Natisov 15,000,
„8uy»rc"  iihija vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Haročnina velja za Av-itro-Ogrsko: za celo lito 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; a Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo   in   uprav-aistvo se nahajata   v Ptoju, gledališko   poslopje Štev. 8.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški  zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 82, za »/. strani K 16, za '/, strani K 8, za »/,, strani K *, za Vm strani K 2, za >/«4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
',3 Štev. 7.
lame, I
V Ptuju v nedeljo dne 17. februarja 1907.
VIII. letnik.
Prvi naš strankini zbor.
(Nadaljevanje).
V. Organizacija stranke.
Tndi o tej   točki je poročal   urednik   Kari Linhart in predlagal sledeči  organizačni  načrt: I.
Ime tako zvane „Štajerčeve" stranke je „N a-predra zveza.-' Njen namen sledi iz programatične izjave. Njena organizacija gre po stopinjah in jo tvorijo sledeče skupine:
1.  Farni zaupniki.
2.  Okrajni zaupniki.
3.  Strankino vodstvo. i. Strankini zbor.
II. Farni zaupniki.
1.  V vsaki fari se nastavi zaupnika. Ako je v fari 10 ali več strankinih pristašev, potem si izvolijo sami zaupnika. Drugače ga določi strankino vodstvo. Ako se raha.a v fari le en strankini pristaš, potem velja ta za
zaupnika. Ako je potrebno, se določi  tudi za posamezne .je (vasi) pc-seDne kiajevne zaupnike.
2.  Naloga zaupnikov je:
a)  kasiranje članarine, naročnine, kakor sploh na-biraije denarja za strankarske namene in redno, brez-napačno odračunjenje denarjev strankarskemu vodstvu:
b)  redno pismeno ali ustmeno občevanje z okrajnim zaupnikom; obenem korespondenca z listom in pre-gledanje za list določenih dopisev;
c)  vodstvo agitacije pri občinskih, okrajnih, državno- in deželnozborskih volitvah;
d)  natančno, redno poročanje o vseh v kraju do-godivših se stvareh, o vseh željah strankinih pristašev, o gibanju nasprotnika in sicer vse to okrajnemu zaupniku, v nujnih slučajih pa naravnost strankarskemu vodslvu.
e)  zaupniki, ki dobijo pooblastila strankinega vodstva, se zavežejo z moSko besedo okrajnemu zaupniku, da bodo izpolnili zvesto svojo strankarsko dolžnost; plačila za svoje delovanje ne dobijo, pač si pa lahko gotove izdatke kakor za poštnino, pisarno itd. po dovoljenju okrajnega zaupnika odračunijo.
III.
Okrajni zaupniki.
1.   Okrajne zaupnike imenuje strankino vodstvo. Stanovati morajo na sedežu c. kr. sodnije ali pa vsaj v neposredni bližini istega.
2.  Naloga okrajnih zaupnikov je:
a)    sklicati vsaj enkrat na letu v svojem sodnem okraju shod po § 2 zbor. zakona; h kateremu   so   povabiti   vsi   farni   in    krajni    zaup-
r niki; ti shodi imajo orijentačni in podučni namen,   to D J    se pravi, okrajni zaupnik sprejme poročila farnih zaupnikov in se obenem razvije razgovor o   strankarskem programu ter se stavijo razni predlogi in želje;
b)  storiti vse kar je treba ob priliki državno-dezelnozborskih, okrajnih in občinskih volitev, da se razvije agitacija in reši vprašanje kandidature;
c)  natančna kontrola farnih zaupnikov, zlasti glede strankinega denarja;
d)  posredovanje med strankarskim vodstvom in zaupniki;
e)  zahtevati od farnih zaupnikov vsaj vsako četrtletje natančno poročilo ter istega z izrazom lastnega mnenja vposlati strankinem vodstvu;
f) opominjati nemarne farne zaupnike na njih dolžnost.
3.  Okrajni zaupniki dobivajo brezplačno po 1 iztis e ne i   lista.. Nadalje dobijo od strankinega vodstva svoje legitima-
te.
n
n il.
i ko sej oralo.
cge in imajo obljubiti ob navzočnosti farnih zaupnikov
DSilja I  »trankinin vodstvu z moško besedo zvesto izpolnjevanje svoje dolžnosti.
i Okrajni zaupniki imajo pravico, da si zaračunijo gotove izdatke (kakor poštnino, pisarniške potrebščine itd.), odnosno da dobijo tudi za shode gotovo odškodimo.
Strankino vodstvo povabi lahko okrajne zaupnike [na svoje seje.
IV. Strankino vodstvo.
1.   Strankino vodstvo se izvoli na strankarskem zboru in posluje po 2 let
2.  Strankino vodstvo ureja svoje delo po lastnem opravilniku in je najvišji odbor skupne stranke.
V. Strankini zbor.
1.  Ti strankini zbori se sklicujejo vsakih 2 let po strankinem vodstvu in pridejo k njimi vsi zaupniki stranke, v koliko to stredstva in čas dopuščajo.
2.   Naloga teh zborov je pojasnjenje položaja, okrepljenje in izzidanje organizacije.
3.  Strankarsko vodstvo ima na teh zborih sedež in glas; ravno tako uredništvo  strankarskih  listev". —
Po toplih priporočilnih besedah in kratkem razgovoru se je sprejel ta organizačni načrt ednoglasno in z živahnim ploskanjem.
Koroškim delegatom se je naročilo naj si izvolijo glavnega zaupnika, ki ima v skupnem strankarskem vodstvu glas in sedež. V to vodstvo bo bili voljeni rp ^odarski mojster in veleposestnik ter podžupan Joh. Steudt« iz Ptuja; odvetnik dr. Avgust p 1. P 1 a c h k i iz Ptuja; veleposestnik Maks Straschill iz Brega pri Ptuji; trgovec in posestnik Leopold S 1 a \v i t s c h iz Ptuja; nadalje ima sedež v zastopstvu urednik lista Kari Linhart ter zastopnik Koroške.
S tem je bila tudi glavna točka — organizacija — končana.
(Naprej prihodnjič).
Politični pregled.
Razpuščena državna zbornica avstrijska je imela sledeče politične stranke: Krščansko-soci-alna zveza (25 poslancev), nemška agrarna stranka (9), nemška napredna stranka (27), Vsenemci (8), češko veleposestvo (19), jugoslovanska napredna zveza (6), češki agrarci (6), Mladočehi (44), poljski klub (65), moravska srednja stranka (3), poljska ljudska stranka (5), rumunski klub (5), rusinski klub (8), slovanska zveza (25), socialisti (11), neodvisni češki poslanci (8), Italijani (18), nemška ljudska stranka (42), nemško veleposestvo (30), klerikalni centrum (29); 30 poslancev ni pripadalo nobeni stranki. Volitve bodo to sliko predruga-čile. Ali poboljšale pač težko!
Avstrijsko prebivalstvo se razdeluje glasom uradnih številk tako-le: 1. Poljedelstvo in gozdarstvo 13,709.204 oseb; 2. Industrija 7,004.105 oseb; 3. Trgovstvo in promet 2,604.756 oseb; 4. Razno 2,832.643 oseb. Kakor kaže ta slika, se sme imenovati naša država še vedno. ,agrarna". In vendar ne vpošteva nikdo kmeta! Štajerski   deželni   zbor   je   sklican   za
25. [febrnarja.      Zasedanje    bode    trajalo    več tednov.
Štajerski volilni okraji. Omeniti hočemo natanko, kako so razdeljeni volilni okraji na Štajerskem po novi volilni pravici. Seveda omenimo le kraje, ki ležijo v našem delokrogu. Kakor znano, loči nova volilna razdelitev mesta in trge od kmetskih občin. Skupaj po enega poslanca volijo kmetske občine iz sledečih sod-nijskih okrajev: 1. Zg. Radgona, Ljutomer, sv. Lenart v Slov. Gor.   —   2.   Maribor,   Slov. Bi-
strica, Konjice. — 3. Ptuj, Ormož. — 4. Celje, Vransko. — 5. Rogatec, Šmarje, Kozje. — 6. Laško, Sevnica, Brežice. — 7. Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg. V teh volilnih okrajih nastopi tndi naša stranka. Poleg tega bodo nastopili ločeno klerikalci in liberalci. Boj bode torej velik!
Letošnji cesarski manevri se bodo vršili na Ogerkem v komitatu Hamyad (Siebenbiirgen).
Avstrija in Italija na morju. Italijanska vojna mornarica šteje 52 bojnih ladij, 58 tor-pedovk in 14 podmorskih čolne v ; te barke imajo 180 težkih, 600 srednjih in 1300 lahkih ka-nonov ter 25.000 mož posadke. Nasproti temu stoji avstrijska vojna mornarica, ki obsega 23 bojnih ladij, 57 torpedovk in 2 podmorska čolna, nadalje 125 težkih, 345 srednjih in 580 lahkih kanonov s posadko 13250 mož. Omeniti pa je, da delajo Italijani še vedno na povečanju svoje mornarice. Naš ljubi sosed postaja prokleto neprijeten!
Dopisi.
Pragersko. OJ tuintam se čuje pritožbe, kako hudobno nadleguje črešnjevski župnik, znani kranjski Snšnik, po svoji tumasti glavi ne samo svoje farane temveč tudi zunanjo ljudstvo pri vsaki priložnosti. Prav grdo ravna s tistimi, katerih svojci se temu gospodekn prav pod noge ne uklanjajo ali pa so „Štajercu" naklonjeni ali pa pri kakšni volitvi klerikalcem nasprotujejo. Kar si ta župnik že vse upa, to presega pač vso dostojnost. N. p. dela jako rad svatom nepotrebne troške in pota. Drugim odrekuje več časa župniško potrdilo, tako zlasti železničarskim vdovam za mesečne pobotnice. Pri tej priložnosti omenimo, da ni treba ravno fajmoštrovega zagnanega potrdila. Ako noče podpisati, pa pojdite na občino, to tudi zadostuje. V drugih stvareh pa se tudi ničesar ne pustite dopasti od tega možakarja. Fa-rani preskrbijo župnika da jim opravlja Božjo slnžbo, ne pa da jih šikanira in trpinči. Kristus ni preganjal ljudstva, pač pa farizeje in pokvarjene farje...                                    Znanec.
Iz Remšnika pri Marenbergu. Lani smo imeli pri nas sveti misijon in ,Marijine" hčerke so bile kar iz sebe. Posledica — trije otročiči. Prejšni naš kaplan Jože Skvarc je baje malo kriv teh dejstev. Ko se je poslovljal od nas, tekla je za njim mlada mati z otrokom in vpila: Ako ne bodeš pošiljal denar, te naznanim škofu... Ljubi „Štajerc", kaj praviš k temu? Sicer pa se tudi krčmarji za tem kaplanom jokajo, kajti krede so veliko ponucali, ko je kaplan s svojimi pristaši popival pO krčmah, ali plačati je pozabil pobožni gospod . . . Kdo je kriv, da vera peša; mi fantje ali taki kaplani?                      Fant.
Sv. Bolfenk pri Središču. Pri nas imamo takega organista, da se Bogu usmili. Na sv. Antona dan, ko je pri nas proščenje smo imeli tako petje v cerkvi, da so z drugih žapnij došli farani se norca delali in rekli, da smo pevce v kotli imeli; ali žalibog kaj hočemo, ko je naš organist pevovodja le za kožuhanje, gostovanje in koščičevo luščenje. No pa še bi že bilo samo da orgelj  ne  bi tolikokrat pokvaril, potem  pa
— 2 —
naša že itak revna fara plačaj. Učen je pa. naš organist, ker on ima samo neko staro pesniško knjigo brez not, pa še naj kdo reče, da ni ocen. Pa točen je tad i naš organist kar se pokaže že iz sledečega; ob pol deseti nri bi imela biti popevana sv. maša z poroko a ob pol Hib, že hiti proti cerkvi, Seveda kdor je celo noč na gostiji potem ne more biti točen. Več let že prosimo našega drugače spoštovanega g. župnika, da nam spravi takega organista, ki bo rabil cele orgle in ne samo polovico ali kakor farani šaljivo pravijo le dre žvegli. Zakaj pa imajo po dragih župnijah take organiste, da jih je veselje poslušati a mi pa takega, da se nikakor ne moremo ž njim ponašati.
