in grla, po sle di ca pa je za le ta va nje med
požira njem. Manj ka na mreč ti sti del grla,
ki oprav lja večino funk ci je zaščite grla
pred as pi ra ci jo hra ne in pi jače.
• Ko je tu mor ome jen na manj kot po lo vico
grla, iz ve de mo ver ti kal no he mi la rin gek -
to mi jo. Po sle di ca ne po pol ne ga sti ka na
160 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
me stu po klop ca je močno hri pav glas (ena
gla sil ka je izre za na sku paj z isto stra njo
grla).
V pri me ru na pre do va ne ob li ke RG in raka
spod nje ga žrela mo ra mo od stra ni ti grlo
v ce lo ti. Ko je tre ba od stra ni ti tudi del žrela,
je okr nje nost tki va tako ob sežna, da mo ra -
mo re kon strui ra ti pre bav no cev z lo kal nim
ali od da lje nim mi kro va sku lar nim režnjem.
Posle di ce zdrav lje nja raka grla
Od stra ni tev grla pov zroči šte vil ne ne ugod -
ne po sle di ce, ki so od vi sne od tega, ko likšen
je bil ob seg tu mor ja in po sle dično ob seg
zdrav lje nja. Možne so na sled nje po sle di ce
(13):
• go vor no spo ra zu me va nje ni več takšno
kot pred odstra ni tvi jo grla,
• za ra di di ha nja s sto mo je vdi ha ni zrak ne -
pri me ren, bol ni ka po go sto draži na kašelj,
• bol nik iz nosu ne more iz pi ha ti slu zi,
• zmanjšana spo sob nost vo ha nja in okušanja,
• spre me njen in manj učin ko vit način kašlja,
• po pol no ma spre me njen način hranje nja
za ra di po manj ka nja sli ne,
• zmanjšana spo sob nost te le sne ga dela in
• spre me nje na zu na njost.
Značil no sti ra dio te ra pi je in ke mo te ra pi je
kot edi ne ga načina zdrav lje nja ali kot do -
dat ka ki rurški te ra pi ji so (16):
• ra dio te ra pi ja vpli va na žilje; končna posle -
dica je na sta ja nje ve ziv ne ga tki va, v zgor -
njem di hal no-pre bav nem trak tu se zmanj -
ša občut lji vost sluz ni ce;
• če so v ob močje ob se va nja za je te ve li ke
žleze sli nav ke, se zmanjša nastajanje sli -
ne, spre me ni se tudi nje na se sta va;
• za ra di su ho sti sluz ni ce je lahko upočasnje -
no pre mi ka nje bo lu sa hra ne iz ust skozi
žrelo do požiral ni ka, kar ob spre me njeni
občut lji vo sti sluz ni ce vodi do tihe as pira -
cije;
• če je v ob močje ob se va nja za je ta ščit ni -
ca, se lah ko spre me ni nje no de lo va nje in
• ke mo te ra pi ja po veča učinek ob se vanja.
REHaBILITaCIJa PO
ZDRavLJENJU RaKa GRLa
Re ha bi li ta ci ja gri ze nja,
žvečenja in požira nja
Bol nik mora uživa ti do volj te kočine, ob hu -
dem po manj ka nju sli ne pa po ma ga umet -
na sli na. Pri lajšanju težav s požira njem in
is ka nju no vih, novi ana tomski si tua ci ji pri -
la go je nih, na do mest nih mo to ričnih vzor -
cev ima glav no vlo go lo go ped. Po služuje se
različ nih teh nik, s ka te ri mi želi do seči čim
boljšo senzorimotorično in te gra ci jo spre -
menje nih raz mer v ope ri ra ne mu po dročju.
Pred začet kom obrav na ve bolnika se je smi -
sel no pos ve to va ti z nje go vim ope ra ter jem,
ki raz loži ob seg ope ra ci je. Požiral ni ma ne -
vri po ma ga jo kre pi ti še ob sto ječe struk ture,
po memb ne za požira nje, bol nik pa se nauči
tudi na do mest nih požiral nih manevrov, kot
so Men del soh nov ma ne ver, supraglo ti sno
požira nje, su pra-su pra glo ti sno požira nje in
for si ra no požira nje. Pri mer ja va požira nja
bol ni kov po ope ra ci ji raka v zgor njem delu
pre bav ne cevi (rak ust ne vot li ne in ust nega
dela žrela) in bol ni kov po ope ra ci ji v spod -
njem delu di hal no-pre bav ne ga trak ta (RG,
rak spod nje ga žrela) po kaže, da bol ni ki po
po se gu v spod njem delu bis tve no lažje po -
ži ra jo kot ope ri ra ni v zgor njem delu di hal -
no-pre bav ne ga trak ta (17). Ko rist ni so tudi
nas ve ti die te ti ka, ki gle de na kon si sten co
pred la ga pri mer no vr sto hra ne.
