Crospodarske novlce. Carina- Kakor smo izvedeli od tukajšaje cariaarae, so do aadaljaje odredbe sledeči predmeti cariae prosti: seao, slama, oves, otrobi in moka vse vrste žita, zrelo stročje ia zeleDJava, potem sladkor, ki plača samo državao t^ošarina v zaesku 84 K za 100 kg; vse vrste goveda in živiao za Ijudsko prehraao. Dalje so cariae prosti tudi darovi, poslaai aašema prebivalstvu, vsa prirodaa sredstva, sterilizirano mleko ia moka za otroke. Kmetovalci se opozarjajo posebej, da je vse poljedelsko ia rokodelsko orodje, kakor; mlatilaice, stroji za košajo, stiskalaice itd. carine prosto, veadar pa moratisti, ki te stvari uvaža, dopriaesti potrdilo občiaskega urada, da avaža to orodje samo za lastao uporabo in ne v svrho aadaljae prodaje. Straake naj si to potrdilo pravočasao priskrbe. Pri takajšajem carinskem uradu leži sedaj 27 mlatilaic, katere samo na t.o potrdilo čakajo. HiTtelj. Žatec, dae 17. julija 1919. Hmeljski semeaj je bil miauli tedea zopet živahaejši in se je daevao prodalo 20 do 25 bal ia sicer za eksportae aameae čeških družb. Ceae so se zamogl9 držati aa prejšaji višiai. Za aajboljše blago se je moralo plačevati več. Ceae v obče so zaašale 700—800 K ia še ve5 za 50 kg. Tujega hmelja se je nekaj po 600 do 700 K za 50 kg prodalo. Tudi v žatečki okolici se je prodalo aekaj hmelja po 700—750 K za 50 kg; slabejše blago je pa doseglo le do 660 K. Vreme minalega tedaa je bilo po največ deževao ia hladno, noči so bile celo mrzle. Vsled tako aeugodaega vremeaa se tudi hmeljska rastliaa ne mcre razvijati. Druga leta se je v tem času na rastliai že prikazalo cvetje; letos pa ga je videti samo prav malo. Le ugodao vreme, posebao pa tople aoči bi mogle pomagati hmeljski rastliai, katera. je videti krepka ia je dozdaj brez vsakega mrčesja. BodoŽnost našega hmeljarstua. Pod tem na- slovom nam je poslalo Hmeljarsko društvo za Sloveaijo s sedežera v Žalcu zanimiv podučen člaaek za aaše hmeljarje, ki je pa žalibog preobširea za naš listič, ki ima sedaj taka tesen jopič. Bistveae točke pa bomo priobčili ob priliki. a Kmetja priiiskajo, neipškufarskg miiilonarie pa Štitijo! Iz Koajic aam pišejo : Čudao se aara zdi, da tukajšajema veletovarnarju in vsenemškemu hujskaču Lauritschu dosedaj ai predpisan aobea vojai davek, ker je obče zaano, da si je med vojao zaslužil lepih milijonov kron. Zakaj davčai urad ne skrbi, da se ta milijonar, ki bi lahko plačal, ae odtegae svoji obveznosti? Kmete pritiskajo, nemškutarske milijonarje pa ščitijo. UmestriO mašcevanje. Brivcf nekega nižjeavstrijskega mesta so skleaili, da ob aedeljafi ia prazaikih ae bodo delali ter da mcrajo biti zaprte vse brivnice. Ker je bil ta sklep v glavaem naperjea proti okoliškim kmetom, ki so ob aedeljah in prazaikih predpoidae pribajali y brivaice, je izdal aačelaik okrajae kmetske zvezer aa kmetsko prebivalstvo ta-le oklic : ,,Kmetje? Ker so mestai brivci skleaili, da morajo biti ob nedeljah zaprte vse brivaice, vam naroŠam, da odslej ne nosite več mleka v mesto. Če nočejo mestai ljudje ob nedeljah ia praznikih več delati, tudi od kmetov ae morejo zahtevati, da aosijo mleko v mesto." Povzdiga živinoreje v mariborskem okraiu- Vladai komisar