Iz Celja in Črešnic pri Konjicah. Crešniška fara ima v osebi Franc Ogrizek kaj čudnega možaka za župnika, po širnem svetu se mu ne najde lahko glihe; neizrečeno zagrizen sovražnik je vsake nemške besede, ako bi zamogel, gotovo bi s svojim slovenskim čelom vsak nemški zid prodrl. Kadarkoli ga kdo bo nemški kaj vpraša, odgovori mu jezno slovenski, ako ga pa berač po nemški za dar poprosi, se hudo nasoli, ter se mu dveri pokažejo. Samo ob sebi se razume, da baje tudi v šoli ne trpi nobenega nemškega pouka. Ako ga kedo za dober svet nagovori, kam bi dal svojega dečka, ali v nemško-latinsko ali Blovensko-latinsko šolo v Celje, ga debelo, hudo, kot znorelega človeka pogleda in zarenči: Ali ste nemčur, da ga hočete v nemško-latinsko šolo dati! — A glejte ga no, kako ta m ozek svojo barvo spreminja ter plašč za vetrom obrača, ker sam pa vender svojega nečaka v „nemško"-latinski šoli v Celji ima! Kedo bi se temu ne čadil iu smejal? Pri vsi svoji slovenski napetosti mu vendar menda nemško-latinska šola bolje ngaja, kakor slov.-lat.; le drugi tega ne smejo storiti, ampak se morajo po dahovskem povelji ravnati, sicer ropoče iz prižnice. Ker je nečak lepega vedenja in pridno študira, pa je ubožen, uživa že več let podporo od nemške strani. Tudi zoper to se trdi Slovenec, župnik Franc Ogrizek, nikdar ne pritoži. Takemu človeku se navadno pravi, da je zviti kozji rog.
iz. Slov. Bistriškega okraja. Ni jih morda veliko takih mož, katere bi „Fihpos" tako besno napadal kakor gg. Stiger in Grundner. V zadnjih številkah „Fihposovih" čitamo članek ,Kako je Stiger kot okrajni načelnik gospodaril" — v katerem predbaciva ta nesramni mariborski je-zuvit g. Stigerju, da je že skoraj .zapravil" slov. bistriški okraj in da primanjkuje 80.000 K okrajnega denarja, brez da bi BFihpos" vedel, kam so te svote izginile. Nadalje pravi, da je poličanski Grundner samovoljno prestavil BoČ, pardon, neki hrib tam blizo Globokega in to je pogoltnilo toliko denarja. „Fihposu" sicer ne odgovarjamo. Nesramne njegove laži pozna že itak celi svet in zaradi teh laži so morali njegovi uredniški kuliji že opetovano kašo pihati. Ali preglejmo zadevo radi drugih ljudi. Dokler je bila v našem okraju klerikalno-prvaška stranka na krmilu, storilo se ni ničesar za kmete (kakor pri nas v ptujskem okraju! uredn.). Niti občinskim prošnjam za podelitev podpore v svrho popravljenja cest se ni ugodilo, ako ravno je bilo v ta namen določenih letno 4000 K. Edino občina Tinje na Pohorju je dobila malo izdatnejšo eestno podporo, to pa ne iz ljubezni do pohorskih kmetov ampak do takratnega župnika Lenarta. Ko je polagoma po volitvah propadla klerikalno-prvaška stranka, postal je g. Stiger okrajni načelnik. Postalo je pa tudi čisto drugo gospodarsko gibanje v korist zapuščenih občin. Graditi se je pričelo nove okrajne ceste na Tinje, St. Martin, zadnjo leto tudi v Laporje in Crešnjevce, ter novi železni mostovi v Poličanah in Makolah. Nakupili so se boljši živinjski plemeni za zboljšanje živino in svinjereje. Podelile so se občinam izdatne podpore za zgradbo cest. Nadalje omenimo novo vojašnico v Slov. Bistrici, ki ni samo mestu temveč celemu okraju v veliko koriiit. Samo nekaj smo omenili, kar označi lepo gospodarstvo Stigerjevo: Kaj pa je z bre-žičem, ki je tako velikansko „škodo" napravil. Šel sem neki dan preteklega leta iz Poličan v Makolje. V neki gostilni blizu Globokega sem naletel na voznike, ter jel z njimi o cestnih razmerah govoriti. Možje so vsi rekli, da so ceste zdaj izborne, popreje pa se je imenoval ta  grič .šinterkogel",  ker  se  je   tam  grozno
>5-W'#r
trpinčilo vbogo žival. Cela stvar je stala komaj 3000 K. Tudi deželni odbor je to delo odobril in dal 407o podpore. Tako je plačal okrajni zastop samo 1800 K. In koliko hvale ve ljudstvo zastopa za to lepo, potrebno zgradbo! Koliko zamude, jeze, trpinčenja vboge živali se je s tem odstranilo! In zdaj pa preglejte čvekanje mariborskega lista, tega najnesramnejšega lažnika na Štajerskem! In take možje, kakor so g. Stiger in Grundner, katerim ne sme lažnivi Črnuh niti čevlje oanažiti.take možje psujejo klerikalci I In zdaj ko se bliža volitev v okraju, zdaj so laži še večje in nesramnost še strupenejša. Ali mi kmetje pravimo: Bog daj še več takih mož kot sta Grundner in Stiger! Pri volitvah pa bodemo zmagali vkljab   obrekovanju mariborske cunje!
Iz sv. Marjeto pri Črnem vrhu. „Kocelnov plemenitaž" in „veleposeatnik na Kačjem Gradu1' pri Dravi učil se je v umazani kuhinji „Trat-niščiga vseučilišča", da bi znal „kranJ3ko godlo" nazadnjaškim volilcem kuhati. Dobil pa ni spričevala, ker je ta visoka šola zakotna in njen „rektor magnilikus" še sam nima diploma. ,.Kaj naj tedaj ukrenem'1 mrmral je enkrat sam pri sebi, „da zadobim ..kuharsko" službo v domači fan! Že vem: na dan sv. Štefana bodem skuhal prvaški „ajmoht" in ako ga Grafenbauer in Drejc ne prideta povečerjati, pokleknem pred „vsegamogočnega" tehantain mu z lastnim jezikom častitljivo njegovo roko „umijem". .. Ta sklep je modrijan natanko izpolnil in doživeli smo slučaj, da je šolski načelnik tehantu pred vsemi ljudmi roke lizal! Zdaj se kuri ,,šolski kotelj11 na farovškem plotu po receptu dolinskega „Pol-deja" in dobrovskega „Hašpejau za tiste rake, ki so se pri zlasanemu kaplančeku rodili in v dolinski „strugi" gojili. Dober tek! Morebiti jim še trebuh zraste in jim ne bode treba „Eich-dorfarjevemu tehantu" zavidati, o katerem se govori, da ima v ,,Metodovi" posojilnici več kot 50.000 K „dolga". Mlada „deviška" kuharica iz daljne črne bi takemu zadolženemu tehantu gotovo niti eno leto ne služila ... Pat! Le tiho in ne smejajte se!... *-    Almepoznaš.
Iz Amerike BGlas svobode" v Chicagu piše: Življenje in početje župnika Klopčiča na Ca-lumetu je vse kaj dragega, kakor sveto; kleve-landski Hribar še ni nikdar pokazal, da bi bil za vse visoko in vzvišeno in požrtvovalen; navdušen je jedino za — dolar; saj mu celo katoliški list, kakor je »Nova domovina" ni prizanašal ter ga je v javnosti razkrinkal kot naj večjega oderuha in kot moža najnizkotnejšega mišljenja, z vsemi človeškimi slabostmi. Tak človek, ki hlepi le po tem, kako bi svoje fara-ne odiral in spravljal skupaj premoženje, ne more biti nikdar „iz voljeni služnik in sotrudnik Kristusov". In taki, kakoršna sta ta dva duhovnika, so po večini vsi »izkušeni voditelji" našega ljudstva v Ameriki, — kakor jih imenuje »Amerikanski Slovenec". Tega ne more utajiti niti Rev. Sušteršič v Jolietu. Prazne besede ne veljajo — dejstva govore! Pisali bi lahko še mnogo o naših božjih namestnikih, a za dane3 se bomo pobavili nekoliko le t župnikom Podgorškom v La Salle, HI., o katerem smo dobili zanimiv dopis, ki jasno kaže, kak človek je ta posvečenec. Dopis je glede resničnosti potrjen od notarja, in torej ni nikakega dvoma. Isti se glasi tako-le: La Salle, 27. nov. 1906. Dolgo časa so se že zbirali črni oblaki nad našo slovensko iaro, a sedaj je treščilo. Tukaj imamo za župnika Antona Podgoršeka, ki je svoje grdobije sicer dolgo časa prikrival, a končno ga je vendar zalotila roka usode, da je razkrinkan. — Dne 4. novembra stala sta pred oltarjem dva novoporočenca in si obljubila večno zvestobo. Cez par dni je dobila mlada žena od župnika poziv, da naj pride dne 9. novembra v farovž po listine točno ob dveh popoldne. Radi domačih opravil se je nekoliko zakasnila in prišla šele ob štirih. Podgoršek je nekaj godrnjal, a se kmalu potolažil, nadajajoč se najboljših uspehev. Podgoršek je gledal v knjige in pozval tudi njo, da stopi bližje k njemu, da bo videla, kaj je v knjigi zapisanega. Ona nič hudega sluteč, se mu približa, a on jo k sebi stisne, da se mu je komaj iztrgala   iu   ga
'   laKori     r
proč pahnila To pa ga še ni izučilo.  Hotel j. ,    .
je poljubiti in je z roko silil nekam. Toda odi "■■" r
je bila močnejša in se mu zopet ubranila. Poj M"?° n
goršek postaja čedalje strastnejši. Nagovarjal j na~,m '
je k raznim nemoralnim   stvarem   in  zahteva! ?? e.y°,!
da se mu vsede na kolena in da  bi   grešno :          £
njim občevala. — Gospodine Podgoršek, ali c fv*^
poznate 9. božje zapovedi, ki   pravi:   „Ne po    "'.
želi svojega bližnjega žene"? — Kakor se kafc      '
Vam in Vašim tovarišem ni mar  izpoljujevanj J1.6. B ?
božjih zapovedij in  hočete  v  greh  zapeljavat   \   n.'
tudi svoje vernike! Vkljub vsem zapeljivim bt odvr ,
u d e 11
ipelji sedam je poštena  žena  ostala   trdna  in  neii, presna, kar pa je Podgorška še  huje razvnelo     J ' v.' Pritisnil jo je k zidu ter jo silovito poljuboval P08ta*' Z največjim naporom se mu je zopet  ubranili 'fj™ in ga pahnila od sebe. Uganjal je še nepopisni ni. ?'.  ' svinjarije. Nazadnje je po vseh bridkih skušnji! njv,'' vendar-le sprevidel, da iz te moke ne bo krub v0/llne in da se ni lotil  prave,   čeprav  je   bil   poprej r' .8a . popolnoma prepričan, da mu ne   bo spodletelo "'"J**1 vedel je namreč, da  je  novoporočenka   v bli p .   ° goslovljenem stanu, in radi tega se  je   najbcj "nPra" zanašal na uspeh. Končno ji je   ta   nesramne zabičeval z ostrimi besedami, da ja ne sme B *namn komur o tem praviti, kaj je hotel  od nje imeti ■Nam ' Potem ji je odklenil vrata (po njenem  prihodi ?.° ** jih je namreč zaklenil, ne da bi   ona  to   opi i*e8   ° žila), in ko je stopila na prosto, se  je globok      r oddahnila. To zadostuje za danes.    Vsem far« Prave* nom pa polagam na srce, da ja ne   spuščajo i      . w farovž žensk samih. ..                          Vseznalei PpPor
Mislimo da temu dopisu ni treba nič do vlcam stavljati. Kakor smo slišali, pride zadeva prel °aj m škofa in tudi v angleške časopise. Prepričan y**va pa smo, da se Podgoršku ne bo pri škofu ni ° . zgodilo, Vse bodo lepo potlačili kakor so pi |j*v .; Klopčiču v Calumetu. In take ljudi naj bi mi pii ""J1"-poznavali ,kot od Boga samega v njegovo službi Pn * izvoljene"? Taki ljudje se imenujejo služaV Pana niki in sotrudniki Kristusovi? Ali ne veste, kaj b°. je Kristus učil? Takih vzgojiteljev in učitelje! ?DJav ni ne maramo, ki zapeljujejo naše poštene ženi m ^a v greh in nezvestobo, ki s svojim delovanjem ii P.™"E s Bvojimi okuženimi nauki razširjajo med našin *ltate narodom podivjanost in nepogtepxmt, — s ^<e n vkljub temu hočejo veljati za nekake polbogov«! 8 »P' Proč s takimi ljudmi!                                           Pravi
----------------------------------------------------------------   revni
sveta
Novice.
»Napredna zveza", kakor so krstili ni vrli zaupniki „Štajerčevo" stranko, je pričela svojim delom. Dne 10. t. m. je imela svoji prvo sejo in se je konstituiral odbor tako-le Načelnik g. Maks Straschill, veleposestnik i| Bregu pri Ptuju; podnačelnik g. Job, Steudtt sodarski mojster, podžupan in veleposestnik I Ptuju; blagajnik g. Leopold Slawitsch, posestni in trgovec v Ptuju, zapisnikar g. Kari Linhart urednik „Stajerca" v Ptuju. — „Naprednt zveza" bode pričela takoj z resnim delom. Skli nilo se je nastopiti na shodih v vseh večji krajih posameznih okrajev. Shodi se vrše p § 2. zborovalnega zakona. Prvi shod se vri v nedeljo v Ptuju. Sledi mu drugi shod, ki J vrši v nedeljo 24. t. m. popoldne v Ormožu Taki shodi se bodo vršili po vseh krajih in jil bodemo vedno pravočasno naznanjevali. Posb beli smo, da ne bodo opijanjem klerikalci 8 shode motili. Naši somišljeniki pa naj pnhajak polnoštevilno, kajti — ,,zora puca, bit če dana"1
Državnozborske volitve se bližajo in fl stoji klerikalno-prvaška armada po Stajersketj in Koroškem pod orožjem. Celovški „Mir" s je preselil v Ljubljano in že prva ljubljanski številke dokazuje — .zakaj. Kajti takoj psuji naprednjake z besedo „razbojniki" in napadi besno naprednega g. Seifritza, ki je že čez 21 let župan popolnoma slovenske občine in katerega zato ne morejo videti, ker je odkril nesramno hujskanje prvaške gospode v državo zbornici ... Na Štajerskem je stvar ednaki Prvaški listi so polni lepih obljub za ljudstvi in polni umazanih lažij čez naprednjake. Kaplan. Korošec pa pošilja oklic na fajmoštre in k« plane, v katerem jih sili v politiko in jim celo priporoča, nadlegovati ženske za politično delo, Vse to dokazuje, da bode volilni boj ljut it brezobziren. Naša stranka je sklenili, postaviti svoje kandidate v vseh okrajil in naznanili jih bodemo pravočasno.   Pn
izrab
prete
hovn
tejši
Nečn
da s
zadu
banj'
meje
laže
Kdo:
vere
ne
časi)
ne c
biš
svoj pet€
priž
lažr.
pisn
nan
časi
naš-
svo;
na
ve
kat
red
pri;
ved
se
bui
pre
ral
daj
lju
To
vei
— 8 —
izberi naših kandidatov nam bode merodajen edino naš program. Za zdaj pa priporočamo našim somišljenikom, naj se ne postavijo ne na levo ne na desno, — naj ne obljubijo svoj glas ne-kleiikalcemne„Narodovcem". Spindlerjeva „nova" stranka nam je ravno toliko nevarna, kakor klerikalna. Torej edino naše kandidate treba voliti! Bržite se te-lih navodil: 1, Nikdo se nespnščaj z nasprotniki v politični pogovor, ker te hočejo s tem le odvrniti od prave poti! — 2. Nikdo se n e udeležuj nasprotniških shode v, kajti vsaka ojstra beseda je kazniva po novi postavi. — 3. Naznanite nam takoj, ako bi vam kdo denar obljuboval, da volite za nasprotnike, ali ako bi vam pretil, ker ste napred-njaki. — 4. Skrbite, da se vas vpiše v volilne zapiske in da se vas ne o s 1 e p a-ri sa vašo volilno pravico. Volilec je vsak avstrijski, 24 letni državljan, ki stanuje vsaj 1 leto v dotične občini. — Toliko za danes. Pripravljajmo se, dokler je čas!