Gla sov na re ha bi li ta ci ja
Spo sob nost in ra zum lji vost go vo ra ter ka -
ko vost gla su se po te ra pi ji RG raz li ku je jo
gle de na ob seg ope ra ci je in lo ka li za ci jo tu -
mor ja. Ar ti ku la ci ja po te ra pi ji RG običajno ni
spre me nje na. V vsa kem pri me ru, ne glede
na ob seg od strani tve dela grla, je spre me -
nje na ka ko vost gla su, pred vsem pa vzdržlji -
vost.
Po hor dek to mi ji, izre zu ene gla sil ke, os -
ta ne možnost tvor be gla su z dru go gla silko
in s preo sta li mi struk tu ra mi na ope ri ra ni
stra ni grla (npr. z ven tri ku lar no gubo).
Bolni ki včasih tvo ri jo glas s prib liževanjem
161MedRazgl.2019;58(2):
epi glo ti sa in arie pi glo tične gube. Z manjšim
ki rurškim po se gom (ojačan jem os tan ka
izre za ne gla sil ke ter zdra ve gla sil ke) lah ko
okre pi mo prib liževa nje gla silk in omogo -
čimo stik med nji ma. Glas je bis tve no boljše
ka ko vo sti po ob se va nju kot te ra pi ji pr ve ga
iz bo ra začet ne ga raka gla sil ke, saj je ta po
ob se va nju bo lje ohra nje na. Na ka ko vost
gla su bis tve no vpli va jo braz go ti ne, ki so
posle di ca ob se va nja (18). Lo go ped sku paj
z bol ni kom poišče načine ob li ko va nja gla -
su s preo sta limi struk tu ra mi in jih okre pi
z vajo.
Tudi po su pra glo ti sni la rin gek to mi ji
ali po he mi la rin gek to mi ji lah ko bol nik
ohra ni kar za do vo ljiv glas, če ima na vo ljo
iz dat no pod po ro lo go pe da, saj je ak ti va cija
mišic, ki so os ta le po ope ra tiv nem po se gu,
ne ko li ko težja, pro ces učenja pa daljši (19).
Ko je grlo od stra nje no v ce lo ti in bol -
nik ne more več tvo ri ti gla sov kot prej,
so mo goči tri je načini re ha bi li ta ci je: ezo fa -
gealni go vor (EG), tra he oe zo fa geal ni go vor
(TEG) in elek tron sko umet no grlo (EUG).
Ezo fa geal ni go vor
Pri EG vlo go di hal med go vo rom (za lo go
zra ka) prev za me jo zgor nja pre ba vi la. Pre -
bav ni in di hal ni trakt sta po la rin gek to miji
ločena, ker bol nik diha s tra heo sto mo. Zato
zrak, po tre ben za na sta nek gla su, pri de iz
požiral ni ka. Bol nik se mora naučiti sti -
sniti zrak v požiral nik, po tem ko ga je zajel
v ust no vot li no. Prav to je za bol ni ka najtežja
na lo ga. Naučiti se mora tudi po ti ska nja stis -
nje ne ga zra ka (ki ga je okrog 50–80 ml) na -
zaj iz požiral ni ka v žrelo in ust no vot li no.
