DNEVNIK S5r GLASILO OSVOBODILNI FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 163 - Cena 3.- lire TRŠT, četrtek 22. novembra, 1945 Demokracija in CLN JUGOSLAVIJA ■ STEBER SVOBODE Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo Slovenci in Hrvati pod Italijo so v tej vojni prijeli za orožje in se skupno z ostalimi narodi Jugoslavije borili proti italijanskim in nemškim osvajalcem. Pri tem so imeli samo en smoter: svobodo in zedinjenje! Partito d’ Azione Mi smo stalno poudarjali in poudarjamo, da je vloga CLN-a (to je italijanskega narodno osvobodilnega odbora) v Julijski krajini objektivno reakcionarna. In to povsem nujno reakcionarna. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker stranke, ki so vključene v CLN, nimajo nikake ljudske podlage. Ogromna večina prebivalstva Julijske krajine je preko svojih množičnih organizacij vključena v slovansko-itaUjonsko antifašistično unijo. Ker so v Julijski krajini antifašistične ljudske množice izven CLN-a, ne more sled-»ji imeti ljudskega in »ato demokratičnega »načojo, ampak mora nujno zavzemati protiljudsko, objektivno reakcionarno stališče, kljub demokratičnemu prepričanju nekaterih pripadnikov v dobri veri in kljub papirnatim izjavam o demokraciji, bratstvu med narodi i» podobno, ki jih srečujemo v njihovem tisku. CLN v Julijski krajini ne more •-»veti stvarnega pozitivnega življenja, ker visi v zraku, brez vsakega stika z osnovnimi ljudskimi množica-»vi naše pokrajine. V »raku pa je nemogoče biti resničen demokrat; » zraku si lahko samo demokratičen fraeer, dejansko pa reakcionar. Da to niso prazne besede, nam *ddostuje en sam bežen pogled na njihov tisk. Ste H morda našli v njihovem tisku resnično demokratično skrb za uveljavljanje pravne delovnega ljudstvat skrb za utrjevanje demokratičnih pridobitev borbe proti fašizmu? izraz veselja in zadovoljstva nad demokratični-i »vi zmagami ljudskih množic v Jugoslaviji, Poljski, Bolgariji, Rumu-niji, Albaniji itd? in nad doseženim resničnim bratstvom med narodi? dosledno demokratično zaskrbljenost za pomanjkanje čiščenja in kaznovanja fašističnih zločin-oev v Italiji, tu pri nas in po svetu? dosledno demokratično zaskrbljenost za pomanjkanje sindikalne e-notnosti delovnega ljudstva, podlage vsake resnične demokracije? demokratično zaksrbljenost zaradi Pomanjkanja obnove v Italiji in pri nas v coni A in izraze zadovoljstva nad hitrim tempom obnove v Jugoslaviji, v drugih državah nove vzhodne Evrope in v noši ooni B? Ne, vsega tega zaman iščete v njihovem tisku. Nasprotno, v njihovem tisku naj-Gete vse mogoče, samo tega ne, kar samima vsakega resničnega demokrata. Njihov tisk ne zamudi nobene prilike za klcvetniške napade na Jugoslavijo, ker ve, da je nova Jugoslavija branik demokratičnih pridobitev delovnega ljudstva; prav tako ne zamudi nobene prilike za navade na Sovjetsko zvezo, ker dobro Ve, da je Sovjetska zveza svetilnik *» opora vseh demokratičnih sil v •»etn. Njihov tisk ne pozna vprašanja čiščenja ostankov fašizma im smatra, da so fašisti danes iznajdba komunistov. Njihov tisk vodi stalno kampanjo proti sindikalni enotnosti delovnega ljudstva Julijske krajine, ker je sindikalna enotnost največjo nevarnost za imperialistične načrte tukajšnje italijanske in mednarodne reakcionarne klike. Njihov tisk stalno podcenjuje in •meši dokaze sšovansko-itdUjanske-ga bratstva ter skuša doseči ponoven izbruh naoionalne mrinje v interesu istih reakcionarnih klik. Pod Štrinko obrambe nikoli in od