Bombardirajo nas zopet, seveda s slavno-znanimi .popravki" po § 19. tiskovnega zakona. Nam se ti naši nasprotniki iz srca smilijo, ker ao tako otroško-neumni, da bodo nebeško kraljestvo gotovo vsled svoje neumnosti dosegli. V rubriki „Iz Štajerskega" objavimo danes popravek" kaplančka Otepeca in prepričani smo, da se bode ves svet smejal. Kot dobri kristjani priporočamo tega kaplana vsem pobožnim devicam in devičarjem v molitev: vamiljeni Bog naj mu pamet razsveti, da se mu ne bode več treba pretepavati s hudimi deklinami in da ne bode več „popravljal". Nadalje smo dobili za to številko še d v a »popravka": prvega od Ivana Hojnika, fajmoštra pri sv. Jakobu v Koprivni pri Pliberku na Koroškem, druzega pa od župana Eutarja iz sv. Petra na Koroškem. Zali-bože ne moremo in nočemo dotična »popravka" objaviti. .Popravka" sta namreč »prepametna" in zato sta romala v koš in čeprav smo ju v predpustu dobili, vendar ne moremo svojim čilateljem to veselje pripraviti, da bi ju citati. Le naprej, gospodje od črne armade, le naprej 8 „popravki". Mi se jih ne strašimo, vaših »popravkov", in le srce nas boli, da je še toliko revnih, duševno osiromašenih nevednežev na sveta...
,,Misijoni'' so se zopet pričeli in klerikalci izrabljajo te cerkvene priredbe zopet na vse pretege. Naravnost škandal je, da se upajo duhovni, »namestniki Božji", omadeževati najsvetejši kraj, samo da zadoščajo svojemu nagonu. Neiuvane stvari se nam poročajo in ni dvoma, da se priredi marsikje »misijon", samo da bi se zadušilo s psovanjem raz prižnice napredno gibanje. Škandal je to! Ali vsaka stvar ima svoje meje! Slabi bi bili, ko bi se ne branili. Kdor laže v cerkvi, ni vreden našega spoštovanja! Kdor obrekuje v spovednici, je slabejši od brezverca! In zato opozarjamo naprednjake, naj se ne strašijo prvaških psovk, ki padajo v teh časih »misijona" raz prižnice. Kdor ti pravi, da ne dobiš odveze, ako čitaš »Štajerca", ako skrbiš za bodočnost svoje dece,  za  svoj  obstanek,
—  ta je lažnik! Kdor ti pravi, da moraš dati svojo nepokvarjeno hčerko v družbo kaplanskih petelinčkov in pijanih fantov, da igra  »teater",
—  ta je lažnik! Kdor se peča v cerkvi, na prižnici in v spovednici s politiko, ta je in ostane lažnik! In dokler se nam ne dokaže iz svetege pisma, da je naše stališče napačno, dokler se nam ne dokaže, da nimamo prav, — toliko časa trdimo, da je lažnik, kdor se bori proti našemu načelu! In zato naj le rogovilijo po svojih »misijonih", — s tem napeljujejo le vodo na naš mlin; ljudstvo bode izpoznalo, da j e vera takim ljudem le plašč, pod katerim skrivajo svojo hinavščino in nagoto.
Spovedni listki so zdaj zopet na dnevnem redn. Dobro, mi nimamo nič proti temu, da se pripravi vsakdo primerno na velikonočno spoved. Pač pa imamo veliko proti temu, da bi se tudi pri razdelitvi spovednih listkov politične bnrke uganjalo in ravno tako imamo veliko proti temu, da bi se ljudstvo ob tej priliki odiralo. Iz raznih krajev dobivamo poročila, da dajejo duhovni listke le pod pogojem, da se ljudje zavežejo, da ne bodo več »Štajerca" brali. To je proti vsem verskim in posvetnim zapovedim. Iz drugih krajev pa se  nam  zopet  po-
roča da zahtevajo duhovni denar za spovedne listke (do 1 K za listek) in tudi to je [grdo ter nikjer vtemeljeno. Prosimo, kmetje, hlapci, viničarji, torej ljudje, ki morejo plačevati svoje davke in katerim pač niti vinar ne preostaja, — ti ljudje naj plačajo nekak novi davek za listke, katerih dobiš 500 za krajcar. Duhovni, ki so dobili ravnokar za letno pet milijonov kron povišanja svojih itak mastnih plač, odirajo na ta način ljudstvo. Opozarjamo somišljenike, da ninikdozavezan, plačati take neopravičene t i r-jatve požrešnih gospodev! Vsaka stvar do gotove meje! Tudi izkoriščanje mora imeti gotovo mejo! Ako se še kaj tacega zgodi, naj se nam to brzo naznani.
Kradejo! Ljubljanski »Slovenec" poroča, da je »Narodna Btranka" ukradla neki iztis „Fih-posa" . . . Hm! Nam se zdi, da to ni nič novega. Križman nam je adrese kradel in vendar je bil in je še „apoatelj" prvaškega gibanja in njemu so zopet dragi „aposteljni" adrese pokradli. 0 tem smo pa itak že govorili, kako kradejo prvaški listi ,,Štajercu" članke iu jih imajo potem za „izvirne". Namen posvečuje tem ljudem tudi najumazanejše sredstvo!
Iz Spodnje-Štajerskega.
Duhovni proti — škofu! Znano je, da se prvaki niti rimskemu papežu ne vklonijo, kadar jim zapove mir v politiki. Tudi je znano, da napadajo ti farji vsacega svojih tovarišev, ki ne trobi v njih rog in se briga raje za cerkev. Kako so svoj čas napadali miroljubnega ptujskega prosta g. Flecka, ker ni hotel igrati vlogo hujskača v talarji. Zdaj pa dvigajo svoje strupene jezike celo proti mariborskemu knezu in škofu. Neki župnik, ki razume prav dobro nemški, ker bi drugače ne bil to kar je, zahteval je od urada dvojezične tabele. Poslalo se mu je nemške ali vrnil jih je parkrat. Knezoškofu se je to neumno zdelo in nkazal je fajmoštru, naj ne razburja duhove po nepotrebnem in naj vzame dotične tabele. Zdaj pa napadajo farški listi — škofa. Res, kdo je krivyda vera peša? ,,Gehor-sam ist des Kristen Pllicht!" Ali naši politi-kujoči popi ne odnehajo in psujejo raje svojega cerkvenega poglavarja po svojih časnikih. Kaj si bodo neki pobožni čitatelji mislili? Kdo ima prav, škof ali fajmošter? Res lepe, vedno lepše so razmere, ki jih vdomačuje prvaška   politika.
Klerikalni „aufpuc' -kmetje. 7. t. so imeli naši črnuhi zopet „zaupni shod" v Mariboru. Ker nimajo ti „zaupni shodi" prav nobenega pomena, se ne bodemo z njim pečali, ako ravno imamo natanko poročilo. Povedati hočemo le, da so prišli ti-le klerikalni „kmetje": Kanonik Mlakar, d o h t a r Rosina, d o h t a r Rudolf, d o h t a r Omulec, fajmošter Ozmec, d o h-d a r Sernec, d o h t a r V račko, župnik Zdol-šek, župnik Korošec, dohtar Barle, d o b t a r Georg, dohtar Benkovic, fajmošter Cer-jak, dohtar Mayer fajmošter Pečnik, poleg tega še 2—3 posestniki in nekaj trgovcev. Torej 9 dohtarjev, ki imajo grozno veliko „ljubezni" do kmeta, gotovo pa do njegovega mošnjička, — in 6 farjev. Bog se usmili, in vsa ta godla je — „kmetski zaupni shod".
Minoritski mežnar v Ptuju ima veliko napak. Ali glavna napaka je njegov dolgi jezik. Mož je tako zabit in nesramen, da poseka najhujšega politikujočega farja. Evo slučaj: Pri zadnji ekspediciji „Štajerca" so prinesli dve ženi list na pošto, ko je bil mežnar ravno tam. Komaj zagleda ta zbesneli farški podrepnik „Stajerca", — in že je zdivjal, kakor zdivja bik, ako mu pokažeš rdečo ruto. Pričel je pso-vati kakor ogerski cigan in vpil, da je „Štajerc" ničvreden list itd. . . . Res, tako nesramnost že nismo dolgo doživeli! In poroča se nam, da nadleguje ta mežnar vsak dan poštne uslužbence s svojimi neumnostmi. Ali ga ima fajmošter zato v službi? Potem se pač vse neha. Ali bodo v Ptuju gospodarili mež-narji, ki imajo slamo mesto možgan? V Ptuju se upa ta zbesneli ali znoreli mežnarček, ki živi od nas, svoj jezik brusiti! Mežnar bi zaslužil, da bi ga oklofutale ženske. Sicer pa se bode za svojo nesramnost zagovarjal še pred sodnijo. Za danes pa le vprašamo mino-ritskega župnika, zakaj ne prime tega neum-zatelebanega mežnarja za dolga ušesa in
mu ne pove, da ima držati svoj jezik in se brigati edino za cerkvene sveče, cerkvene smeti ia cerkvene miši! Ako pa župnik tega hujskača ne prime za jezik, potem prosimo miroljubnega našega prosta, naj napravi red. Od takih far-ških petolizcev se ne bodemo pustili nadlegovati. Mežnar, tvojih nenmnosti bo k main konec!
„Castni občani" v Št. Vidu pri Ptuju, v obče (le pri pametnih ljudeh ne!) priljubljeni gospodje hofrat Ploj (zaščitnik deviške nedolžnosti), Miha Brenčič (pogoreli lesni liferant), dr. Jartela (boj-kotni pridigar), „profesor" Zelenik (bivši »načelnik" pro forma ptujskega okraja) in krčmar Mahorič iz Allerheiligengasse, — ti možakarji se menda ne bodo dolgo veselili svojih časti! Omenili smo že zadnjič, da je bila njih izvolitev navadni politični švindel. Zdaj pa ču-jemo, da je bila dotična seja celo nesklepčna in da se je vložil energični protest proti temu sleparskemu postopanju prvaških neved-nežev. Na dotični seji je bilo le 7 odbornikov; torej je bila nesklepčna. In niti ti 7 niso vsi glasovali za Plojevo družbo. Kaj za sto vragov so storili omenjeni prvaški petelini za Št. Vid? In zakaj ne izvolijo prvaški občinski zastopniki „Cuckovega Načeta" ter „Zaneta iz Iblane" za „častne občane"? Farani so že nabrali na stotine podpisov za protest. Kajti taki švindel ne sme zmagati!
Kaj je 8 tatom? Poročali smo natanko o nesramni tatvini prvaškega bajtarja in župana Bratuše iz Turškega vrha v Halozah. Mož je okradel tisočake občinskega denarja!!! In vendar ne črhnijo prvaški listi niti besedice o tej infamni tatvini, ki je trajala celih 8 let! Kaj je na stvari in zakaj molčite? Tat je tat, pa naj bode klerikalec ali liberalec, Nemec ali Slovenec. Ako bi imeli prvaški listi torej le iskrico poštenja v sebi, morali bi svetu povedati, da je kradel njih pristaš in zagovornik Bratuša. Opozarjamo oblast, naj prime tata za dolge prste! Prvaške časopisje pa se je uvrstilo s svojim molkom med zaščitnike tatov in lu m-p o v.    Fej!!!
Umor— ali Raj? Iz Središča se nam piše: 5. t. m. so našli mrtvo 70 letno vžitkarico Marijo Dečko, p. d. Klenčarico, stanujočo v Ja-strebcih (župnija v Bolfang). Mrtva je bila svoj čas premožna posestnica v Središču. Njen zet, posestnik Ivan Bratuša v Obrižu je strastni klerikalec in prvaški petelin. Proglasil je, da je umrla pokojnica na mrtvoudu, čeprav je moral videti na lastne oči, da je bila starka močno na prsih in obraza poškodovana, da je bila torej smrt jako skrivnostna in sumljiva do skrajnosti! Dne* 6. t. je hotel Bratuša starko pokopati. Vse je bilo že za pogreb pripravljeno. Ali nakrat prideta dva orožnika proti hiši in ostavita pogreb. Drugi dan, 7. t. m. je prišla komisija iz Ormuža in je dognala, da je bila Marija Dečko umorjena. Prčela se je preizkava. Orožniki so aretirali nekega Pavla Tučič, domačina iz Kogra, ki je skupno s starko živel. Vprašamo vso javnost: zakaj je hotel klerikalec Bratuša starko p oko pat i brez komisije in na ta n ačin zat a ji t i storjeni umor? Ljudje si pripovedujejo prav čudne stvari. Marija Dečko je imela za prevžitek K 2200, njivo in vinograd. Ali klerikalec Bratuša ji je obljuboval zlate gradove In je polagoma vse iz nje i z-vlekel, denar in njivo, pustil ji jo pa le po trtni uši uničeni vinograd ter borno ko-čico, v kateri je starka samotarila in beračila okoli revnih viničarjev, medtem ko je njen zet imovit posestnik ter mu je le o n a k vsemu bogatstvu pripomogla. To je kapitelj i z najtemnejše zgodbe poklerikalnjenih krajev! Tako vzgojnje tisto klerikalno časopisje, ki sede vedno na sodnikov stol. Tatvina v Turškem vrhu, škandal v Hajdinu, verska zblaznelost po ,,misijonih" in zdaj ta umor so posledice farške vzgoje.