Za na sta nek gla su je bistveno pre ha ja nje
zra ka sko zi pre hod požiral ni ka v žrelo, ob
čemer za ni ha jo sluz nične gube, včasih pa
za ra di hi tre ga pre ha ja nja zra ka sko zi ožino
ob močno za braz go ti nje ni sluz ni ci na sta ne
samo šum. Tako na sta li zvok se stav lja jo obi -
čajno nižje frek ven ce, glas pa je hri pav, ven -
dar za došča za gla sen go vor. Tvor ba gla su
je neod vi sna od di ha nja. Bol nik mora us tva -
ri ti in nato av to ma ti zi ra ti nove mo to rične
vzor ce za fo na ci jo. Po seb no težavo pred stav -
lja tudi, da je ko ličina zra ka med pre ho dom
sko zi ezo fa go fa rin gealni seg ment bis tve no
manjša kot pri di ha nju, ja kost gla su pa je
temu pri mer na. Prav tako je go vor vsaj
v začetku učenja EG bolj raz drob ljen, saj
s ko ličino zra ka, ki jo bol nik naen krat sti sne
in nato iz ti sne iz požiral ni ka, lah ko iz go vo -
ri le be se do ali dve. EG je kljub izred no sla -
bi ka ko vo sti proi zve de ne ga zvo ka še ved no
naj boljši način spo ra zu me va nja po la rin gek -
to mi ji. Ko se ga bol nik nauči, za spo ra zu me -
va nje ne po tre bu je več stro kov ne ga oseb ja.
Učenje EG je dol go tra jen pro ces in lah ko
traja tudi do dve leti. Ena od sla bo sti EG je
v pre cejšnji ne sta bil no sti pri dob lje ne ga
senzorimotoričnega vzorca, saj vsak psi hični
stres lah ko vodi do težav pri nje go vem iz -
va ja nju. Pred nost EG je v tem, da je pre cej
po do ben na rav ne mu go vo ru in da zanj ne
po tre bu je mo nobe nih pri po močkov (20).
Z oce no go vor ne ga spo ra zu me va nja la -
rin gek to mi ra nih bol ni kov v Se ve ro vz hod -
ni Slo ve ni ji smo ugo to vi li, da se jih pri -
bližno 60 % uspe naučiti in upo rab lja ti EG.
Kako us pešni so bol ni ki po la rin gek to mi ji
pri učenju EG, je od vi sno od šte vil nih de -
jav ni kov: sta ro sti, spo la, izo braz be, ob se ga
ope ra ci je, mo re bit ne do dat ne te ra pi je z ob -
se va njem, mo ti va ci je za učenje, časa tra ja -
nja učenja in sta nja slu ha (21).
Tra he oe zo fa geal ni go vor
Dru gi način go vor ne re ha bi li ta ci je po od -
stra ni tvi grla je TEG s po močjo go vor ne pro -
te ze. Pro te za je majh na, običajno si li kon ska
cevčica z eno smer nim ven ti lom, ki omo goča
pre hod zra ka iz sap ni ka v požiral nik. Glas
se tvo ri tako kot pri EG – na ezo fa go fa rin -
geal nem pre ho du – in je zato ena ke ka ko -
vo sti, hri pav in niz ke frek ven ce. Po memb na
raz li ka je v tem, da se pri TEG glas tvo ri
z zra kom iz pljuč, to rej ena ko kot pred od -
stra ni tvi jo grla. Mo to rični vzor ci se to rej
v tem seg men tu ne spre me ni jo, na raz po -
la go pa je ve li ko zra ka, ki omo goča dol ge
fra ze z enim vdi hom in za dost no gla snost.
162 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
Pred nost tega načina go vo ra je tudi v tem,
da se pro te zo vsta vi hi tro in eno stav no, lah -
ko med ope ra tiv nim po se gom ali pa ka sne -
je, ko se po ja vi po tre ba. Bol nik hi tro pri do bi
možnost po nov ne ga go vor je nja. Ja kost go -
vo ra je za ra di znat ne ko ličine zra ka v pljučih
med di ha njem večja kot pri EG (22).
Po manj klji vost TEG je v tem, da je tre -
ba pro te zo do kaj po go sto in red no me nja -
va ti (dva- do tri krat na leto), tudi nje no
vzdrževa nje je za ne ka te re bol ni ke zah tev -
no. Ker pro te za pred stavlja vez med di ha -
li in pre ba vi li, ves čas ob sta ja ne var nost
as pi ra ci je hra ne ali celo pro te ze same, če se
od pr ti na, v ka te ro je vstav lje na, za ra di vnet -
ja raz širi in ne te sni več. Po manj klji vost tega
si cer od ličnega načina go vor ne re ha bi li ta -
ci je po od stranitvi grla je tudi višja cena ter
od vi snost bol ni ka od zdravs tve ne os kr be do
kon ca živ lje nja (23).