mariborskega okrajaega zastopa dr. Leskovar vabi živiaorejce na posvetovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 17. angusta ob 10. uri v prostorih okrajaega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št. 26. Predmet: povzdig živiaoreje. Živiaorejci, pridite! Licencovanje bikov za celjski okrsj dae 21, julija 1919. Prigaaaih je biio 27 bikov murbodenske pasme. Liceacovani so bili vsi, le psr, ki še niso dosegli predpisaae starosti IV2 leta,, so dobili dopustilo na rok. Vobče se pozaa vpliv vojae glede aa število kakor tudi na kakovost. Da se pokaže dobrim bikorejcera priznaaje za njih trad, je ogledovalaa komisija skleaiia, se obraiti aa okrajai zastop celjski za denarai prispevek, ki aaj služi za nakaadae nagrade aajboljšim bikorejcem. Rekvizicije v Nemški Avstriji. Na Nemškem Štajerskem je deželaa vlada zopet upeljaJa rekvizicijo žita, krompirja, seaa, živiae in d^-ugih kmetskih pridelkov. Kmete zopet gulijo nradaiki, da je joj! Občiai Klaaci pri Lučanah, ki pa leži še v obmo5|u aaše armade, so predpisali, da mora oddati 74.000 kg- ječmeaa za me0to Gradec. Radovedai imo, ali »i bodo nem- škutarski kmetje še vedao želeli priti pod Nemško Avstrijo. Veletržci s senom proti kmetu. v Manboru so se zt-rali dae 19. julija člani ,,Zveze veletrgovcev s senom ia slamo za Sloveaijo". Skleaili so eaotae ceae za seno ia slamo in se posvetovali, kako bi onemogočili trgoviao s seaom po drugih trgovch nego po člaaih zveze. Vlado hočejo aaprositi, da bi uredila trgoviao s seaom po rajoaih, t. j., da bi v določevanja okrožij za posamezae nakupovalce ostala a*editev, kakoršaa je bila v stari Avstriji. Ti Ijudje zabtevajo, da bi S8 kmete aa milost ia aemilost izročilo veletržcem, kateri bi po svoje dolotjevali ceao sena iu slami. Izključeni bi naj bili potemtakem od trgovaaje s seaom ia slamo podjetni Sloveaci, ki so si uredili nove trgovine. Na ta načia bi lahko pritiskala ,,zveza" bogatih veletržcev naše pridelke k tlom, kakor bi se ji zljubilo. Proti tej nakaai v imeau aaših kmetov najodločaeje ugovarjamo. Deželao vlado pa pozivljamo, naj aikar ne nasede željam ia nakaaam kapitalističaih veletržcev. Trgoviaa s secom naj bo popolaoma prosta. Posebao pa protestiramo proti sklepu, da se seao ae bi smelo dražje prodajati nego po 18—20 K 100 kg. Cen@ Z3 kOŽe. Cene za razae žival3ke kože 80 sedaj aekako sledeče: Koajske kože komad 50—70 K, goveje kože (vsakovrstae) 14—15 K za kg, telečje kože 15—16 K za kg, za suhe kozje ia ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagajet 6—8 K za komad. Cene za skorjo in žreslovino. Cene za skorjo se sedaj gibljejo med 38—40 K za 100 kg, za čresloviao pa med 42—44 K za 100 kg. Łen8 Za razna Žlta. Ceae za razaovrstaa žita so v Jugoslaviji aekako sledeče: Pšeaica 100 kg 220—260 K, rž 180—200, ječmea 200 do 220, koruza 200—220, oves 200—220, ajda 200—220 ia fižol 240—280 K za 100 kg. Užigalice za rcariborski okraj so došie. Tr- govci okraja se vabijo, da pridejo po aakazaice, •kafere se izdajajo vsako sredo ia soboto na okrajaem glavarstvu I. nadstropje, soba 20. Koliko ie ena milijerda. Nemška Avstrija ia Ogrska bosta morali prevzeti vse dolgove, ki so jih napravili Nemci