Učitelj in trgovec Klemenčič v Ptujski gori zasluži, da se javnost malo z njim popeča. Prvič je ta nadebudni možakar dopisun lažnivih in podlih člančičev v prvaško-farškera časopisju. V teh člančičih napada vse navprek, kar je na poti njegovim sebičnim namenom. Vstrašil seveda   ne  bode nikogar  s takimi nizkimi lažmi
in obrekovanji. Ali vprašanje ostane vendar odprto: je-li se strinja lažnivo dopisovanje a učiteljskim poslom in je-li morejo imeti otroci spoštovanja do moža, o katerem se splošno govori, da laže po prvaških cunjah vedoma in nesramno? ! Sicer se nam tudi druge stvari malo čudne dozdevajo in le malo potrpljenja še, potem zaropotamo odločno. Ali se strinja učiteljski stan s trgovskim poslom? „Enifi" ne odstranijo to dejstvo! In zakaj se tega Klemenčiča ni prestavilo, ko mu je „Marburgarica" lani marsikaj zanimivega očitala? Zakaj niso imele pritožbe na šolsko nadzorstvo uspeha? To vse so stvari, katere nas pričenjajo zanimati in povedali bodemo resnico brez obzirov na vse strani, ako nadaljuje učiteljček svoje huj-skajoče delo. Zob za zob!
Črešnjevški župnik in spoved. Znan je že itak po celem Štajerskem, ta črešnjevški faj-mošter Janez Sušnik, čeprav le po slabi strani. Sicer so mu pogumni možje z odločnim nastopanjem vsaj toliko jezik zavezah, da pusti na-prednjake na prižnici pri miru. Ali zato deluje tembolj strupeno proti »Štajercu" in njegovi stranki, kadar ve, da ga nikdo ne more za nšesa prijeti. Evo objavimo par slučajev, ki dokazujejo, da izrablja ta prevzetni, kruha pijani pop spovednico edino v svrho boja proti našemu listn! Torej čnjte sledeče prizore iz črešnjevske spovednice! —Fajmošter: „Vi berete .Štajerca"?" — Spovedenec; „Ja!" — Fajm.: ,.Ali boste to opustili?" — Spov.: „Ne!" — Fajm.: „Štajerc" je od škofa ojstro prepovedan list, ker piSe čez cerkev in sv. vera!" — Spov.: „To ni res; ako bi bil „Štajerc" tak, prepovedala bi ga c. kr. vlada; doslej še nikdar nisem bral, da bi ta list čez cerkev ali vero pisal.'1 — Fajm.: Morate ga opustiti." — Spov.: „Ne! Prosim, gospod, prišel sem se grehov očistiti, ne pa politiko uganjati; cerkev je Božji kraj in ne politikujoča bajta!" — Fajm.: „Ne dobite odveze." — Spov.: ,,Gospod zahvalim;" mož se obrača od spovednice. — Fajmošter zakriči: „Cajte, dobite odvezo, ali prosim vas, ne izpo-vejta, kaj sva govorila!!!" Mož bi molčal, ako bi župnik držal svoj jezik. Ali na Štefanovo je tulil župnik raz prižnice, da se pridejo ne-spodobneži v spovednico kregati in politiko uganjati in zato je tndi dotičnik povedal, kdo da se krega v spovednici in kdo uganja politiko. Sušnik je v tem Blnčajn lagal kot spovednik v pričo Boga, da pišemo proti veri in da je naš list po škofu prepovedan. Ali naprej k 2. slučaju: Fajmošter: „Ti služiš tam tam pri ....?" — Spov.: „Da!" — Fajm.; „Tam je meni sovražna hiša, kjer tudi,,Štajerca" berejo, zato moraš to službo zapustiti!" — Spov.: „Gospod ne morem; meni gre tam dobro; v to hišo prihajajo le pošteni ljudje, ne slišim in ne vidim ničesar nespodobnega; tudi „štajerca" ne berejo." — Fajm.: „Moraš proč." — Spov.: „Ne bodem!" In se obrne ter gre od spovednice proč. Ali ni to škandal? Kdor ne liže zbesnelemn popu pete, temu se celo posli odgovarjajo? Fej! Ali naprej k 3. slučaja: K spovednici pokleklne mlad fant; takoj se vidi, da sta si fant in župnik sovražna. Fant prične moliti, ali duhoven mu seže v besedo in se zadere: „Ti si pričal pri sodniji zoper tvojega župnika po krivem!" — Fant: „Ni res! Nisem po krivem pričal, izpovedal sem tako, kakor je pod prisego izpovedalo vseh 8 prič." — Fajmošter: „Marš!" — Fant ostane urno od spovednice ter gre razjarjen naravnost iz cerkve; zunaj pa pravi: „F . . . . far, pri tvoji spovednici me ne bodeŠ več vidil . . ." Toliko za danes. Omenimo, da smo pripravljeni te slučaje pred sodnijo dokazati in da so imena dotičnikov na razpolago! Tako nastopa ta črešnjevški fajmošter. In lahko mu je, kajti odgovoren ni nobeni oblasti, raz ven škofa, kateremu se pa lahko nalaže kar hoče. Saj pravi sam, da „ma škof vse verujejo in ga še celo podpirajo!" Ali mi vprašamo v vsej javnosti cerkveno oblast, je-li sme pravični duhoven tako nesramno postopati? In ali ni čuda, da ostanejo ljudje vendar še verni, ako ravno vidijo tako postopanje? Res, veliko potrpljenja mora imeti človek, da ne stori — kaj druzega!
Roš v Hrastniku in rudarji. Na lumparije, katere je naš list o trboveljskemu županu Rošu odkril,   nismo   dobili  doslej  ne   odgovora,   ne
tožbe. Pač pa smo dobili od raznih strani pisma v katerih se nam občani, rudarji posestniki ter obrtniki, zahvaljujejo, da smo prijeli tega neumnega mogotca. Lahko rečemo, da je v boju proti Rošu celo prebivalstvo trboveljsko hrastniške občine na naši strani, razven tistih revežev, ki so od Rosa odvisni ali pa Rošu — dolžni. Sultan Roš pa poskuša na razne načine omehčati naše srce. Sam nam sicer ne piše, ker dobro ve, da bi njegova pisma niti za stranišče ne porabili. Ali druge ljudje nagovarja. naj nam pišejo. Pa ne bo kruha iz te moke! Mi se ne strašimo Roševih gostilniških groženj. Toži nas, Roš, in vse ti dokaže m o I Ali popolnoma nevtemeljeno je, ako nas smatra kdo za nasprotnike rudarjev ali rudarskega „konzuma" To je stvar hrastniškega delavstva, v katero se ne vtikamo! Ali nekaj vprašamo. Ali je res, da se je ponudilo sultanu Rošu načelništvo hrastniškega konzuma? Roš je na ponudbo odgovoril: Jaz nimam denarja za knape! Enapi pa naj imajo denarja za Rosa! Enape se nagovarja, da bi prinesli zadnji vinar temu od knapovskih žuljev obogatelemu prevzetnežu! In še nekaj: Ali je res da hoče radarski konzum opustiti svojo pekarijo, samo da bi Rošu preskrbel lepi zaslužek? Mi vprašamo to! Ako bi to res bilo, potem vzamemo Roševe pajdaše enkrat pod krtačo, da bode joj! Ven z odgovorom!
Pobalinstvo. Eonc m prosinca sta se poročila posestnikov sin Franc Robitsch in Marija Schulzer. Veselica je bila lepa. Po poroki pa je poslala neka črna hinavska duša, ki se ne up* podpisati, nevesti dvoje pisem. Hinavec je hot ;l napraviti, kakor da bi dolgoletni prijatelj mladih poročencev g. Daschmann, ta pisma pisal. E sreči so takoj spoznali to pobalinstvo. Take od politikujočih farjev podivjane pobaline treba za ušesa prijeti.
,Mi8ijon" v sv. Miklavžu pri Ormužu ima že grozne posledice. Res, kdor ima le iskrico poštenega verskega čnta v sebi, se mora zgražati nad postopanjem gotovih zdivjanih .misijonarjev." Pred kratkim je zblaznel 26 letni posestnikov sin Martin Tomažič iz Eajžaržaka pri sv. Miklavžu, odpeljati so ga morali v norišnico v Feldhof. Na kolodvoru je vpil na ljudi, da so hudiči, da se bodo cvrli v peklu, da so vsi Mik-lavžani prokleti, ker čitajo .Štajerca" in hodijo po gostilnah itd. Fant ima versko blaznost in to je edino posledica gonje „misionarjev", teh razširjevalcev sovraštva, ki begajo neumno ljudstvo, dokler ne konča na vrvi ali v norišnici. V Hermancu pri sv. Miklavžu pa je ubil tudi zblazneli fant neko žensko, zopet v verski blaznosti. To je delo .svetih mož", ki naj bi razširjevali večne nauke krščanske ljubezni. In druge posledice niti ne omenimo! Cele vrste delavcev so bile med .misijonom" od rigolanja zadržane. Emetje so razburjeni do skrajnosti in bati se je, da si prihodnje sami pomagajo. Pred takimi .misionarji", obvari nas o Bog! Župnik v sv. Miklavžu seveda potrebuje pol zblaznelega ljudstva, kajti le neumno ljudstvo se da odirati. Mož si dela lepe železne ograje, farani pa naj plačujejo. Cerkvene klopi se licitira zelo visoko, ali niti procentov za ubožce se ne plačuje. Vi-ničarjem pa se vzame zadaje krajcarje in se jih pusti stradati za čast — farške bisage. Vse kar je prav! Ali take razmere kričijo do neba in grozni odgovor bodete dajali, nenasitni črno-sukneži!
Tepeni kaplan. Dobili smo in objavimo : Sklicujoč se na § 19. tiskov, zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863. zahtevam z ozirom na dnevno veBt, objavljeno pod zaglavjem: .Tepeni kaplan", v štev. 5. z dne 2. febrnvarija leta 1907. Vašega cenjenega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da so pri občinskih volitvah v Eotre-dežu pri Zagorju ob Savi punice kaplana iz češenika prelasale in preklofutale, ampak nasprotno je res, da pri občinskih volitvah v Eot-redežu pri Zagorju ob Savi niso prelasale in preklofutale punice kaplana iz Cemšenika; res je tudi, da se je pri občinskih volitvah v Eot-redežu pri Zagorju ob Savi samo ena panica, namreč županova hči, s silo zakadila v kaplana iz cemšenika in ga je hotela na tla podreti, pa ga ni mogla na tla podreti.    2. Ni res, da,  ko
bi ostal pri svojem brevirju, mesto da bi silo žali vtikal v politiko, ne bi dobil klofut od .nežnih1! unič ženskih rok, ampak res je, da ni dobil klofut ne bi od .nežnih" ženskih rok. — Z odi. spoštovanjem tako V Čemšeniku, 6. februarja 1907. Jožef Ocepekuriti a kaplan.                                                                  Brezi!
Opomba uredništva:    Ta .popravek" je paSu, v 1 precejšna nesramnost.  Ni res pa ni res, pa res  čita je in res je! Ali ne čuti to hribovsko kaplani^,  ki da se  s tem   .popravkom"  v javnosti   grozneicah. blamira,   da se mu  mora  vsak  Človek   smejati",   ali ker „popravlja", da je belo — črno. Mi sevedodnjič nismo bili navzoči,   ko   je   županova   panica iNemci Kotredežu  osuvala žegnanega  gospoda,   da mtbi mo ;e padel cviker raz nosa.    Tudi  pljuvalo  se jdanes nanj.    To je pisal   sam  ljubljanski .Slovenec'jm se torej duhovniški list, v katerega dopisuje gotovoih boi tudi   kaplan Ocepek.    Sicer   pa  prizna  kaplan V Pol sam,  da se je dotična panica „s silo zaganja!i"ost,   1 vanj in zatorej  je   pač   vse   resnica,   kar   smotvo". pisali.      Eaplanče,   ostani  raje  pri   brevirju ime v ši nikdo se ne bode „s silo zakadil" v tebe!   Ps  ne adijo!                                                                    nšaka
Podružnico c. k. kmetijske družbe v Maribondelajo je imela preteklo leto 243 članov. Skupni doe kraji hodki bo znašali K 12.721-26, izdatki piaaledt E 8.11209. Z vsakim občnim zborom je zdrnijerc" žila filijalka tudi poučno predavanje. Ljudskoživce šoli v Gamsu in v Podbrežji je darovala 1 špricodt pa za peronospero, 3 nože za cepljenje ter orodju se i za obdelovanje vrtov; ljudski šoli v Earčovinitero 1 šprico in 1 .Riickenschwefler". Za premiran- Bizel je pridnih poljedelskih poslev je darovala lilijal-itnem ka E 200. Nadalje se je razdelilo 60 E štirimnem" pridnin viničarjem (iz Pickerer-Winzer-Stiftung),da in nadalje 1 viničarju letne podpore 100 E (Eottno na linsky-Stiftung). Filijalka je obdržala praktičnelo. 1 tečaje o vinogradništvu, sadjereji itd. Nadaljvemo. je razdelila svojim članom 26 500 cepljeni!*, da amerikanBkih trt (12—14 vin.); isto število stezni" razdeli spomladi. Raznim občinam je posodili ple£ orodje proti peronosperi itd. 8. oktobra je: se vprizorila krasno uspelo vinsko in sadno razstavoiapre, v Mariboru. Nabavila se je sadni mlin, ki se.ofovi: odstopi v rabo članom proti mali odškodnini. Vse Nadalje je ustanovila plemensko štacijo aberglj rejo domačih zajcev pri vili Alwies itd. Filijalkalje z sme biti ponosna na svoje uspehe!                   eško,
Iz sv. Lovrenca v Slov. Gor. nam pišaih H napredni kmet: Naša prvaška gospoda je postal« Mož prevzetna. Zlasti jo boli, ako si hoče pomagatiTikvi mladi človek in si vtemeljiti bodočnost. Eleri-, F. I kaleč je pač povsod ednak. Gnusno je že, kanjih počenjajo brezvestni klerikalni voditelji s tentašan revnim, izmozganim ljudstvom. Vse mogoče>eato neumnosti jim pridejo na um, le kaj pametneg*vila ne, le kaj tacega ne, kar bi ljudstvu resnične« tal koristilo. In ako si hoče človek že sam pomagati, ne • potem mu mečejo polena med noge. Ali Ijudstvcate se drami in polagoma se bode zavedalo. Nai tnl Eoser je itak iz .Stajerčevih" poročil znan iiknite do danes še ni ničesar popravljeno, kar je bilete čil piaano o tej osebi. In taki ao njegovi od Ijudnšajti skega dela obogateli prijatelji! Zdaj čujemo;no a da nameravajo ustanoviti posojilnico po Raiffžl E eisenovem zistemu, ki bode spadala pod centratških lo v Gradecu. Glej, glej! Vsa prvaska politikumet« obstoji iz besnega hujskanja proti Nemcu, aliimeti kadar se gre za groše, znajo ti gospodje iz prvaš- Žup ke armade prav dobro „tajč" govoriti. Tako je izvo pač povsod. Le ljudstvo naj se ne uči nemščiue,,ovale kajti gosposki dobiček bode veliko manjši, akojher. postane ljudstvo pametno! Šola v sv. Lovrencu Dež se bode tudi za 2 razreda povečala. Radovedntazrei smo, je-li se bode tudi ustreglo zahtevi etariševazred da se deco v nemščini podučuje? ! Šolsko oblast Lep kličemo v tem oziru že danes na delo! Kajti i de dobro nam je znano, da je ravno nadučiteljjo že besni sovražnik nemščine. In tudi župnik sei se boji — pametnega, v nemščini izobraženega Pes ljudstva. Zato pa skrbimo dokler je čas. Sebic-r. Gi niki prvaške stranke na levo, mi pa na desnoireto. in boj naj prične. Edor je pravičen, mora ko zmagati.                                                                   Poz
Iz   Slov.   Gradca   nam piše prijatelj   psov:poga Od   3.   t. sem   se je klatil po mestu in okolicici. neki stekli pes iz občine Vrhe. 5. t. so razglasilioval pasjo kontnmaco.   6. pa so orožniki  psa ustreiasta lili. Takoj potem se je sklenilo, uničiti vse pse,arne brez ozira, je-li so prišli z bolnim psom v do-n dr tiko ali ne. Veliko lepih, čisto plemskih in drn-ipal | gih p30? je bilo žrtev postavni črki.  Vse mestoku
— 5 —
da bi se ilo žalostno. Pse se je tndi po okoliških ob-„nežnih" h uničilo. Ako bi oblast pravočasno nasto-bil klofat , ne bi bilo treba tega krvavega pobijanja. itovanjem. tako postopanje pač ni opravičeno in mora f Ocepek.   uriti slehernega prijatelja živali!