Način go vor ne re ha bi li ta ci je bol ni kov
po od stra ni tvi grla na Kli ni ki za oto ri no la -
rin go lo gi jo in cer vi ko fa cial no ki rur gi jo
Uni ver zi tet ne ga kli ničnega cen tra Ljub lja -
na je, da se bol ni ke po skuša naučiti EG. Go -
vor no pro te zo do bi jo ti sti, ki se jim EG ne
uspe naučiti, oz. ti sti, ki za vračajo učenje EG
ali si TEG izrec no želi jo. Na isti kli ni ki so
pri mer ja li oba načina go vor ne re ha bi li ta -
ci je. Ugo to vi li so, da je TEG manj vpli val na
po slabšanje ka ko vo sti živ lje nja, ker je bolj
po do ben la rin geal ne mu go vo ru, pred vsem
pa je bil čas, po tre ben za nje go vo usvojitev,
pre cej krajši od časa učenja EG pri mer ne ka -
ko vo sti. Ob pri mer ja vi ra zum lji vo sti med te -
le fo ni ra njem ali go vo ra v hru pu ra zi sko val ci
niso do ka za li sta ti stično značilne raz li ke
med TEG in EG (24).
Tudi dru gi ra zi sko val ci bis tve ne raz li -
ke med TEG in EG niso do ka za li. Ugo to vili
so celo, da se bol ni ki po končanem zdrav -
lje nju RG raje po služuje jo EG kot TEG (25).
Iz razi skav lah ko pov za me mo, da bi
bilo smi sel no bol ni ku že med od stra ni tvi -
jo grla vsta vi ti go vor no pro te zo in mu tako
omo gočiti ta kojšnjo go vor no ko mu ni ka ci -
jo, hkra ti pa čim prej pričeti z učen jem EG,
ki bo po us pešni usvojitvi po stal pri mar ni
način go vor ne komu ni ka ci je.
V Se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji je de lež upo -
rab ni kov TEG mi ni ma len in znaša 8 %,
v Osred nji Slo ve ni ji pa je ne ko li ko večji in
znaša 22,5 %. Ker je pri mar ni cilj usvojiti
EG, je de lež bol ni kov v tej sku pi ni naj večji:
v Se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji 62 %, v Osred nji
Slo ve ni ji pa 49 % (26).
Elek tron sko umet no grlo
Če bol nik ne us vo ji niti EG niti TEG, mu po -
nu di mo možnost upo ra be EUG. Po ga nja ga
elek trični tok, ki omo goča ni ha nje mem bra -
ne. Bol nik mem bra no običajno pri slo ni na
sub man di bu lar ni pre del, da se vi bra ci je
pre ko tki va pre ne se jo na zrak v ust ni votli -
ni, kar us tva ri zvok. Bol ni ka naučimo pra -
vil ne ar ti ku la ci je, da na sta li zvok dobi svoj
po men. Pred nost je v hi trem učenju brez
večjega tru da, ve li ka sla bost pa sta izra zito
ko vin ski zven gla su in slabša ra zum ljivost.
Bol ni ku, ki mu ni us pe lo us vo ji ti boljših
načinov ko mu ni ka ci je, tako omo gočimo
spo ra zu me va nje. 
Po po dat kih iz Se ve ro vz hod ne in Osred -
nje Slo ve ni je je de lež upo rab ni kov EUG pri -
bližno enak in znaša 18 %.
V Slo ve ni ji je bila že pred leti na re je na
ra zi ska va, s ka te ro so po skušali ugo to vi ti,
kaj vpli va na ce lost no re ha bi li ta ci jo bol ni -
kov po zdrav lje nju RG. Av tor ji so ugo to vili,
da zgod nje od kri va nje neu god nih de jav ni -
kov in bol ni ku pri la go je na re ha bi li ta ci ja lah -
ko omo gočita pri mer no ka kovost živ lje nja
bol ni kov (go vor, hra nje nje, požira nje, po -
novna vključitev v do mače oko lje), ki so
zdravlje ni ki rurško. Večina bol ni kov je bila
v sklo pu zdrav lje nja tudi ob se va na. Lokali -
za ci ja tu mor ja in vr sta ki rurškega zdrav -
ljenja ni sta vpli va li na splošno us pešnost
re ha bi li ta ci je. Po manj klji vo zo bov je je
zmanj ševa lo spo sob nost požira nja, ni pa
vpli va lo na go vor. Na glušnost je ne ga tiv -
no vpli va la na vključeva nje bol ni ka v do -
mače oko lje. Go vor je bil naj slabši pri
bol ni kih po la rin gek to mi ji. Kljub temu sta
163MedRazgl.2019;58(2):
bili dve tret ji ni bol ni kov za do volj ni s spo -
sob nost jo go vo ra, požira nja in preo sta lo re -
ha bi li ta ci jo po zdrav lje nju (26).
