ss H4 -es
Dogodki iz svetniškega življenja.
-v^"------1         Tri svete sestrice (t 1.120.) Ob
jfiK               Casu cesarja Hadrijana je živela v Rimu
jEfe,»_      blagorodna   gospa,   po   imenu   Zofija.
^Bm©-      Imela je tri hčerke. Najstarejša je štela
HmQ       12 lel in se je imenovala Pislija (Vera);
'^¦l'"    srednji je bilo ime Elpija (Nada) in je
|^P Mi i    bila dve leli mlajša; najmlajša, Agfapeja
^TjK ™    (Ljubezen i je blla v 9. lelu. Uobra mali
jih je temeljito pouiila v krščanski veri
in lepo vzgojila. Vse tri so blago maler zclo Ijubile in
\o rade ubogale, mdf med seboj so se kaj rade imele.
S svojim vzglednim živ\)enjem in modrim govorjenjeni
so celo mnoge nevernike pridobile Kristusu. — Tako
so bile najbolje pripravljene za sveto mučenstvo. Ne-
prestrašeno   so   pred   poganskim  sodnikom   spoznale
svelo vero. Sodnik jih hoče najprej s prijazno besedo
in z taznimi obljubami odvrniti od Kristusa. Ko pa nič
ne  opravi ne z lepo besedo,  ne s pretenjem, jih da
trpinčili   z najhujšimi mukami,   ki so bile takrat v na-
vadi zopcr kristjane.
Najprej pride na vrsto Pistija. Ganljivo se posiovi pri materi: ,Vidite, Ijuba mali: Koliko dobroto mi iz-kazuje Oospod Jezus; torej le Se dalje me podpirajte s svojo molilvijo v mojcm boju!' Pollej pa reče se-strama: ,,ln vidve, preljubljeni sestrici, ne bojta se za Kristusa preslati tako slavno smrt. Eno maler smo vse imele in smo skupa) rastle; zalo naj bo tudi naša smrl skupna in naš od/očni sklep sestersko zedinjen." Enako krute bolečine sfa junaško prestali tudi mlajši sestrici Elpija in Agapeja. — Mati pobožno pokoplje vse tri svele hčerke. Tretji dan prlde molil na grob svojih otrok. Med molitvijo ludi ona mirno in sladko v Oo-spodu zaspi. Truplo svete matere položijo polcg svetih hferk, da bi vse šliri skupaj čakale veličasmega vsta-jenja. Njih god se obhaja 1. avgusta.
Stf   115   E3
------p-sj5-----1             Sv. Bernard je bil eden najvefjih
I JB3          mož svete katoliške Ccrkve v srednjem
JkflBk          veku.   Papež  Inocencij  II. ga  imenuje
%MUj         ,,zid Cerkve božje", Aleksander III. ,!uč
TMj          Cerkve", sv. Tomaž Akvinčan ,posodo'
¦ |          svelosti". učeni kardinal Baronij ,nebe-
afJBAt^    ^o   trombo*   in  enako   ga  slavijo še
m^^^B    drugi; zlasti se čestokrat imenuje .me-
dotočni" učenik. Bil je večkrat srednik
in svelovalec v svetovno važnih rečeh.
To slavo, za čas in večnost, si je pridobil zlasti s pomočjo svojih dveh mater: svoje lelesne matere in nebeške Matere, prečiste device Marije. Njegova mati Aleta, bogata in istinito bogoljubna gospa, je imela sedmero otrok, Sest sinov in eno hčer. Vsc )e jako skrbno vzgojevala, še prav posebno pa Bcrnarda, ki je natanko posnemal svojo vrlo mater v molitvi, v službi božji, v Ijubezni do bližnjika. v premagovanju itd. Ko se jc v zadnji bolezni poslavljala od svojccv, je še posebno nanj obračala svoje maternoljubeče oči. In tega ni mogel svetnik pozabiii svoje žive dni. Ko je z izvrstnim uspehom dovršil svoje študije, bi bil lahko dobil najboljšo svetno službo; (oda pri izvolilvi stanu se blagi mladenij ni oziral na svetne koristi, marveč le na večno trajne blagre. Pridružil se je jako strogim redovnikom cistercijancem, dasi so mu branili oče, bratje in prijatelji. Pa s tem še ni za-dovoljen, da se sam popolnoma posveti Bogu, ludi svoje brate želi rešiti. Tudi tu mu pomaga nepozabna mati. Najbolj se je prolivil brat Andrej; nekega dne pa obišie Bernsrds in mu rete: .Vidi matrem — mater sem videl," in nič več se ne meni za svelno slavo. Še enkrat se Andreju prikaže mali in mu po-plača z zadovoljnim smehljanjem. Vse brate in ludl očeta je že pridobil: le najmlajši Nivard je doma. Ko se poslavljajo od dotna, ga objame najslarejši brat In mu rcče: ,Glej, bratec moj, ta grad, to zemljišče, vse posestvo boš ti sam imcl." A duh materin je navdu-ševal tudi to mlado srce; očitaje ga pogleda in pravi: ,Vi si izvolile nebesa, meni pa puslile zemljo, to ni enaka razdelitev," In tudi on gre za njimi. Tudi sestra
8*
sa  116 ts
Humbelina je v samostanu srcčno dovršila tek svo-jeg-a življenja. Za malerjo Bernard, za Bernardom oče, scslra in bratje — srečna družinal
jfj      I            Roza Limanska je prva svetnica
J&jMji          v Amerlki.   Že v detinski dobi  je raz-
'^JB*©           odevala nenavadno svelosl. Nikoli ni jo-
^mliM           kala, kot drugi otroci. Velike bolečine
¦Ilhl          J€ trpela mirno, celo veselo. Zgodaj se
¦ jkl          je  začela   postili vsak  pelek  in vsako
|ŠMf|tl^K    sobolo   Že v petnajstem letu je storila
^ShJUH    obljubo,  da  ne   bo  več   mesa   jedla.
kmalu  je začela   živeti le ob kruhu in
vodi. Bila je zeio pridna jn delavna. V dominikanskem
redu si je izbrala za zgled sv, Katarino Sijensko in je
— kakor (a — imela vellko milosli, pa ludi veliko Irp-
ljenja, 1 ft 1618.)