Brežiški prvaki se jezijo v svojem zakotnem 'k" je pač 6u, v katerega zavijajo kramerji kvargeljne, is, pa res i čita ga itak uikdo ne. Jezijo se čez naš kaplanče, s, ki je označil .značaje" prvaških vodij v i grozno licah. Ne moremo pomagati, dragi ,,general-smejati, ", ali tudi naše geslo je: zob za zob! tfi seveda odnjič pa še kaj več. Ljudem, ki so morali punica v Nemcih prosjačiti, da so jim hlače knpili, ., da mu bi morali drugače btojo nagoto kazati, ki <lo se je danes pljujejo na svoje dobrotnike, takim lovenec", em se pač ne bode nikdo uklanjal. In tndi je gotovo jih bodemo pozdravljali s — polenom. i kaplan ■ V Polenšaku kuhajo prvaki zopet neko ne-:aganjali" InoBt, katero so krstili z imenom .bralno kar smo tvo". Zlasti nadučitelj bi rad uganjal svoje evirju in ;e v šolskem poslopja, pa mu oblast menda 3be! Pa ne dopusti. Stari in izknšeni faran iz nšaka nam piše m. dr.: .Ubogo ljudstvo, Mariboru delajo s teboj, samo da bi ti izsesali krvave npni do- e krajcarje! Zdramite se za vaše blagostanje latki pa »alednjte pota, ki vam jih kažo naš voditelj je zdru- ijerc"! Neumne .teatre" pa pustite Ljudski oživcem, ki žive od naših žuljev!" — Tej . 1 šprico di pač nimamo ničesar pristaviti, kajti člo-3r orodje n se že gnusi, ako vidi to grozno sleparijo, iarčovini itero se izmozga bedno ljudstvo.
Bizeljski kaplan Grilček se pere v nekem otnem  lističu in  trdi,   da  smo ga   „po ne
»remiran ila iilijal
K štirim nem" napadali. No, fante, izzivaš nas! Res Jtiftung), . da ima sin čevljarja Jurij Rihterja še danes . (Kottu- o na glavi, ker se mu je celo pest las iz-)raktične »lo.   Kaj in kako se je  pri sodniji delalo,
Nadalje ivemo. Ali 9 dohtarjev ne spravi resnice iz cepljenih [a, da ima otrok na glavi znake „krščanske tevilo  se »zni" kaplanove.    7 cm  dolgo  in 5 cm  ši-
posodila o plešo vidi lahko vsakdo na dečkovi glavi, obra je pr se pri omenjenem čevljarju oglasi. Sicer razstavo naprej! Kaj pa je z Rožančevem dekletom, i, ki bo kofovim Rudolfom in z drugimi otroci ? Tudi ikodnini. Vse laž?? Šekoranjev fant hodi še danes icijo za berglji, ker se je pokvaril v šoli. Tndi laž? Filijalka pdje zahtevajo, da" se ravna v šoli z deco eško, ne pa živinsko! Iu vse laži po za-am piše nih listih tega ne odstranejo! i postala Možaki iz Zakošaka, kakor so France Pah, Domagati Tikvič. F. Marko, F. Žmauc, Janezek Kri-Kleri- i, F. Herga in Tonče Hole, objavljajo   v eni
že, kar   njih   številk     neumnega    „Fihposa"   neko h   tem prašanje" na  ptujski   okrajni  zastop. Gre se
mogoče cesto v Zakošaku. V našem poročilu se je metnega »vila tiskovna napaka in to je vrle moža-resničnoirje tako razburilo, da zahtevajo ,.odločno" — omagati, ne vemo kaj. Možaki, vi od nas sploh ljudstvo nate ničesar „zahtevati", ker nismo o. Naš to tukaj, da bi vašo neumnost podpirali. man   in feknite   svoje    prvaške  nosove v račune,   ako
je bilo ite citati! Vaše psovanje je čisto neumestno. od ljud-  rašajte raje .Fihpos", zakaj molči tako trdo-
čujemo, ;tno o tatvini v Turškemvrhn, kjer se ne gre ■o Raiff-    21 K, temveč za 3'A tisočakov.   Stikajte po
centra- raških lumparijah, ne pa v stvareh, katere ne politika umete ali pa jih na farško komando nočete 3cn,   ali   ometi. Adijo!
z prvaš- županom v Leitersbergu pri Mariboru je Tako je izvoljen g. Alojz Loppitsch, prvi občinski smščine, tovalec je g. Ferd. Sarnitz, dragi pa g. Joh. ši,   ako   cher.
ovrencu Deželni Šolski svet je sklenil razširjenje dovedni razredne ljudske šole v Gornjem Gradu v starišev, razredno.
o oblast      Lepi   OČe.   Oktobra   1906   je   zapustil   40 Kajti   ni delavec Jos. Stergar v  Mezirju  pri Oelju dučitelj   »jo ženo in 4 otroko.    Doslej   ne   ve  nikdo, »nik   se   n ge je obrnil. aženega      Pes  — življenje rešil. Inžener H. Hohn v
Sebič-  jt. Gradca je zaspal pred kratkim  z   gorečo
 desno   areto.   Postelj se je vnela in gotovo bi zgo-
,   mora   ; ko bi ga njegov pes z lajanjem  ne zbudil.
Požar v  Slov.  Bistrici.  V nedeljo   zvečer
psov:    pogorelo štacijonsko   poslopje  v   Slov.   Bi-
okolici jj, Postaje-načelnik g. Doborischeg je od-»zglasili toval ravno s celo družino v Sv. Jurij. Ogenj i ustre- nastal gotovo v kuhinji. Kmalu so prišle se pse,   lune brambe,  ki  so vsaj gostilno g. Sorscha-
v do- in druge predmete rešile. Aspirant g. Prihoda m dru- apal v svoji sobi in se je v zadnjem tre-! mesto    ku    skozi   okno    rešil   Požarniki   so   delali
junaško v groznem mrazu. Tudi mariborska požarna bramba je bila na pozorišča. Škode je za 50.000 K.
Učiteljske Službe so proste: v Silevrhn pri Slov. Gradca (učitelj in šolovodja), v Velenja, sv. Martin na Paki, sv. Andrej pri Velenju (učitelj in nčteljica). Nadalje nadašiteljski službi v Hajdinu in Sv. Vidu pri Ptuju. Prošnje se pošiljajo do 10. marca na krajne šolske   svete.
Ustrelil se je v Ptnju 5. t. pijonir Franc Dobaj. Bil je 22 let star in v Sv. Križ pri Mariboru pristojen. Vojaščina ga ni veselila.
Mlada tatica. Dne 7. t. je okradla 14 letna Neža Perklič v Mariboru posestnici Kram-berger 10 K iz žepa. Smrkavo tatico so vtaknili pod ključ.
Umrl je bivši učitelj v Rogatcu, g. Franc Staraschina v najlepših letih po dolgi in mučni bolezni. Mož je bil naprednjak in splošno spoštovan. N. p. v. m.!
Nevarna ,;ofcet". V mariborski okolici sta praznovala Ana Gmeiner in Lovrenc Fideršek poroko. Na poti v cerkev so ju napadli fantje, ju pretepli in strgali nevesti krancelj. Po noči pa se je šele vršil veliki pretep z nožmi. 4  fante so orožniki že  odpeljali.
Poskusen samomor. V Mariboru se je hotela služkinja Marija Janko z britvijo vrat prerezati. Pravijo, da je samomorilka tudi mati otroka, katerega mrliča so našli pred kratkem v stolni cerkvi.
Zaprli so v Maribora pisarja Franc Kranjc iz Ptujske Gore, ker je v Trstu razne tatvine izvršil.
Dinamitno patrono je položil nekdo v postelj posestnika Groska v Poljčanah. K sreči se je razstrelila navzdol in ni bil mož ranjen. Zaprli so nekega Pirša kot dozdevnega storilca.
Ubilo je drevo 21 letnega sina g. Žagarja v Celju.
Tatvina. V Središču je ukradel nekdo trgovcu Fridrichu 6 000 K. O tatu ni niti sledu. Trgovec je imel navado, vsak dan denar šteti. Tatvina mu je šla tako k srcu, da je znorel.
Iz Koroškega.
Mi gremo naprej! Dne 11. t. m. smo dobili zopet nakrat 60 novih naročnikov iz 4 koroških krajev, in sicer: iz Svetnevasi 22, iz Podgore 24, iz Miklauzdorfa 10 in iz Borovlja 4 novih naročnikov. Mi gremo naprej! Živeli!
"Mir11, klaverno glasilo klavernih prvaških mogotcev na Koroškem je torej odromal za nekaj časa v Ljubljano. Najbolje bi bilo, ko bi vedno tam ostal, kajti Korofci ne marajo za to farško cunjo, ki se ravna po vsakem vetru in ki obrekuje danes kar je včeraj odobravala. .. Par stvari pa je vendar zanimivih! ,Mir", bolje rečeno „Slepir", je bil vse svoje žive dnij iz dnu svojega črnega srca klerikalni list. Ali odkar je postal poleg monsignora Podgorca kranjski dohtarček Brejc „Mirova" duša, pričel je navijati ta list drage strnne. Brejc ss je namreč ločil od ljubljanskih tercijalk in klerikalnih farjev v sovražtvn. Odkar se v Ljubljani niti pred Najsvetejšim ni odkril, ni živa duša na Brejčevo „vero'; verovala. In ker so baran-tali kranjski klerikalci pri razpravi o volilni preosnovi le zase, pričel jih je „Mir" psovati. Takrat so pljuvali ljubljanski klerikalci na koroške in koroški na kranjske. Celo tožarili so se, ali končno je splavalo vse po vodi . . . Zdaj pa je odpotoval .Slepir" v Ljubljano. Zanimivo pa je, da ga ni hotela nobena druga tiskarna sprejeti nego Hribarjeva. Liberalci so sicer veliki .Slovenci", ali ,na puf" ne tiskajo nič. Klerikalci imajo sicer cel koš dobrih naukov za Korošce, ali .Slepirja" tiskati brez cvenka, tega ne marajo. In tako je zašel .Mir" v Hribarjevo tiskarnico, v — tiskarno .štrumpf-fabrikanta", v kateri štrajkajo delavci vsak mesec, — in tam se zdaj tiska . . . Hribarček, ali se ne bojiš za groše? .Mir" je .spnfan" in glavo zastavimo, da ti bode osle kazal, kadar bodeš vprašal za svoj denar . . .
Dr. Brejček je prišel 3. t. v Žitarovas v farovž pridigovati. Rekli so, da je to .shod". Ali žitaroveški naprednjaki so že davno izpo-znali, da je laž in sleparija, kar obljubnjejo prvaški .voditelji". Zato je prišel iz te občine le en čevljar z nekim fantom na ta .shod;" to je tisti fant ki je preveč — pameten za črno
šolo. Zdaj naj dr. Brejček razsveti fantkov duh t
Cesar Jožef II. — ropar?! Župnik Aaer-nig v Mostnici bode imel svoje rogoviljenje zagovarjati pred sodnijo. Na shodu v Motnici se je namreč izrazil, da je največji avstrijski cesar Jožef II. katoliško cerkev oropal. Za to nečuveno predrznost tega popa se je v zmislu § 64 kaz. zak. zaradi ža-ljenja članov cesarske hiše kazensko naznanilo napravilo. Upamo, da bode sodišče temu zbesnelemu politikujočemu farju dokazalo, da  mora imeti tudi farški jezik vajete!