Psi ho so cial na re ha bi li ta ci ja
Po končanem zdrav lje nju in re ha bi li ta ci ji
mora bol nik os ta ti pod me di cin skim nad -
zo rom. Ne le za ra di možnosti po no vi tve
tumor ja, am pak tudi za ra di mo re bit nih psi -
ho so cial nih težav, ki se kljub re ha bi li ta ci -
ji po ja vi jo po zdrav lje nju RG. Gre pred vsem
za psi hične težave, težave s po nov no so ciali -
za ci jo, opuščanje ško dlji vih raz vad in ohra -
nja nje sta nja pri mer ne prehra nje no sti. Za
poe no te nje me ril v oce ni, kako do bro je bol -
nik re ha bi li ti ran na po dročju ko mu ni ka cije
in pre hra nje va nja, so znans tve ni ki sesta vi -
li po seb no oce nje val no les tvi co, s ka te ro
oce nju je mo tri po dročja re ha bi li ta ci je: ra -
zum lji vost go vo ra, spo sobnost pre hra nje va -
nja in hra nje nje v jav no sti (27, 28).
Psi hične težave – de pre si ja in sa mo mo ril nost
Med vse mi on ko loškimi bol ni ki so prav
tisti z RG naj bolj nag nje ni k de pre si ji in
samomo ril no sti. Ugo tav lja jo zelo vi so ko
pogostost, ki znaša 15–50 % (24). Že pred
začet kom zdrav lje nja naj bi bil v obrav na -
vo bol ni ka zato vključen tudi kli nični psi -
ho log, kar je v naši državi na žalost iz ve dlji -
vo le v naj večjih cen trih. Psi ho log na mreč
nudi po moč tako bol ni ku kot nje go vi dru -
žini, in si cer tudi z vo de njem sku pin za sa -
mo po moč. V pro ce su zdrav lje nja tudi bol -
ni ko va družina po tre bu je po ja sni la gle de
bol ni ko ve ga te le sne ga in psi hičnega sta nja,
po moč pri načinu or ga ni zi ra nja na dalj nje -
ga živ lje nja ter po moči bol ni ku. V po moč
so jim tudi iz kušnje ti stih družin, ki so se
že spo pa da le z ma lig no bo lez ni jo ene ga od
svo jih čla nov in z mo te ni mi funk ci ja mi po
končanem zdrav lje nju (29).
Vr ni tev v družbo 
Na ce lot nem po dročju Slo ve ni je je do bro or -
ga ni zi ra no Društvo la rin gek to mi ra nih Slo -
ve ni je (DLS) s po sa mez ni mi področnimi
eno ta mi. Po ve za no je tudi z združenji la rin -
gek to mi ra nih v dru gih de lih Evro pe. Na ni -
vo ju društva so or ga ni zi ra ni tečaji za učenje
ali iz boljšanje go vo ra po od stra ni tvi grla
ter telesne dejavnosti (npr. učenje pla va nja
s po seb ni mi apa ra ti za vodno te ra pi jo za la -
rin gek to mi ra ne). Sku pi na pro sto volj cev
(po ver je ni kov) obi sku je bol ni ke z RG na
njiho vo željo že pred začet kom zdrav lje nja,
med zdrav lje njem in po njem. Po ver je ni ki
sve tu je jo pred krat kim ope ri ra nim bol ni kom
in od go var ja jo na vprašanja bolniko ve dru -
žine. Red no obi sku je jo člane društva in
nji ho ve družine, da se z nji mi po go var ja jo,
jim sve tu je jo in na vežejo sti ke z ope ri ra -
nimi, ki se še niso po ve za li z DLS in bi se
z njego vo po močjo lažje po nov no vključili
v družbo. DLS or ga ni zi ra tudi tečaje psi ho -
so cial ne re ha bi li ta ci je, pla nin ske iz le te,
po ho de, obi ske kul tur nih pri re di tev in skrbi
za red na druženja vseh čla nov ter nji ho vih
družin.
Opuščanje ško dlji vih na vad 
Po končani re ha bi li ta ci ji mo ra mo bol ni ke
red no spod bu ja ti k zdra ve mu načinu življe -
nja. Ti ste, ki so ohra ni li ško dlji ve na va de,
krive za nji ho vo bo le zen, pa še to li ko bolj.
