PODLISTKK. Carovna piščalka. Bajka. — Soisal Frenfn»f?!d. Nekdaj je stala blizu Bleškega jezera samotna, ¦nboga liišica. Stanoval ]e W, njej ribig, ki je imel e•ffinega sina po imeuu Slavogoja. Dvanajstletni deček ma je pomagal aJi pri ribigiji ali je pasel kozičici. Bilo je krasnega večera. Solnce je ravno zašlo za planine, ko je Slavogoj gnal svoji nasiSeni živalici proti domu. Veselo ste skaMljali sem ter tja, kakor bi ,se tudi hoteli veseliti lepega veBera. Posebno mlajša j© hitela mcd trnje in prapor ter Se tam hotela obirati. Slavogoj je moral za njo po gostem praprotju. Umirili ste vendar nekoliko poskočni živalici. A kaj je to? Ali se Slavogoju sanja? Usfavi Se; pogleduje na vse strani. Nekdo govori, a jie vi- di nobenega ifiloveka. Nekaj korakov pred njim sta šli kozi. In zopet 6uje besede pred seboj. Skoro ne rmore verjeti, toda resnieno je bilo: kozi sta govorili med seboj; Slavogoj je vlekel radovedno na ubo. ,,Prihodnje leto bode se tu godilo nekaj imenitnega," rekla je starejša koza mlajši. ,,Kdo ti je povedal?" vprašala >je mlajla. ,:Ko sem si prej gasila svojo Žejo v jezeru. pripla.val je povodni mož in mi pripovedoval. V grarl bo namrefi prišel grof, kateremu se je pnpetila gro- zna nesreSa. Letos o Boži6u inu je umrl sin jedinec in ta izguba mu je takto pretresla srce, da je oglu- §il. Govori laliko, a siromak ne ?u.je niti svoje niti <druge besede. Kakor je tudi bogat, vendar mu vse njegov.o imetje ne more pomoSi. Bil je že pri vseh imenitnih zdravnikih, vračil se s tem in onim, vendar vse zaman. Oadraviti ga more samo. čarovna piščalka. Ta pa je skrita na dnu jezera. Na vzhodu otoka, glej ondu, stoji petstoletna lipa. Ravno tik nje leži piš2alka. Vzeti jo more umrljiv, človek samo v kresni noči. Povodnji mož mi je rekel, da bo čisto gotovo prišel nekdo.po njo." Dospeli so do doma. Slavogoj se je bil kar čudil tem besedam. .,Tu in tam ie bi se posrečilo i Ijudem marsikaj, ako b'i mogli zadržati jezik za zobmi," pravi še starejga, ko stopita v hlev. Tudi te besede si je Slavogoj dobro zapisal v spomin. Pri veSerji je bil tih. ,,!Ali veg, kaj je nocoj?" vpraša oCe sina, ,,Nocoj je kresna no6. Ako nosiš seboj praprotovo setne, ne da bi sann vedel za to, razumeš lahko, o gemer se nocoj pogovarjajo živali. O tej priliki lahko poizveš, flcaj se bo godilo prihodnje leto." Zdaj je bilo Slavogoju vse razumljivo Vso noB ni mogel spati. Premetaval se je nemirno v postelji sem ter tja.yVstati je botel in hiteti po piš&alko; saj je nocoj tista srecna kre^sna noč. A poEfuma vendar ni imel dovolj. gele proti jutru je zaspal. PrišJa je jesen, za njo zima. Minilo pa^ jri dne. da bi SJavogoj ne mislil na 6a,rovno piščalko. Tudi zima je odhajala. Sneg je kopnel, led ge lajal. Solnce je sijalo topleje in ogrevato zemljo. Drevje jo jeln pojranjati, iTeden jo mineval na teden. Nekega dne ciospe o5e domov. ..Nekaj novega, Slavopoj!" pravi sinu. ,,Cez nekoliko tednov pride grof. Bi! sem na gradu jn ondi izvedel novioo. Strežnikov \n služabnikov je že polno, Zidarji poprav- Ijaio grad, delavci cistijo pote, vrtnarji tiasajaJjo drevie in cvetlice, služabniki pospravljajo in urejujejo izbe in dvorane.-Tudi midva se morava pripraviti. Kadar je grof tu, tržim jaz najboljše. Mreže, rake, križake in vodice morava dobro popraviti in vse pregledati, da imava vse pripravljeno." Tako je govoril pče in iskal po omarali svoje mnogobrojne ribniške posprave. Opaziti torej ni mogel, kak velik utis so napravile njegove besede na sina. Bil je popolnoma zmeden. Molča.l je, besede ni mogel jizpregovoria. Kri mu je vrela, 'da mu je gorko prihajalo do srca. Mineval je dan na dan, a grofa še ni bilo. Slavogoj je gnal vsak.dan lštozi na pašo, Nekega dne zagleda čudnega jnoža na bregu jezera. Ležal je in spal. Po telesu ni imel obleke, marvefi luske, kakpr ribe. Gotovo je povodnji mož, misli si Slavogoj ter radovedno ogleduje krepko telo spefiega. V tem hipu po grmovju nekaj zaiškrebeSe; glavogoj se ogleda tja ter vidi že iz daljine dolgo belo kačo, ki je sem ter tja sikala, kakor bi fiesar iskala. V tem pa vzre spečega povodnjega moža. Kakor tolisek švignei proti njemu, odpre žrelo ter ga lioče