ia Madžari, ko so vodili več kot štiri leta vojsko na ,,puf". Ti dolgovi znašajo približao 1(0 milijard. Naše bralce bo gotovo zaaimalo, koliko znaša ena milijarda. Računamo! Recimo, da stane 1 kg žita 1 K. Če bi naložili žita za eno milijardo na želemiške vozove, bi tak vlak bil dolg okoli 1000 kilometrov. To je skoro dvakrat tako dolga pot, kot je črta iz Trsta na Duaaj. Brzovlak bi moral voziti mimo tega vlaka, aaloženega z žitom vredaega 1 milijardo ni6 maaj nego 20 ur. Na podlagi tega račuaa si lahko vsak šolar izračaai kake prijetnosti bodo imeli državljaai Nemške Avstrije ia Ogrske, predao bodo poplačali ogromea vojai dolg biiza 100 milijard. K temu pa še pride vojna odškodnina več milijarJ, oddaja 50.000 glav živiae, pohištva, strojev itd. državatn, s katerimi se je Avstrija vojskovala. Nemška Avstrija bo sicer rekvirirala velik del premoženja svojih državljanov, a to bo le malo izdalo. Tedenske novlce Noi/i gvardijan. Za gvardijana oo. fraačiškanov v Mariboru je bil izvoljea o. Severia Korošec, dosedanji provincijalai defiaitor ia vikar. Novi gvardijaa je bil rojea dae 13. maja 1871 v Kapeli pri Radgoai; duhovaik je postal dae 16. julija 1894. Novemu gvardijaau čestitamo! VslikO Slavje katoliških ailadiaskih orgaaizacij iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Fraacije ia Belgije se bo vršilo leta 1920 v Mariboru. Nastopilo bo čez 1000 telovadcev. NaŠi Shodi. Slov. Kmečka Zveza priredi dae 3. avgusta tri velike shode: Po dopoldaaski božji službi aa Vurbergu ia po večeraicah pri Sv. Martina pri Vurbergu. Shoda se naj udeležijo tudi somišljeaiki iz sosednih žapaij. Govorijo govorniki iz Maribora ia Ptuja. — Pri Sv. Lovreacn na Pohorju se vrši shod Slov. Kmečke Zveze dae 3. avgusta ob 8. uri zjutraj v šoli. Govorita poslanec Fr. Pišek ia dr. Leskovar. StrankinO tajniŠtVO. Slov. Kmečka Zveza in Vsesloveaska Ljudska straaka ustaaovita v Mariboru strankiao tajaištvo. Poslovalo bo v Cirilovi tiskarni (I. nadstropje). Tajaištvo bo dajalo udom, oziroma somišljeaikom SKZ pojasaila v yseh vprašanjib aaše političae orgaaizacije ter y davčaih in drugih gospodarskih zadevah. Da jnoremo organizacijo aaše straake temeljito iz- popolaiti, prosimo aaše zaapaike, da gredo tajaištvu povsod na roko. Glavai zaupaiki dobijo podrobaa aavodila. Naslov za pisma: Tajaištvo Slov. Kmečke Zveze, Maribor, Cirilova tiskaraa. Tajništvo Sfovenske Kmečke Zveze v Maribo- ru (Cirilova tiskaraa, I. aadstropje), daje pojasaila svojim člaaom, ki jin je predpisaaa po pomoti previsoka dohodaiaa. Uradae ure ob delavaikih ob 10—llih ter od 14—16ih. Okrajnim in kraieimin. organizacijam SKZ. Ce želite kje shode naše straake, nazaaaite to takoj tajništvu SKZ v Mariboru. Na delo! ,,Samostojna" kmetiiska stranka in fibsraici. Povdarjali smo že od cekdaj, da je takozvaaa ,,samostojna" kmetijska straaka čisto navadaa podružaica meščaaskih liberaicev aa deželi. Na shodu zaupaikov liberalae Jugoslovaaske demokratske straake v Celju dae" 27. julija je bila ta liberalaa podružaica aa kmetih 3lovesao sprejeta pod zaščito liberalnih advokatov. Liberalai gospodje v Celju so aamreč začutili potrebo videti okoli sebe v Demokratski zajedaici v