Ka je nje in pre ko mer no uživa nje al ko ho la sta
lah ko ohra nje ni na va di, ki sta v ve li ki meri
kri vi za po no ven po jav tako RG kot tudi
drugih ob lik raka. Ra zi sko val ci so na mreč
ugoto vi li, da kar 16 % bol ni kov na da lju je
z red nim uživa njem al ko ho la, 30 % pa s ka -
je njem tudi po zdrav lje nju RG (30).
Ohra nja nje pri mer ne pre hra nje no sti
Prav nekakovostna pre hra na je eden iz med
po gla vit nih de jav ni kov za na sta nek RG. Zato
bol ni ke na njo opo zar ja mo že med pro ce som
re ha bi li ta ci je in jih učimo zdra vih nači nov
pre hra nje va nja. Bol nik na mreč izred no
težko spre me ni ne pri mer ne pre hramb ne
navade, se pa za ra di po sle dic zdrav lje nja
raka tudi težje hra ni. Po sle di ca je hujšanje,
in si cer pred vsem na račun pu ste mišične
mase. Ob kon trol nih pre gle dih v on kološki
164 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
am bu lan ti bol ni ku ob vez no iz me ri mo te -
le sno maso, se po go var ja mo o po me nu
ustrez ne in ka ko vost ne pre hra ne ter ga
povprašamo o mo re bit nih mot njah požira -
nja (31). V pri me ru težav s požira njem mo -
ra mo upo ra bi ti us trez ne diag no stične po -
stop ke in po po tre bi v re ha bi li ta ci jo vklju-
čiti lo go pe da.
ZaKLJUČEK
RG let no na novo pri za de ne prib ližno 100
oseb v Slo ve ni ji (1). Ne ogroža samo bol ni -
ko ve ga živ lje nja, saj za ra di ma lig ne bolezni
in nje ne ga zdrav lje nja na sta ne jo tudi težave
pri os nov nih bol ni ko vih funk ci jah – di ha -
nju, go vo ru in požira nju. Za za go to vi tev us -
pešnega zdrav lje nja in re ha bi li ta ci je mo te -
nih funk cij je po treb no us kla je no de lo va nje
sku pi ne raz ličnih stro kov nja kov. Z njo bol -
ni kom za go to vi mo boljše preživet je in višjo
kakovost življenja.
165MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. Rakv Sloveniji2015.Ljubljana:OnkološkiinštitutLjubljana,Epidemiologijainregisterraka,RegisterrakaRepub-
likeSlovenije;2018.
2. DietzA,RamrothH,UrbanT,etal.Exposuretocementdust,relatedoccupationalgroupsandlaryngealcancer
risk:resultsofa populationbasedcase-controlstudy.IntJCancer.2004;108(6):907–11.
3. ChisholmM.Theassociationbetweenwebs,ironandpost-cricoidcarcinoma.PostgradMedJ.1974;50(582):
215–9.
4. NovacekG.Plummer-Vinsonsyndrome.OrphanetJRareDis.2006;1:36.
5. CattaruzzaMS,MaisonneuveP,BoyleP.Epidemiologyoflaryngealcancer.EuJCancerBOralOncol.1996;32
(5):293–305.
6. McMichaelAJ.IncreasesinlaryngealcancerinBritainandAustraliainrelationtoalcoholandtobaccoconsump-
tiontrends.Lancet.1978;1(8076):1244–7.
7. SmithEM,SummersgillKF,AllenJ,etal.Humanpapillomavirusandriskoflaryngealcancer.AnnOtolRhinol
Laryngol.2000;109(11):1069–76.
8. OzlugedikS,YorulmazI,GokcanK.Islaryngopharyngealrefluxanimportantriskfactorinthedevelopment
oflaryngealcarcinoma?EurArchOtorhinolaryng.2006;263(4):339–43.
9. TaeK,JinBJ,JiYB,etal.Theroleoflaryngopharyngealrefluxasa riskfactorinlaryngealcancer:a preliminary
report.ClinExpOtorhinolaryngol.2011;4(2):101–4.
10. CopperMP,JovanovicA,NautaJJ.Roleofgeneticfactorsintheetiologyofsquamouscellcarcinomaofthe
headandneck.ArchOtolaryngolHeadNeckSurg.1995;121(2);157–60.