nikogar ogrožanega itašijanetva, skuša njihov tisk pretirano poudarjati Prehodna nesoglasja velikih zavetnikov tn jih izrabljati v prid svo-i*ga lastnega poraženega, o še ne Uničenega imperializma. Tako morejo pisati samo oni, ki ne izhajajo iz ljudstva, odkrito se borečega »a stvar zaveznikov im za ntrditev zavezniškega demokratičnega bloka, temveč iz šjudi, ki po-nosa fašizma ne morejo preboleti; ŠH o zločinih fašizma nad evrOpski-»vi narodi govore čim manj in ki okušajo celo borbo italijanskih partizanov izrabljati v svoje odg odene a ne pokopane imperialistične namene. Njihov tisk je torej izrazito Protizmremiški, zato protidemokra-ttčen, hujskaški, naperjen proti or-9an!zaciji trajnega miru im rsSitve vseh povojnih vprašanj na °snovi ljudskodemokratičnega postopka. Sedaj pa preidimo na stališče, ki Ha je v zvezi s politiko ZVU zavzel š“artito d'Azione, ena izmed strank cLN-a, v svoji predvčerajšnji reso-ll*ciji. C« si ogledamo v tej resoluciji t^ebovane zahteve stranke, ki i-nvo Papirju sioer zelo revoluoiona-r®n program, nam bo njen reakdo-"^ni značaj takoj jasen. Kaj zahteva ta stranka v svoji ***>luoijit Prvič. xxi ZVU prekliče odredbo, * 'tatero se za mesta v javni služiti ^ »telet* kot pogoj italijansko ^tnvl jamstvo, ker bi se drugače is-£»'ičil0 etnično obeležje Julijske litično ravnotežje med Italijani in Slovani. Tako torej l Vsi tisti deset in de-settisoči Slovanov, ki jih je fašizem pregnal iz Julijske krajine in jim indirektno odvzei državljanstvo, po načelih te »demokratične* stranke nimajo pravice do dostopa k javnim službam. Fašizem tega ni dovolil; fašizem je z nasiljem ustvaril novo etnično obeležje Julijske krajine; ta položaj smo mi dolžni spoštovati (baje oelo po mednarodnem pravu) in tako nadaljevati politiko fašizma. Res, krasno spričevalo za »demokratičnost* Par ti ta d’Azione. Drugič-. Uporaba šolskih poslopij tudi za učence slovenske narodnosti omejuje možnost obiska učencem italijanske narodnosti in namenoma favorizira manjšino slovenskega prebivalstva Trsta. Ker je zaradi višje sile šolskih poslopij premalo, naj bi slednja bila na razpolago le italijanskim otrokom; slovenski otroci pa naj si pomagajo, kakor morejo. Lep primer, kako CLN razume slovan-sko-italijansko bratstvo v praksi. Tretjič, Z ustanovitvijo slovenskih zavodov v Trstu se namerava podpirati uvoz tujih dijakov za, obiskovanje srednjih šol na škodo italijanskih dijakov. Po «demokratičnih* načetih Par-tita d Azione slovenski, in ne tuji dijaki, tržaškega zaledja nimajo pravice do-izobrazbe. Četrtič. Ker je 90% abonentov tržaškega radia Italijanov, je slovenski program preobsežen. Po «demokratičnih* načelih iste stranke bi bilo najbrže zaželjeno, da bi slovenski program tržaškega radia obsegal največ eno zelo kratko slovensko pesmico. Petič. Resolucija protestira proti nameravani dodelitvi kinematografskih dvoran slovenskim društvom, ki do sedaj niso V mestu nikoli obstajala. Pod fašizmom prav gotovo ne. Ista «demokratična* stranica pa namenoma pozablja, da je fašizem Slovencem požgal »Balkan*, kjer so imela svoj sedež takratna slovenska društva. Dejstvo, da so imeli 81ovenci takrat v Trstu svoje kulturne ustanove, je bila najbrže avstrijska pomota, ki jo je fašizem takoj korigiral, in po mnenju omenjene stranke je bržkone ta »korektura* še danes na mestu. Ce se ne dotaknemo ostalih točk, katerih neobjektivnost je itak na dlani (tako trditev, da je ottžko-čen prehod med zahodno mejo, medtem ko je prehod čez Morganovo