Beograda tudi nekaj liberalnih kraetov ia zato so storili sklep, aaj se prinaerao število poslaniških mest v Beogradu takoj odstopi samostojni kmetijski straaki. Ker ima Slov. Ijudska straaka v državaem zbora v Beogradu v svoji sredi že štiri kmete ia je torej slov. krščaaski kmetski staa v Beogradu dobro zastopaa ia ker kranjski liberalai gospodje aimajo aobeae volje, da bi odstopili v prid kmetom, bi aajbolj kazalo, da odstopijo 3 liberalai štajerski deaiokratski zastopaiki gg. dr. Kramer, dr. Kukovec ia prof. Vogiar svoja poslaaiška mesta v prid kmetom. Tako bodo dejaasko pokazali svojo ljubezea do liberalaih kmetov. ZvonOVi, ki so jih Avstrijci oropali iz zvoaikov naših cerkev, še vedao ležijo aa dvorišču aorišaice Feldhof v Gradcu ia v skladišču žida Wei3s v Budimpešti. Božja kazea je zadela roparje aaših svetišč! Nemci ia Madžari. ki so nas oropali zvonov, ležijo premagani na tleh. !z laškaga vletništva pošiijajo v domoviao pozdrave: Golob Fraac iz Spuhl pri Ptuju, Ritoaja Aatoa iz Male aedelje, Omulec.Karl od Sv. Aatoaa iz Slov. goric, Štajerk Joško iz Mraza pri Krškem, Napast Jaaez od Sv. Lovreaca aa Dravskem po]ju, Prataehmer Edmuad iz Lcč ia Bratušek Jože od Sv. Barbare pri Ptuju. Kapatan Kajne, ptibočaik nadoaiestaega bataljoaa celjskega pešpolka, je oddal pri preobratu imoviao aekega Vaapotiča nadomestaemu bar taljoau v Celju. Posestaik tega shraajeaega denarja se aaj zglasi pri gospod. uradu celjske pukovske komaade. (Jradni Hst dolOČ^.' Izplačevati rudarjem podporo od dae, ko se ffglase pri obCiai. Rudarjem, ki so se vraili iz Baaata, je dovoliti podporo od dae, ko so se vraili domov. Naredba je veljavaa od 22. t. m. Razpis g-avne tobačne trafike v Marjboru. Razpisaaa je glavaa tobačaa trafika vMariboru, Marijiaa ulica 10. Tozadevae poaudbe je vložiti do dae 20. avgusta 1919. Nataačnejši pogoji ia podatki so razvidai aa mariborskem okrajaem fiaančaem ravaateljstvu, ali pri vodstvu pregledaega okraja fiaaačae straže v Mariboru Plačevanje pristojbin na železniceh Ker se je v zadajem času pojavilo zelo veliko število baakovcev iz Nemške Avstrije, je vlada odredila, da se raorajo plačevati vse pristojbiae pri železaiških blagajnah v jasao žigosaaih kroaskih baakovcib. TOCO in hlld naiiV smo imeli v poadeljek, dae 28. julija popcldae v Mariboru ia okolici. Toče je padlo toliko, da je v torek ležala ne samo na dvoriščih, ampak tudi na ajivah ia vrtovih. Ogromaa jo škoda, ki jo je aapravilo aeurj9 po vrtovih, viaogradih ia aa polju. Pšeaica v okolici je večiaoma izuilačeaa od toče, koruza, oves ia fižol so stolčeai v tla. Tattfina. V aoči od 25. aa 26. jalija t. 1. izvršil se je vlom v pisarao progovn6ga aadziratelja aa postaji Videai—Krško. Pokradene so bile 3 zimske sukaje ia deževai plašč. Svari 86 pred aakupovaajgm t6h reči. Tatovi aiso bili tujci. Joroška SSovenija." v zaiožbi l. schweat- nerja v Ljubljaai je izsla drobaa, 50 straai obsegajoča knjižaica ,,Dr. Jos. C. Oblak, Koroška Sloveaija," Ceaa: po pošti poslauo 4 K 20 via. Naroča se pri L. Schwentaerju v Ljubljaai. Nova knjiga: Su. evangeliji in Dejanje aposto- |OV- Priredil Jožef Zidaašek, profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskaraa sv. Cirila. Take kajige Sloveaci dozdaj Š8 aismo imeli. Tojeprva popolaa žepaa izdaja vseh štirih sv, evaagelij6v ia Dejaaja apostolov 7 slov. jeziku. 