11. WünschFilhoV.TheepidemiologyoflaryngealcancerinBrazil.SaoPauloMedJ.2004;122(5):188–94.
12. BallengerJJ,SnowJB.Otorhinolaryngology:Headandnecksurgery.15thed.Baltimore,USA:Williams&Wilkins;
1996.p.121–4.
13. Hočevar-BoltežarI.Rehabilitacijabolnikovz rakomglaveinvratu.Rehabilitacija.2008;8Suppl2:73–7.
14. GillespieMB,BrodskyMB,DayTA.Swallowing-relatedqualityoflifeafterheadandneckcancertreatment.
Laryngoscope.2004;114(8):1362–7.
15. SchoenPJ,ReintsemaH,BoumaJ,etal.Qualityofliferelatedtooralfunctioninedentulousheadandneck
cancerpatientsposttreatment.IntJProsthodont.2007;20(5):469–77.
16. WatkinsJP,WilliamsGB,MascioliAA,etal.Shoulderfunctioninpatientsundergoingselectiveneckdissection
withorwithoutradiationandchemotherapy.HeadNeck.2011;33(5):615–9.
166 AlenkaKravos Po sle di ce zdrav lje nja raka grla
17. SchindlerA,FaveroE,NudoS,etal.Long-termvoiceandswallowingmodificationsaftersupracricoidlaryn-
gectomy:objective,subjective,andself-assesmentdata.AmJOtolaryngol.2006;27(6):378–83.
18. Hočevar-BoltežarI,ŽargiM.Voicequalityinthepatientsirradiatedforearlyglotticcancer.In:BattelinoS,
ed.Abstractbookofthe11thDanubesymposiuminternationalotorhinolaryngologiccongress;2006Sep27–30;
Bled,Slovenia.Ljubljana:SlovenianOtorhinolaryngologicalAssociation;2006.
19. CasperJK,ColtonRH.Clinicalmanualforlaryngectomyandheadandneckcancerrehabilitation.SanDiego,
California:SingularPublishingGroup,INC;1993.p.55–78.
20. ŠeregBaharM,Hočevar-BoltežarI,JarcA,etal.Dejavniki,kivplivajonaučenjeezofagealnegagovora.Med
Razgl.2004;43Suppl3:249–52.
21. SimpsonCB,PostmaGN,StoneRE,etal.Speechoutcomesafterlaryngealcancermanagement.Otolaryngol
ClinNorthAm.1997;30(2):189–205.
22. SchusterM,LohschellerJ,KummerP,etal.Qualityoflifeinlaryngectomeesafterprostheticvoicerestoration.
FoliaPhoniatrLogop.2003;55(5):211–9.
23. FajdigaI,Hočevar-BoltežarI,ŽargiM.Voiceprosthesis –tenyearsafter.ZdravVestn.2002;71Suppl3:85–8.
24. HendersonJM,OrdRA.Suicideinheadandneckcancerpatients.JOralMaxillofacSurg.1997;55(11):1217–21.
25. QuerM,Burgues-VilaJ,Garcia-CrespilloP.Primarytracheoesophagealpuncturevs.esophagealspeech.Arch
OtolaryngolHeadNeckSurg.1992;118(2):188–90.
26. Hočevar-BoltežarI.Glasovnarehabilitacijapolaringektomiji.In:ErženJ,ed.Kirurgijavratu:simpozij,zbornik.
Ljubljana:Kirurškašola;2001.p.89–95.
27. Hočevar-BoltežarI,ŠmidL,ŽargiM,etal.Factorsinfluencingrehabilitationinpatientswithheadandneck
cancer.RadiolOncol.2000;34(3):289–94.
28. ListMA,Ritter-SterrC,LanskySB.A performancestatusscaleforheadandneckcancerpatients.Cancer.
1990;66(3):564–9.
29. LydiattWM,MoranJ,BurkeWJ.A reviewofdepressionintheheadandneckcancerpatient.ClinAdvHematol
Oncol.2009;7(6):397–403.
30. DuffySA,RonisDL,ValensteinM,etal.Depressivesymptoms,smoking,drinkingandqualityoflifeamong
headandneckcancerpatients.Psychosomatics.2007;48(2):142–8.
31. DwyerJT.Dieteticassessmentofambulatorycancerpatients:withspecialattentiontoproblemsofpatients
sufferingfromhead—neckcancersundergoingradiationtherapy.Cancer.1979;43Suppl5:2077–86.
Prispelo17. 10. 2017