Radiše. Občinske volitve. Dne 26. prosinca t. 1. so se vršile občinske volitve. Crnuhi so delali na vse kriplje da bi dosegli zmago; ali preveč so napeli njih zastarele strune in — popokale so jim čisto. Akoravno je bila komanda v žegnanih rokeh in akoravno si je zagrizeni dr. Merda prizadejal največjo mujo, da bi pohrnstal v enem hipu vse njemu pristudene „nemčurje" — pomagalo ni nič. V vseh treh razredih so zmagali naprednjaki z veliko večino. Ko se je izid volitve razglasil, otožno so pobesili črni bratci svoje volitve-trudne glavice in obledeli: pretresovala jih je sveta klerikalna jeza. Medgoraki g. fafmošter se je držal tako kislo, kakor bi nabiral „krap". Tudi vsmiljenja vrednemu g. župniku v Žrelcu, kateri je tudi v Radeške volitve svoj nos vtikal je padlo srce globoko v hlače. Najhujša žalost pa je prešinevala dr. Merdo; pripovedaje se, da je ta v svojej srčni težnji iztahtal jako umetno ubrani „travermarš" na podlagi mile, blagodo-neče pesmice:
„Žalostno na citrah strnne
Iz moj'ga srca glas pojo..."
Ta „marš" so menda dobro izurjeni tam-burci zabrenkali na pepelnico, medtem, ko je njih novo izvoljeni burgermeiBter v rathavsu harenke trančiral...
V Št. Jakobu v Rožni dolini ima duhovščina res veliko opravka. Poroka za poroko in potem še povrh večno piearjenje v celovški — pardon, zdaj ljubljanski .Mir". Koliko skrbi ima n. p. preljubi naš prijatelj župnik Ražun, posebno s kloštrom. Bil je že daleč okoli nune iskati. Ljubljanske nune mu menda ne dopade-jo, pa ne vemo, kaj jim primanjkuje. V Mariboru pa je bolje. Prišle bodo torej mariborske none. Kmetje jim bodo morali reči .gnadljive", kajti ta lepa beseda je zdaj že p3 .Miru" splošno vpeljana. Vbogi župnik, koliko ima opraviti! Ali tudi kaplan je pravi Revček An-drejček. Odkar je imel v Podsinjivasi smolo, ima neko hudo bolezen: .letati" mora namreč, saj veste kam. Zdravi se pa s tem, da dopisuje pridno v .Mir". Tudi ta se nam smili! Pa jima ne moremo pomagati!
Nova Železnica? V Grifenu na Koroškem se je vršilo zborovanje, ki je sklepalo o novi železnici, katera naj bi vodila od Wiesa čez Eibiswald, Sv. Ožbald, Sp. Dravograd trg, Sv. Pavel Lav. v Celovec.
Delavska smrt. Pri železniški zgradbi v Malnici je eksplodirala 5. t. dinamitna patrona. Dva delavca sta bila takoj mrtva, eden pa ranjen.
Po svetu.
Grozni umor. V Badimpešti je prerezal policaj Jos. Pocze svoji ženi in svojemu sinu vrat ter se potem obesil. Vzrok je bil, da ga je silila žena vedno, naj se izselijo v Ameriko.
Ljubi „Štajerc"! Slišal sem ta-le pogovor med dvema zakonskoma: 7. e n a (k možu): ,,Vse premoženje sem jaz k hiši prinesla; kaj si pa ti imel, predno si me oženil?" — Mož: „Mir sem  imel!
Resnična povestica. Nekje v rezidenčnem mestu je šel neki minister vsak dan mimo pekovskega učenca in si kupil vsak dan presto. Nekega dne pozabi minister denar doma in gre vsled tega mimo učenca. Fant: „Dobro jutro, gospod minister! No, danes nobene preste?' — Minister: „Ne, pozabil sem denar doma in jo ue morem plačati!" — Faut; „0 to nič ne slori, mi pa eno dolžni ostanete!" — Minister: „Kaj pa, ako umrem po noči?" — Fant: „No pač tudi ne bo dosti škode.
Volilci okraja Slov. Bistrice!
Bližajo se volitve v okrajni zastop. Veleposestniki volijo dne 19. t. m., industrijalci 21. t. m. mesto in trgi pa 22. t. m. Za nas je važna volitev iz kmetskih občin, ki se vrši 2 3. f e b r u a r j a ob 10. uri dopoldne.
Voliti je 8 zavednih mož, ki bodo znali in hoteli zastopati kmetske interese t okraja. Kmetje! Nasprotniki ljudskega blagostanja so že na delu. Prekrstili so se, — oni, ki so zasledovali vedno svojo sebično pot, ki so imeli vedno le kot cilj polno svojo malho,— se imenujejo zdaj vrSo prijatelje in vam mažejo med okoli nst in vam obljnbnjejo nebesa na tem in onem sveta ... Mi pa pravimo: kje so bili ti gospodje doslej? kje so delali doslej za „ljadstvo"? kaj so napravili in dosegli? Njih besede so lepe, ali svoja dejanja skrivajo.
Mi pa stopamo pred vas brez nepotrebnih praznih besed in vam pravimo: kmet naj si ne postavi sam svojega političnega jeroba, kmet naj se ne pasti komandirati, kako naj ravna s svojim denarjem, kmet naj voli kmeta, kajti edino na ta način se redi nesrečne prra-ško-klerikalne politike, ki hoče spraviti ves narod pod jeznvitski klobuk in izstradati to bedno ljudstvo.
Okrajne volitve se torej bližajo. Roko na srce, možje in volilcil Kakšno je bilo gospodarstvo v okraja pod prvaško vlado? Kakšne so bile ceste, kaj se je za vas storilo? Ničesar ne! Šele ko je ljudstvo razbilo prvaški jarem in so prišli naprednjaki v večino, šele od tega hipa se je pričelo uspešno delo na polju gospodarstva. To prizna danes vsak poštenjak in zato smo prepričani, da storite na dan volitve, kar vam velevata pamet in srce!
Prvaško ..gospodarstvo'1 je znano. Opozarjamo le na prvaške „delo" začasa nadvlade klerikalcev v ptujskem okrajnem zastopa. Prvaški lesni liferantje so kasirali ogromne dobičke, okraj pa je bil zanemarjen do skrajnosti, dokler ni pomedla ljudska nejevolja prvaške smeti iz zastopa ... Opozarjamo na prvaško „gospodarst-vo" v celjskem okrajnem zastopu, kjer je kradel tajnik Kozem 10 let dolgo ogromne svote okrajnega denarja, brez da bi mu prvaški načelnik le enkrat na prste pogledal... Opozarjamo na zadnjo tatvino v občini Turškivrh v Halozah, o kateri molčijo še danes vsi prvaški listi... In taki ljudje, taki prijatelji teme, lastnega dobička, naj gospodarijo s kmetskim denarjem? Kdor je neumen, naj jih voli!
Mi pa hočemo vedeti, kako in kdo gospodari z našimi krvavimi denarji. Zato vsi na krov, da zmaga napredna misel tudivkmetskih občinah slov. bistriškega okraja, — vsi na delo! — kmet za kmeta!
Naprednjaki.
Gospodarske.
Dela V vinogradu. V Št. Ilju je imel vinogradniški ravnatelj Stiegler 21. p. m. zanimivo predavanje, kateremu posnemamo sledeče podatke: Prvo delo v vinogradniku je rezanje. Rezati se mora zlasti pri amerikanski trti zelo rano. Kajti v teh trtah prične rast preje in se trte lahko zadušijo. Torej, kakor hitro je največji sneg proč, takoj rezati! Koplje naj se primerno globoko in naj se odstrani korenine, ki se držijo na cepljenih mestih; drugače se loči cepljeni del od položaja. Z rokami odtegati je slabo; treba je z ojstrim nožem rezati. Trtno rezanje se mora znati, drugače odrežeš lahko plodove. Postavili smo trte v vrstah v primerni oddaljenosti, zrezali temeljne korenine (Grnnd-wurzel) na 5 mm, odstranili popolnoma postranske korenine in odrezali t. z. „Edeltrieb" do Bočesa" (Ange). Dobimo 1 do 3 m dolge, sem-tertja tudi več teh „Edeltriebov". Bolje je, ako se pustiš, kajti čimveč listja, temveč korenin. Ali varovati jih moraš prod mrčesjem ter jih pridno škropiti, kajti ravno na slabotnih trtah tv vgnezdi peronospora. Ako nam ostane listje zdravo, bode trta močne razvita. Prihodnjo leto se odreže vse slabotneje mladike na začetnem kraju, močne na 3, manj močne na 2 vidna „očesa" med „vozlom" (Knoten). Na Francoskem se reže vse skozi „vozelj." V sredi je veliko mozega, ki se pomši pri rezanju med dvema „vozloma" in je potem skrivališče za mrčesje. Amerikanske trte naj se režejo šele v 4. letu, le pri izredno dobrih razmerah v 3. letu prične prava vzgoja, poleg „Zapfenschnitta" tudi „Bogenschnitt." Predavatelj je tudi priporočal, naj se ne sadi preveč amerikanskih trt, ker po-
— 6 —
trebujejo preveč gnoja. Uresniči naj se „turnus" 4? let, dragače so vinogradi v 10 do 12 letih za nič; le težka zemlja kakor v Pesnici ali v Halozah, zdrži to 20 let. Boj proti peronosperi bo ne bode nikdar končal, ker se ne dela dovolj splošno in temeljito. Cena bakrenega vitriola raste od leta do leta. Dežela je naročila 62 vagonov; 57 jih je že oddala, 5 jih dobijo vinogradniški inštruktorji da se vendar povsodi škropi. Vse to veleva, da naj se raje malo novega sadi a to dobro goji. Gnoji naj se vinogradnik v jeseni. Hlevni gnoj se raznese in z lopato globoko zavrže, kajti trtne korenine so globoko, drugače bi pa gnoj le travi koristil. Spomladi koristi ta gnoj trti. Ako se v spomladi gnoji, vpliva to šele v jeseni. Tomaževe žlindre naj se v jeseni po trgatvi raznese (4—5 centov na oral). Žvepleno-kisla kalijeva sol se lahko stopi in se raznese v spomladi (1V> do 2 centa na oral) z ammonom ali kili-salpetrom (1 cent na oral) . . . Končal je predavatelj Bvoj govor tako-le: Leta 1906 je pokazalo, da ni vinogradništva brez boja proti peronosperi. Kdor je pravočasno delal, imel je lepo trgatev. Kdaj naj se škropi ? Prvič kadar so nagoni eno ped dolgi, drugič neposredno pred cvetom, tretjič po cvetju in potem četrtič ali petič po razmerah. Ne samo peresje, tndi začetki grozda naj se poškropijo. Dovelj je, ako vzameš 1% bakrenega apna. Ako dežuje po škropljenju, treba je takoj zopet škropiti.