vsekati v lice. A Slavogoj je tudi malinil s svojo drvenjažo ter razdrobil glavo nevarni golazni. Silni iidar je vzbudil moža, Strme skoči kvišku. Komaj vzre kaSo pred seboj, stopi že korak nazaj. ,,Ne bojte se, ta vam zdaj nič 'iveS žalega ne more storiti," pravi Slavogoj. ,.Ali si jo U ubil?" vpraša mož. ,,Hotela vas je ugrizniti v tlice, a v pravem hipu sem ji razdrobil glavo," odgovori mladenift. ..To je moja najvegja, najhu,jša sovražnica. Veliko dob'roto si mi storil deftek. Hofeem ti povrniti. Meni je znano že, da si lani razumel kozi, ko sta se gogovarjali na kresni večer domov grede. Sre5a tvoja, da o tera nisi nikomur zinil trohice. Cez nekoliko dni pride grof; . tudi kresnai noS bo kmaiu. [Ko bo na kresni vcčer jelo zahajati solnce za planine, skoči urno v vodo ravno tik lipe. Na dnu takoj vzreŠ čarovno piggalko. Hiti iz vode, skrij pišfcalko. Pripravljen imej čolnič, da se takoj odpelješ z otoka domov in sicer moraS biti z jezera še predno bo solnce. za^ §lo. Ako se za,kasniŠ, izgubljen si. Jutro zarani hiti še pred solnčnim vzhodom h gradu. Kadar bo prvi solnčni žar prisvetil, zapiskaj!" Skočil Je povodni mož v vodo ter izginil Slavogojevim oCem. Drug daji je res dospel groi in žnjim mnogo gospode. Ribi6 in sin eta morala naloviti vsak flan določeno Število rib tor sta :imela s tem dovolj opravila. Mnogokrat \t priSel grol tu9I flol] B Jezeru in se ondi 6])rehajal. Vedno je bil žalosten in zamišljen. Pri tej priložnosti ga je vefikrat videl Slavogoj,. kateremu &e je usmilil nesreftni mož. Kako 'težko je Slavogoj že dakal kresnega ve^era. Tudi ta je pri^el. Vse je imel pripravljeno. Cakal je pri lipl ter gledal proti planinarn. Zdaj se je dotaknilo solnco B spodnjim robom gore. Blisboma ja Svignil pogumni mladeni5 r globožino. Ros, na dnu se je lesketaia čarovna piščalka. Bila je iz demanta. Takoj je bil zunaj, skril piščalko cza srajco in hajd v čohiič. Veslal je z mladeniškim ognjem. Kakbr lahnokrili sokol je letela ladjica po jezeru. ,,Hitreje, iiitreje, da ne bo prepozno," cuje glas iz vode, Kraj Čolna zagleda povodnjega moža. S podvojeno mo&jo je veslal Slavogoj. Zdaj trfii ob kopno ter skoči iz ladje. Ravno se je sklrilo solnce za gore. V jezeru pa jo jelo bobhati ko grom v daljini. Nebo je bilo jasno in o vetru ni bilo sledu. A, voda se je valila in penila, valovje je burkalo ko v na]bujši burji. ' ,,Nekaj se ]e moralo zgoditi," pravi pri večerji Slavogojev oče. ,,Jezero se viharno polje in bobni in vendar ni nobene burje. ,To snekaj, pomeni." Slavogoj pa je molčal ko grob. Vso noč ni zatisnil ofii. Sivi mrak še je ležal po zemlji. Tiho se zmuzne iz postelje, obleče in Tiiti pod milo nebo, ne da bi prebudil še spofiega očeta. Zunaj je Še bilo vse mirno. Ptičace sc še dremale v svojih gnezdili, nad upokojonim jezerom se je zibala tanka megliea. Slavogoj je hitel po poti, ki je vedla v gra<l. Bal se je, da ne zamudi solnSnega vzhoda. Dospe do grada, Icjer je š» bilo vse mirno. A glej! ondi zgo-  raj, kjer je grojova spalnica, odprto je že okno. Mladenič gleda kvišku in vddi že popolnoma opravljenega grofa. Stai je pri oknu ter zamišljeno gledal proti isti strani, kjer bo se jzdaj in zdaj zažaril prvi solnfini svit. Sivi mrak je hitel proti zahodu. Z*daj se je prvikrat /alesketalo. Prvi solnčni žar je prišvigal izza gora. Nastavil je Slavogoj pišcalko in 6udo! iz nje so zveneli glabovi, kakoršnih še ni Culo človeško uho! Pesem je odmevala glasno, iSvrsto jn krepko, da ti je srce utripalo samoga veselja. Bila je pesem novega jasnega življenja, pesem sreče in zadovoljnosti. In ti jasrii glasovi so ge razlegali po gradu iz dvnrane do dvorano da so bili vsi grajski prebivalei naenkrat po konci. Prihitel je sam grolf {loli k dečku Slavogoju. ,.Rešilna pesem mojega življenja!" je vzkliknil tor obijel mladenifia in pritisnil nase. V tem tronotju je onemela Sarovna pišfialkia inj se razsipala v mladeničevih rokah v prab, katerega je lahni jutranji veter razpršil na vse strani. Grof je bil ozdravljen. Slavogoja ni pustil od sebe. Vzel ga je za svojega sina ter ga ftal pouSiti v vsom potrebnem. Tudi oče je moral pustiti ribiftijn ter se preseliti' h grofu.