0 kajigi že bomo aataa5aeje pisali. Za zdaj pa jo vsem Sloveacem prav toplo priporočamo. Pričakajemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako sloveasko hišo. Kajiga obsega 550 straai ia staae s poštaiao yred K 6"90, brez poštaiae 6 K. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Doplsl. Sv. Peier niža Maribora. v aedeijo, dae 17. avgasta se vrši v šoli po raai božji slažbi shod Sloveaske Kmečke Zveze. U3taaovila se bo krajevaa orgaaizacija SKZ. Govoraiki pridejo iz Maribora. Agitirajte za obilao udeležbo, Sy. Marjeta na Dravskem polju- v aaši ob- čiai imamo vas strašaega imeaa: Braaaschweig, po ljudski govorici. Vas, ležeča aa državai cesti iz Rač proti Ptaju, je okiačaaa aa obeh straneh ceste z lepimi hišami. Vs8 je pri aas lepo ia hvalevredao, le ime je tako, da bi si človek lahko dvignil jezik iz tečaja, Č6 ga mora izgovarjati v Jugoslaviji. Odkod pač to aemško ime v Slovea;jt? Bil je 3voje dai v Račah graščak, Daaiager po imeau, doaia iz rajha. Ta človek si je pustil odrezati po smrti glavo, da so jo poslali v domoviao. Le truplo mu še počiva pri aas v gozdu pod smrekami. Ta gospod z odrezaao glavo je aaprtil ia usilil aaši vasi aemško spakedraako: Brauaschweig. Opozarjamo še javaost aa pos9baosti, katere poseda aaša vas, ki spada pod 3 občiae, 3 žapaije ia 2 okraja. Radi teh redkosti predlagamo, da bi se aaj aašo vas prekrstilo iz Brauaschweiga v: Tri občiae, Tri žapaije. Ker aas seači obilo borovja, naj bi se aazvala vas: Borovje, ali kaj sličaega. RaŽe pri ^ariboru. Na prvi rojstai daa kralja Petra I. je bila v tukajšai grajski kapeli slovesaa služba božja, Udeležila se je šolska mladiaa z učiteljstvom iz Rač ia Podove, zastopaiki občia6 iz Rač, Podove ia Gorice, ravaatelj tovarae, tukajšae orožaištvo ia občiastvo. Na poslopjib so bile razobeš6ae državae ia sloveaske zastave. Za iavalide so prispevali: Graščak Bachler 500 K; toyaraa viaskega cveta ia drož 100 K; po 50 K g. Ippea ia trgovec Šijaaec; 22 K gdč. Cilka Požegar; po 20 K gospaMoschl, Štefaa Lašič, Josip Greif ia Štefaa Paumaa; po 10 K g. Bothe, Prokschv, Jeglitsch, poštarica Živko ia Paulšek; 5 K g. Rečaik, šolska mladina K 7876, skupaj K 93576. SV. Trojita V SIOV. gOf. Dediški shod v aedeljo, dae 20. jul. 88 je izvršil ob maogobrojai udeležbi. Zastopaaih je bilo 5 dekaaij. V cerkvi sta govorila žapaik Gomilš8k ia o. Joahim, na shoda pa je aastopilo 15 govoraic ia 2 deklamovalki. SV. flnton V SSOV. gor- Na primiciji vlč. gosp. Viakota Močaik se je aabralo: 137 K za bogoslovsko kajižaico, 137 K za dijaško kuhiajo in 111 K za kat. dijaško orgaaizacijo. 