Zlati nauki za kmeta, j n Praktični kmetovalec* navaja v lanskem letniku 18 zlatih naukov, ktere si dobro pomnite rojaki-kmetovalci. 1. Kdor hoče imeti od ilovnatega sveta bogatejši pridelek, ta naj ne opusti jeseni oranja. Učinkovanje zimskega mraza, ki je takorekoč najboljši oratar, se s tem znatno olajša, in je zemlja za setev oz. saditev poletnih sadežev primerno pripravljena. 2. čimpreje je njiva zorana in čim dalje tako leži, temboljša je zemlja za nasejanje. Sejati v ravnokar zorano zemljo razne vrste žita, zlasti rž se ne more posebno svetovati. 3. Z obdelanjem ilovnate zemlje, ko je mokra, se več Okvari, kakor n. pr. zakrivi slab pridelek slabo gnojenje dotične njive. 4. čimbolj gleda kmetovalec na pripravljanje gnoja. tembolj kaže razumljenje svojega kmečkega po-klicz; kajti premala gnojišča so grobokop tako mnogim kmečkim gospodarstvom. 5. Zgodnjo sejanje nas vara malokedaj, pozna setev pa prav dostikrat. Ravnotako si ni treba beliti glave tistemu kmetovalcu, kako bi si povečal svoj kozolec in žitno shrambo, ki seje jeseni redko in spomladi gosto. 6. Rž hoče imeti pri sejanju suho, pšenica bolj mokro; oves se naj seje zgodaj, ječmen pa hoče imeti mehko posteljo. Kakor nas učijo izkušnje, je zgodnji oves težji, zlasti tedaj, če smo po sejanju njivo pobranili. 7. Na ječmenu vidimo spomladi, kaka je bila pred njim na ravnoisti njivi repa. 8. Kdor nima dobro uležanega gnoja, ta ne prideluj stročnic. Rast listja povspešuje svež gnoj, medtem ko ulažan gnoj spravi na fižol dosti stročja, da ima deca kaj dela. 9. Konaplja in turščica ljubite plug, lan pa ima rad brano; hmelj in ogeršiča najboljše prospevata pod mastno odejo. Pregovor pravi: nKonoplja in hmelj se sploh ne sramujeta rasti na gnojišču." 10. Ako pognojimo jeseni travnike z hlevskim gnojem in apnom, se s tem neizmerno povspešuje rast trave. In ako naj da april majniku polovico trave, tedaj se potrudite, travniku dati ob snhem vremenu vode. Ako pa se travnik le namaka in ne gnoji, nakosi se tamkaj leto za letom manj mrve. 11. Kmečki pregovor pravi: BGospodarjevo oko odebeli živino". Moj ljubi kmetic, gledaj to raj na sad pri krmljenju in razventega tudi na to, da je živiuče zmiraj snažno. Ne pozabi pa tudi reka: ,Krava pri gobcu molze." 12. Ako skrbiš za to, da imaš v kozolcu dosti dobro krme, pridno prezračnješ hleve in gledaš na snago, imel boš zdravo živino, ki rada žre: „Malo mleka in gnoja da krava, ki malo žre", pravi sosed Kosec. 13. Konja ne podi navkreber, ne preganjaj ga navzdol, ne prizanesi mu preveč na ravnici, ne pozabi ga pri jaslih. Večkratna uporaba konjskega česala, krtače in slame je deloma nadomestilo slabo napolnjenih jaslij. 14. Ako snažiš ovco in svinjo, poplača se ti to stotero. Dobra vzreja in snaga je sploh najboljši živinozdravnik in   tudi   najcenejši,   kterega lahko imamo vsak
čas   in  ga  ni treba šele klicati cd dali »Kdor hoče dogospodariti in ne ve na kak jedi naj mnogo perutnin", pravi pregovoi Tn
kal pg
se kmet bavi le v mali meri s penita: i še gre to. Ako pa redi ogromno množino perutnine, se to ne njema kaj posebno i. delstvom in pravo živinorejo. 16. Kmetij greši s tem, da premalo pazi na svoje reS. govor pravi: „Le tistemu se ukrade verif voz, ki je prelen, da bi jo zanesel « hram". 17. „Kakoršen je gospod, takot hlapec." Ali ljubi kmet ki se ravna | sedanji navadi, ne dela mu preglavice dq O delomržnosti služinčadi ima vsaj navado tarnati le tisti, o kterem se lahko reče; pravici, da je postal za jedno leto prt pameten. 18. V hiši kmetovalca, ki je Po zah svojo dečico k delu, varčnosti in bogabojtjdvetnik stanuje sreča in naklonjeni so mu vitnrzu M ljudje. Kjer pa zavlada enkrat prepiraj ozna zgubi gospodar tudi veseljo do kmetovanjčne raz
stij s p
Listnica uredništva in up 1{1pvse
niŠtva.                  i vsem,
Farški  sleparji   kradejo   ..Štajerca" po nea;ina Kdor ne dobi lista, naj se takoj oglasi pri uas i pošti. — Razni dopisniki. Ni mogoče, vse t*™11    8P
idba 12
Loterijske številke, *f%*t
Trst, dne 1. februarja:         28, 46, 83, an'ovaln
Gradec, dne 9. februarja:    85, 5o, 59, ^a jgati
Letošnja ojstra zima nam ne daje Jupanj    .' . prišla kmalu spomlad. Pač pa bodo velike mno*rml  in polje bogato /. mokroto preskrbele in na ta na8>r: bak dovitostjo blagoslovile.   Pozabiti pa se ne sme.i za sac .meti   zemlja   vse   redilne   snovi  v potrebnih n,];  \z  Di V  prvi   vrsti  ne primanjkuje samo zemlji,  leatT-     jj hlevnemu gnoju in gnojnici fosforjeve kisline, vs           ' se daje Tomaževe moke na polja, ki se lahko (>• *oz.ov spomladi rabi.                                                     Ceniln ________________.____________________30—
Razširjajte »Štajerca'-1 Nabirajte ur51  Pre' ročnike! Zahtevajte „Štajerca" po gostilni74'83 varnah in brivnicah. Delajte neumorno iflWne o glasilo naprednih kmetov, obrtnikov in de 3- Po
„Stajerc"
je najprimernejši list za inzerate. objavljena
oznanila
nost p 24 dn 9. uri. 4. Po goječa
Cenili udba 1
) dopol
o trgovskih  zadevah,   o   obrtniških   stva. *' prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. splohtol^e oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti raz!1   **■   ' imajo                                                             j"-  'e
polni uspeh,     "*   P(
kajti  „Štajerc"   je  najcenejši iotoječe bolj    razširjeni   list    na   Štajersk68255 Koroškem.                    februa
.Štajercu"! , 7- p' toječa
J
ludba
Vsakdo inzeriraj v
Redka prilika
Nikdar vet v življenja se ne ponudi tako priležnost
600 komadov za K 3.—
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s se-kundim kazalom, ki natančno kaže u, za katero se jamči 3 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imiliranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Steinom), i eleg. brofia za dame (novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjat mos-njiček, i žepni nozič s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz dublezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerim je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in že 400 drugih različnih stvar, katere se rabijo pri lilSi in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo K S.—
Razpošilja   se   proti Qfl   DOC ali če se denar pošlji    o     p skozi dunajsko razprt   °" Ch. Jmiffwirth, Krabtoječa NB.  Za neugajajo&h .541 -t
»va-
Mlad mi
neoženjen, vojaščine vstopiti koigospodaniaieri, na, veleposestvo ali J*lsl-"-nik pri Kaki graščini. nemščine    in   slnvpf govoru in pisavi. Sad iz     prijaznosti     upodeStllc
.Štajerca".  . ___________l___npravlja:
se iSče sa mlinarski ram obU novi umetni valjčni istiokovr mlin n> Mostr pri nem zasl Gori, učiti se mora « brez kc in sluii prvo leto Kieteosebi no, drugo leto fi K iM 2500 Sprejme se vsak culo Edna -(., Roten
Učene
z   dobro    šolsko  ^K«^ obeh deželnih jezikovCIW* C se sprejme takoj priT B rodar trgovcu '
••9®$
irfHKi
laleč. i kaki »ovor. ■ntnino
)ŽJDO
no s [ ietič b reči. veriga el zv takorše 'na :e dra; radnoj reče
je
i
vtf
P'
Za spomiadna dela moka Tomaževe žlindre
kakor žitje, travnike,
paše, deteljo, lacere,
sadje, zelenjavo,
= vino —
tenSWIar
SternJS
najboljše in najcenejše fosforsko-kislo gnojilo.
Razprodaj alni edikt.
90
i je abojei i   vsi repir, o v an ji
Po zahtevi gospoda dr. Avgusta pl. Plachke-
Ivetnika v Ptuju, kot   upravitelja   mase v
Martina in Ane   Kaiser,   se   vrfie   pri
aj označeni   sodniji,  uradna    soba   št.   2,
»dne razprodaje   v gornjo   maso   spadajočih
Istij s postranskimi utvarmi i. s.:
1. Posestvo E  Z. 207   k.   o.   Ptuj   s hišo
I 11 v Allerheiligen-gasse in   vrtno parcelo
Z vsem,   kakor   sobnimi  ključi,   žaluzijami,
ralno rolo itd.
Cenilna  vrednost  posesti   24.287 K 27 h spadajoči   predmeti   77  K.   najmanjša udba 12.177 K 31 h: dne 19 februarja 1907 ndelek dopoldne ob pol 10. uri.
" 2. Posestvo   E.   Z.   43,   k.   o.   Karčovina,
tanovalnimi in gospodarskimi poslopji, gutica-
za žgati, z gnticami za sušenja sadja št. 38.
37, 128, in s kleti, vrti, vinogradi, njivami,
ašami in travniki, z vsem kar spada   k   temu
:or: bakreni predmeti za žgati, (Schiirhaken),
za sadje, preša z vsem, preša za   grozdje,
iz bakra za žgati, mali   kotelj   za   žgati,
sodi, škafi, grablje, VU bukovih drv, klafter
vozovi, seni, gnoj itd.
Cenilna vrednost za posestvo: zgradbe 30— K posestvo, 8.77404 k temu spati predmeti 2.408 20; najmanjša ponudba 74 83 K dne 18 februarja 1907 (pondelek) jdne ob pol II. uri.
5.  Posestvo: E. Z. 42 k. o. Karčevina, ob-iječa iz 2 njiv, 1 pašo brez drnzega. Cenilna
^^SMbdno8t poBesti K 348'85 Najmanjša   ponudba
'VJ19 24 dne 19. februarja 1907 (torek) dopoldne 9. uri. 4. Posestvo: E.  Z.   204   k. o.   Karčevina. »ječa iz gozda brez drnzega. Cenilna    vrednost   K   16420.    Najmanjša
nudija K 109 47 dne 19. februarja 1907 (tole) dopolne ob 10. uri. stvari       5- Posestvo: E.  Z.   211   k. o.   Karčevina, 3ploh i »stoječe iz gozdn brez druzega   Cenilna   vred-.i razši ,8t K   412-38   Najmanjša ponodba K 27492
bie 19. februar ja 1907  torek dopoldne ob poi
uri.
6.  Posestvo: E. Z. 213, k. o. Karčovina, 5 i in istoječe iz gozdn brez druzega. Cenilna vrednost jerskei   68255.   Najmanjšu ponudba K  455-04   dne
. februarja 1907 (torek) ob II. uri dopoldne. j«]            7. Pojestvo:   E. Z. 215,   k.   o. Karčovina,
•y >«.  »toječa iz njiv,   travnika,   vrtov in   paš   brez !m^| nzega. Cenilna vrednost K 1 11458. Najmanjša
*^J mndba K  742 06  dne  20.  februarja  1907
proti p eda dopoldne ob 9. uri.
'ratposi   ,  3- Posestvo: E. Z. 226, k. obč. Karčovina,
istoječa iz gozda brez drnzega. Cenilna vrednost
1-641-22.   Najmanjša  ponudba  K   1.02682
Kraka« jajoče se me
raSčini.
slovenšt vi. Našlo
i      upr« erca".
dne 20. februarja 1907 (sreda)  dopoldne ob
10  uri.
9.  Posestvo: E. Z. 231, k. o. Karčovina, obstoječe iz njiv in paše brez druzega. Cenilna vrednost K 21169. Najmanjša ponudba K 14113 dne 20. februarja  1907 (sreda)   dopoldne  ob
11  uri.
10.  Posestvo: E. Z. 241, k. o. Karčovina, obstoječa iz njiv, paš, vrtov brez druzega. Cenilna vrednost    K     1.230 71.     Najmanjša     ponudba
K 8z0 48 dne 21. februarja (četrtek) ob 9. uri dopoldne.
11.  Posestvo: E. Z. 255, k. olč. Karčovina, obstoječa iz gozdn brez druzega. Cenilna vrednost K 14658. Najmanjšna ponudba K 9772 dne 21. februarja 1907 (četrtek) dopoldne ob 10 uri.
12.  Posestvo: E. Z. 66, k. obč. Grajena, obstoječa iz viničarnice št. 24, vrtov, gozda, paše in travnika z mrvo, kompostom, kosami in gnojem. Cenilna vrednost stavbe zemljišče K 1000—, K 4.87378. K temu spadajoče K 41-—. Najmanjša ponudba K 3.94319 dne 22. februarja 1907 (petek) dopoldne ob pol 10. uro.
13.  Posestvo: E. Z. 67, k. o. Grajena, obstoječa iz stanovalne hiše štev. 5, gospod, poslopje, guto za mrvo in zabavno gutico, vrtev, travnikov, paš, njiv, z vsem' kakor kompost, 1 par konj, 2 vozova mrve, Jovski vozovi, seni, gnoj, plug itd. Cenilna vrednost zgradbe K1015-— zemljišča K 16017-10, kar spada k temu K 1319 80. Najmanjša ponudba K 12227 94 dne 22. februarja 1907 (petek) dopoldne ob pol II. uri.
Pod zgoraj označenimi najmanjšimi ponudbami se ne razproda ničesar. Razprodajalni pogoji in posestov se tikoči spisi (kat. izvleček zemljiške knjige, cenilni protokoli) se zamorejo pregledati pri spodaj označeni sodniji med uradnimi urami v uradni sobi štev. 2.
Poročila, ki bi onemogočila to razprodajo, naj se najkasneje do določenega razprodajalnega termina pred začetkom razprodaje pri sodniji naznanijo, kšr bi se drugače ne mogli več vpo-števati.
O drugih dogodkih razprodalnega postopa nja se obveščejo osebe, za katere so ntemeljene-sedaj pravice ali bremena na omenjenih posestvih oz. se med postopanjem utemeljijo, potom naznanila pri sodniji v tem slučaju, ake ne stanujejo v delokrogu spodaj označene sod-nije oz. ne imenujejo tega od sodnijskega kraja stanujočega pooblaščenca dostavljenja.
C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, oddelek IV,
dne 30. prosinca 1907.
[   1110 Mme pral
D°aHrkoi  Hiatschnig,   kovaškem   mojstru' v   Velikovcu (Volkermarkt).
Ovalni ii&ikc r;s. pri ffi
77
destilacijo žganja
I pripravljanjem brezatlkohol-»n OP ' os,e4uJ0{m pijač se lahko ,liei/ | vredno pečate. Jamči se, narsfci ol van. oblast dovoli in da aljčni in i strokovnjak v vsem pole pri 1 nem zastonj poduči. Pod-tiora obi( t biez konkurence! Resno eto K 4i leče osebe naj pišejo „flold-6 K na H* 2500" Annoncenexpe-ak čas! ion Ednard Brani, Wien L, Rotenturmstrasse 9
:nec                    656
:oj  pri ^cu v I
jezikov tlPeko ski učenec
irpjme   takoj   pri   Aog. Bitki v Hrastniku.    82
Gostilna
v Velikovcu (Koroške), stara in dobra, v najboljšem prometu se proda ceno in pod ugodnimi pogoji. VpraSa se pod napisom »gostilna* pri upravniStvu tega lista-         63
Kje se kupi
špecerijsko blago v Mariboru najceneje ? Kje se dobi dobra suha moka St 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka krušna moka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (stok) najbolj po ceni? — Samo pri 1. Sirk« na glavnem trgu v rotožkem poslopju.            620
Naznanilo.
101
V času od 4. do 16. marca se vršijo na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru sledeči spomladni učni tečaji:
1.  Tečaj za vinogradništvo in sadjarstvo za take posestnike in druge prijatelje teh delov kmetijstva.
2.  Tečaj za viničarje. V prvem se bode razpravliajo o najvažnejšim na imenovem polju in to v teoriji in praksi. Zadnji ima v prvi vrsti praktično izobrazbo viničarjev pred očmi.
Število udelefcnikev se je določilo ta sadjarski in vinogradniški tečaj zu učiteljem, ki jih pošlje c. k. deželni šolski svet, z 40; v viničarskem tečaju pa na 20.
Prosilci za sprejem v viničarski tečaj dobijo po razmerju danih denarjev lahko podpore. Ako želijo to, morajo tona prošnji omeniti ter po občinskem predstojniku podpisati, da so 1. posestniki. 2. na očetovi posesti delujoči sinovi teh ali 3. viničarji takih posestnikov: To potrdilo je priložiti naznanila k tečaju; obenem tudi prosilčeva starost, kdor ne želi podporo, naj to v na-znanilnem pismu naznani.
Teoretični poduk prične *. marca ob 9. uri. Udeleženci vi-ničarskega tečaja se zberejo isti dan ob 8. uri.