1 Ljutomer. Mesto veaca aa grob pok. gdč. učiteljice Malike Puš8ajakove so darovali za ubogo šolsko mladiao ljutomerski rodoljubi 45 K. Vsem darovalcem izroka odbor ,,Podporaega draštva" aajiskreaejši Bog plačaj! LjlStomer- Tukajšaji rojak podporočaik Fr. Zacherl pri C6ljskem pp. je prišel pri Velikovcu 2. maja v vjetaištvo. Goaili so ga v razae uJ6lniške tabore, aazadaje pa je bil v Aaiži. Tukaj pa je pretrpel toliko zla ia gladu, da je skleail ubežati, kar se mu j8 28. juaija posrečilo ter je dosp6l v domoviao Ž9 aasledajega dae^ Seboj Š6 je privabil tri tovariše. Oast vsem juaakom! LeskOVet. V Mali Varaici je 18. julija 1919 urarla obče spoštovaaa žeaa N6ža Etieršič. Veliko število adeležga^ev ob sprevodu je priča, kako je rajako vs8 ljabilo. Počivaj v miru od truda ia žrtev! — V torek, 22. jalija zaraaa je v Strirrcu zgorela hiša in gospodarsko poslopje Jakoba Potočaik. Zgor^la je krma, obleka in p8rilo. Škoda J8 za 36daj velika. Zažgal je otrok. Stariši, pazite aa šibice, kat6rih itak primaajkuje! : ' U8lik3 nedeija. V aedeljo, da8 13. julija t. 1. po raai službi božji je pr8daval okrajai živiaozdravaik iz Ormoža g. Josip Šerb6c v velikoned^Ijski šoli v sviajskih kužaih bolezaih, zlasti o sviajski rdečici ia kugi. PemSce. V aed6ljo, dae 3. a/gusta, se bo blagoslovila tukajšaja C6rkev sv. Urbaaa aa Planiai, katero je vojaštvo meseca maja oskruailo ia oropalo ia ki je sedaj za silo osaažeaa. Istotako so vojaki žapaišče v Peraicah zaotraj in zuaaj opustošili popolaoma. Svetina pri Celjll. Ožbaltova aedelja se bo letos aa Svetiai obhajala prihodajo neieljo dae3. a7{justa. OžbaltO7 sejem bo 1. avgusta. Šmihel nad Mozirjem. Dne 14. juiija se je poročila v tukajšaji župai cerkvi nečakinja našega č. g. župaika, gdč. Marica Gaade, učiteljica pri Sv. Križu tik Slatine, z g. kapetaaom Erast Šusterjem iz Zagreba. Želimo obilo sreče! ' * Grajska VaS- Dne 9. julija je po dolgotrajai bolezai umrl takajšnji dolgdetai občiaski svetovalec ia posestnik Jakob Derča. Pokojaik je bil blagega ia mircega zaačaja. 1"% LjUbeČnd. Za aaše iavalide so aa Petrov daa šolski otroci na Ljubečai pri domačih dobrosrčnih darovalcih nabrali lepo vsoto 112 K 82 v. Denar se je izročil svojemu nataeau. Darovalcem in nabiralcem se najprisrčnejše zahvaljuje šolsko vodstvo. Sv. iedert nad Laškim. Dne 6. juiija je bii ustaaovai sbod SKZ. Govoril je dr. Aatoa Ogrizek iz Celja, Odbor se je sestavil tako: Viako Sloga. predsedaik; Aat. Brečko, podpredsednik; Josip Loačarič, tsiaik; Ferdo Potokar, blagajnik. Vsaka vas ima svojega zaupaika. BizeljSkO- V proslavo godu kralja Petra se je vršila v tukajšaji župaijski cerkvi v aedeljo 13. t. m. slove^aa slažba božja. Med zahvalao molitvijo ter petjem aaše himae ,,Lepa aaša domo\ iaa" se je večiaa moških aa naravaost izzivalai aačia odstraaila iz cerkve. Posamezaiki so celo tiste, ki so hoteli v cerkvi ostati, silili, da jo zapuste. To je bizeljsko naprednjaštvo. Za te nepoboljšljive rogovileže bi bilo dobro zdravilo, da se podajo vsaj za aekaj časa v Nemško Avstrijo ali pa v od Italija"ov zasedeao ozemlj8. Prepričali se bodo v kratkem, da se v Jagoslaviji boljše ia mimeje živi kakor tam, ia da je ravao pri^ aas za vsakega, ki hoče delati, dovolj kraha, Čisto naravao je, da po večletai uaiče- valai vojai a8 more biti takoj vse v redu. —Ljudstvo se pa pred takim postopaajem odločaosvari, ker bi isto ategailo imeti tudi kazeaskozasledovaaje za posledico. ¦-^%i PiiŠtanj- V LesiČaem je urarl dae 20. julija Ivaa Volavšek po enoletnem bolebanju aa jetiki. Rajnik je bil jako vzgledea ia priljubljea mladeaic. Ostalim iskreao sožalje!