Udeleženci obeh tečajev naj prinesejo seboj orodje (Rebscheere in Veredungsmesser); kupijo pa to tudi lahko dobrem stanju na zavodu.
Naznanila sprejema podpisauo podstvo do 26. svečana.
Vodstvo deželne sadjerejske In vinrgradniške šole.
garantirano čista Tomaževa moka v vrečah 2 varstveno znamko in plombo, se dobi v
tovarnah Tomaževih fosfatov
(Tomasphosphatfabriken, Ges. mit beSchr. Haftunn)
B E R LI N VV.
Svarimo pred slabim blagom
Priden hišni hlapec
25—30 let star, bolje ako je   vojaščino   odslužil, se sprejme takoj pod dobrimi pogoji   pri
K. Sadnik & Kraker
trgovina v Ptuju.
t
Zahvala.
Ob smrti našega ljubljenca in ne-pozabljivega sina, gospoda
Ernesta Golob,
dijaka 5. gimnazijskega razreda
so se nam od toliko strani sočutja izrazila in krasni venci poslali, da nam ni mogoče vsakemu ae osebno zahvaliti. Zahvaljujem se tedaj prav prisrčno tem potom v prvi vrsti spoštovanim prebivalcem trgov Sv. Lenart in Sv. Trojica ter vsem drugim,, kateri so pokojnega na pokopališče spremili. Posebno se pa zahvaljujemo čast. domači duhovščini, gosp. profesorju vero-nauka Eolariču, čč. gg. profesorjem ptujske gimnazije, g. predstojniku ptujskega mestnega ujada^ cenjenjm. tovarišem pokojnika, cenj. obkeljem Iz Ptuja, Sv. Antona, Sv. Križa, Sv. Benedikta, Negove in Sv. Jnrja, domačemu učiteljstvu, gg. orožnikom, mariborskim dijakom in domačim pevcem za obilno spremstvo in petje pri hramu in na pokopališču. Vsestransko sočutje in pomilovanje nas je zamoglo ob tem mučnem času tolažiti. — Bog jim povrni!
Sv. Trojica v SI. g., dne 5. febr. 1907.
103                      Obitelj Ferd. A. Golob.
"CTra, z -^rerižico      *9i sarao 2 K.
Siezijska eksportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-uro z lepo Verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64
Or-omhH:  Za  neiiffajaioče se denar vrne.
Mlinarski pomočnik
z boljšim spričevali, priden, in trezen, se »prejme takoj v umetnem mlinu na valjčke (Kuntnstwatlhle) Karl We-senaeseg v Keijicah. 94
98  Učenec
se sprejme pri g. Franc Pergler, kolarskemumojstru (WagQermeister)  v Meriboru,
97   Malo posestvo
obstoječe iz 6 oralov mladega gozdu, vinogradom, njive, travniki, lepa hiša za stanovanje, hlevi, vinska preša, vse v dobrem stanju, lepa lega, 30 minut od Poličan, se proda ugodno. VpraSa se pri Anton Sehwelz v Poličanah.
Krojaški učenec
od 14 do 15 let star se sprejme na 3 ali i letni uk, na novo ali pa ako se je že učil, z dobrimi šolskimi spričevali, ako ima veselje do krojaške obrti, pri J»h. Partlitseh, krojaškemu mojstru v Studencih štev. 49 pri Mariboru.        10O
Učenec     8*
iz dobre hiše, zmožen nemščine in slovenščine se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Jas. Wmk v Hrastnika.
Kovaški učenec
16 do 17 let star ki ima veselje do kovačije, se sprejme pri gosp. Fr. Werdenig v Sv. Vidu pri Ptuju.        88
_______

-
MASTIN
doktorja pi. Tmkoezyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom MasMn, Previdni kmetovalec ga primeSa krmi vsaki domači živali. Najvišja medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga:  lekarnar Trnkocay, Ljubljana.     Bi
Registrovane „Adler Roskopf' ure
ge dobe le edino pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo drigi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh za vaa-cega, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. 17" n .^gl. \r n Fina, originalna „Adler Ros-1\.    l' IJr            T^ JV   %    ''»P'"   Anker-Remontoar-ira
z masivnim pozlačenim, pro-timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plomho zavarovani okrov iz nikla, Sar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7-— Ista s sekundnim kazalcom K 8-— Zdvojnim pokrovom brez sek. kazalca   K   1060   Z dvojnim
SOkrbvom in sek. kazalcom K 1-60 V srebrnem okrovu, odprta, brez sek. kazalca K12-— V srebrnem okrovu. odprta, in sek. kazalca K 13-80 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18"— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Bre* nevarnosti Zamenjava dovoljena ali denar nazaj 1 B Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) Slin« ITnnmii Prva t°varna ur v Mostu (Brux) St. auua I\ 1)111.111 87fi (Cesko) c k. sodnijsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst. državnim crlom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovana 1. 1887; razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se posije na zahtevo vsa-629______________komur zastonj in franko.       ___________'\l
Oves
(„Willkom")
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji in najprej dozori. Zraste visoko in daje dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleie.-Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. Podpisano oskrbniStvo pošilja 26 kil za 9 K. 60 kil za 17 K, 100 ki za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s poŠto franko proti 3-20 K predplačila
Oskrbništvo graščine Golič    eo
■------    pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko.   -------
= 30 dni na ogled =
pošljem svoje harmonike Št. 663'/« vsakomur po povzetju (Nachnahme), da se prepriča o njih skrajni  solidnosti.  Pe-
I resa te harmonike se ne stro in niso samo pri tipkah, ara-
j pak tudi za base. Instrument ima 10 tipk, 2 registra, 48 glasov, 3 vrste trobent, vse je politirano kot mahagonijev les, obito z niklom, ima dvojen meh   in   lep  jermen.  Velikot
I 31X16 velja K 740 — Šola, po kateri se lahko nči igrali, »astonj. ManjSe in ceneje harmonike, posebno za otroke po K 2-50, 320, 3-80. 520, 580 BoljSe harmonike  po K 8B0, 9«0, 10-40 11-40,13-60,14-20;
Cenik z 3000 slikami pošljem = zastonj, nasal
Hanns Konrad in Briix
— 8 —

636
Nr. 876.
Meščanska parna žaga.
Na novem  lentnera trgu  (Lendplatz) v  Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše   postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in ■pahati i. t. d.                        M
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
te dobijo odmhmal kopele 8 hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob '/,11 uri predpdldan za 60 vin.£ (30 krajcarjev.)                              376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt).
Budilnica z zvoncem kakor na turnski uri,
1. kakovosti, teče 30 ur, bije vsako uro in vsake pol ure, ki zvončkom jako glasno doni, okvirje gladko poliran, HO cm.
i v premeru, cifernica je zastekljena, s stremi bronasto-pozla-
I čenimi uteži (gvihti) stane kompletno
samo K 660 II. kvaliteta K 5 —
Triletna   pismena    garancija. Noben rlziko. Ura se lahko zamenja za drugo, ali se denar vrne.   Po postnem   povzetju ali  če  se denar posije
naprej razpošilja Hnnnc It mir ari Prv» ">varn» zaurevMostn ildllllb JYOIlIdU (BrHx) St. $76 na Seskem Bogato ilustriran cenik z nad 3000 slikami se vsakomur na zahtevanje dopoSlje brezblačno in poštnine prosto.
Ponatis injponaredba kaznivo.
Edino pravi je Thierry-balsam
edino z zeleno nunsko marko.  Postavno varstvo.
Staroznano izvrstno domačo zdravilo.
Ceno: 12 malih ali 6 ve£jih ateklenic sli I veliko
posebno steklenico s patent-zamaškomK 5.— franko.
Proti vsaki Se tako stari  rani,  vnetju,   poškodbi,
Cena:   2 posodi K 3 60 franko:   le po   povzetju
ali prejsnem plačilu.
Ap. 1. Thierry y Pregradi pri Rogatcu-Slatini.
Brolure s tisočimi zahvalnimi pismi zastonj in franko.
Columbija-kitara oitre
prineso »rez vsakega akt veselje ii radeit t vsake funilijt. Columbija-kitara citre so 49X86.cm v«Uk«, imajo 41 strun, 6 akordov in sa na njih s pomočjo podložnih not labko takej igra. Rabi a« jih z* nad 100 000 komadov. Dobivajo se 1« naravnoit pri moji tvrdki. Cene: kompletne i Solo in z vsemi potrebščinami K 1).—. — Sekirice (note) komad po 20 h. Akord-citre v vsaki kakovosti komad po 3.50, *.—, 6.—, 6.—, 7.—, 8.— in dalje. Noben rilike, ker se blago lahko zamenja za drago ali pa m denar vrn«. Razpošilja po postnem povzetju Erzgebirgiacb.es Musikwaren-Versandhaus
Hanns Konrad
v Mesta (Briii) it 876 na Češkem. Velik ilastrtvail realk % nad 3000 slikami se doposlje vsakomur u zaktevanj* brezplačne in poštnine prost«.            639
Ramburg-JIiiicrika-Cinit
Najhitrejša voz-nja po morja 5 dni, 7 nr, 38 minut. Red-nadirektnazve-za z brzo- in poStnimi par-niki, ki imajo —.——^———— dvojnate vijake, iz Ham burka do New-Yorka;   dalje   v  Kanado,
Brazilijo, Argentinijo, Afriko.
Natančnejša pojasnila   daje  Generalna agentura
za   štajersko   Gradec,  IV.,  Annenstrasse  10,
„0sterr. Hof."
7*
Dra-kukavica K 850
lepo rezana, ptičji nastavek, Številke in kazalca iz kosti, klice vsake pol ure in vsako uro, 33 cm visaka, kompletno z dvema zlato kronciranima „gvintovima" natanko rekulirana, I. a aotsko kolesje samo 8 50 K gams okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzugwerke) 16 cm. debeline, 3 K, ista
8 daij idoca, 30 cm. debeline 5'60 K. za viako nro 3 leta pismenega jamstva! Vsako leto razposiljem čez 50.000 nr v zadovoljstvo mojih p. n. knpeer. Ta v Avstriji edina številna dokaznje najbolje solidnosti moje hiše. Vsako, tndi najmanjše naročilo, se izvrši skrbno. Razpošilja po ^^^^^^^^^^^^H                        povzetju
ITanzic Wnnrnd PrT* tovarna za ure v Moatu (Briix) iiaimS HunTdU. stev. 876 (CeSko). - Bogato ilu.tro-vani ceniki z nad 3.000 podobami pošljem po zahtevi zastonj 631                                       in fraako.
ozor: ***&
Če želite trgovino, obrt ali realijo Harocnii hdtel, vilo, gostilno, graščino, opekarno. I* višče prodati, ali ako iščete na posodo i četrt 1» delovanja pri kakem podjetju, se obrni ** N*n upno do veleznane firme „Intern. G« Amerike courier"; Centrale Graz, Elisabelhstr. G. P »a drug. je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik nm D& te dni sem. če se hočete z njim bra nine. N posvetovati, prosimo da nas takoj obvesti SjJijjjjJ,1
Brata Slawi
1,11 Urednii afctvo V PtUJU  . Ptuju, priporočata   izvrstne i        do Stroje (Nahmaschinen) ^^^^_
deSi ceni:   ^f^B Singer A    .   . 70 E   Ofp Singer Medium90      OW3
_______     ___       Singer Titanial 20
Ringschifchen      ........140
Ringschifchen za krojače   .   .   .  .180
Minerva A..........100
Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 ^^^^ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje, astano' osne »o nižje kakor povsodi in se po pprečita plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenifaen, r. __________________plačno._____________našemi
Okrajni zastop v Ptuj^ia .*
naznanja, da plača            kapital
2 kroni od kubičnega metra kamdruštv
katerega se izpelje na
okrajne ceste.          bat6 c
V interesu vsacega kmeta je, da očisti Bvojwva« -A '--------:"    S tem si zboljša posest in^ 8]ec
od kamenja.
nekaj lahko prisluži.
uvaui     iHuftU     UIIOIUAI.                                                                      \
_______________________Okrajni zastop fromoiei
»rx
_ ajca TLi
kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz. drugt|
povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blii        I
sojilnice) in v Središču (Dečkova hilništvt
____________________________________pošilji
Zahtevajte brezplačni0"™
in franko moj veliki ilustrirani ceaik I x_.u_ 3000 slikami o niklaastih, srebrnih rat «e°a urah,  kakor o vsakovrstnih srebrsul OZIiač zlatainah, godbenih inJtniraentm, robe Bj •      • in usnja po prvotno-tevarnakjfc eenJ*n*°.
Niklnasta remonter-ara......K ZUanj
Sistem Roskopf-pateat......jL,
Švicarska originalaa ssatent Roskopf
patent-ura........../
Registriraaa H Adler-Roekopf1 aiklaam
aDker-renM»4oar-ura....., porot
Srebrna rei«.-ura .Gloria" deti.  .  ., :«    ,},
Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalom......I*   .    ,
Ura kukavica K 8-50, budilnica 2-90, kuhinjska »a I pri    I ,Schwarzw&lder"-ura K 280.            ^^^^
Za vsako ura 3 letno pismeno jamstva.  Nobene rltikil menjava dovedena aH pa se stenar vrne.
Prva tovarna za ure Hanns Konn
________      v Masta (Briix) St. 876 (Češko).
pri   i
politi
■ h a r
• .Sta
Zahtevajte     letoE
zastonj,   da se Vam   pošlje  ilustrovani cenik i 1000 slikami.                                                ▼ Pr
Garancija več let    odot
Slika '/i nat. velik.       Vsako   ne   breznapacno bil
vzeme pri polni svoti nai i__"
Nr. 365
Srebrno damsko rementrar gold. 3'i
deže
Srebrna remantvar za gospode gold. 3S
Nr. 337
Nr. 341
rezo in  c
Juri
Srebrnt anker  15 ki gold.5,«vojaimantel5i terei
Rek
Srebrna anker dvoid 15 kamenjev, poseku   zbor , gold. 7 — 950.
6                         prva
Anton Kiffmai (o«
največja zaloga nr srebrneg«im Odol blaga.   Eesport v vse del^^
Marburg F. I, Staje:
erek