črto popolnoma svoboden. Vsi vedo, da Morganova črta deli le dve coni pod vojaško upravo in da se zahodna meja more primerjati le staro italijansko-jugoslovansko mejo, ki je prav tako zaprta kot zahodna), je reakcionarni značaj strank CLN-a že ponovno dokazan na primeru Partita d Azione. Jasno je, da stranka, ki daje v svet podobne resolucije, ne more predstavljati v Julijski krajini nobene dejanske politične sile in resolucija sama je le plod ljudi, ki jim nikakor ne gre v račun, da je Italija v zadnji vojni izgubila v tej pokrajini monopol »itaUjamstva*, ki ga je z znanimi sredstvi fašizem priboril italijanskemu imperializmu. 99 IN MIRU NA BALKANU Borba' it o pomenu zmage Ljudske fronte za balkanske države »Borba* objavlja uvodnik pod naslovom «Zmaga Ljudske fronto na volitvah prispevel k utrditvi miru v Evropi®, ki p® .-.vi: Pomen zmage Ljudske fronte na aih volitev je razvidno, da vidi svetovna demokratična javnost v zmagi Ljudske froete na volitvah v jugoslovansko ustavodajno skupščino dne „11. novemhra pomemben dogodek v povojnem, političnem življenju na Balkanu in v Podonavju. Pomen zmage ljudske frone na volitvah izhaja iz vloge, ki jo je igralo narodno osvobodilno gibanje naših narodov kot ognjišče boja za svobodo in demokracijo v tej evropski pokrajini, kot je igralo važno vlogo v razvoju demokratičnih gibanj v sosednjih balkanskih in podonavskih državah. Ta pomen naših volitev izhaja logično iz vloge, ki jo igra danes nova Jugoslavija. zgrajena na načelih resnične ljudske demokracije, kot močna demokratična sila in va^en činitelj miru in varnosti na Balkanu. Skiipnost svobodnih narodov Kampanje, ki jo vodi mednarodna reakcija proti naši državi, ne moremo smatrati, da prispeva k utrditvi varnosti v tem delu Evrope. Ta kampanja pa ne more zmanjšati važnosti, ki jo ima naša ljudska država na tem ozemlju. Te napore reakcionarnih sil v inozemstvu in njihovih Izdajalskih podružnic v balkanskih deželah lahko razložimo z globikimi spremembami, ki so se izvršile na Balkanu. Te spremembe so posledica osvobodilne borbe in zmage balkanskih narodov v vojni proti fašističnim o-svajalcem, ki daje vsebino in moč demokraciji v novi Jugoslaviji. Balkanski narodi, v prvi vrsti pa jugoslovanski, ki jih je vzpodbudila borba za osvobodiev, so pokazali že med vojno proti fašističnim osvajalcem voljo zgraditi si svoje življenje na demokratičnih načelih. Z zmago nad fašističnimi osvajalci in njihovima balkanskimi hlapci a pomočjo Rdeče armade, so vsi balkanski narodi, razen grškega, uresničili svoje težnje. Demokratične balkanske dežele predstavljajo danes skupnost svobodnih narodov, ki uživajo svojo neodvisnost. Reakcionarni krogi v inozemstvu se soglasno zavedajo nove stvarnosti na našem polotoku. Reakcionarni krogi se zavedajo zgodovinske vloge osvoboditve, ki jo je prinesla Balkanu borba za svobodo; zavedajo se, da predstavlja nova Jugoslavija danes na Balkanu steber svobode in neodvisnosti balkanskih narodov. Zavedajo se vloge ljudske dmokraclje v naši državi. Teiak udarec reakciji Zmaga Ljudske fronte na volitvah 11. novembra je zadala protijugoslovanskim naporom reakcionarnih krogov na zahodu in njihovih protifašističnih podružnic v Grčiji, Turčiji to Italiji, hud udarec. 11. novembra ni le dan velike zmage jugoslovanskega ljudstva temveč tudi zmaga vseh demokratičnih sli na Balkanu*. »Borba* zatrjuje nato, da so volitve dne 1L novembra omogočile balkanskim narodom, da se še bolje branijo proti sovražnikom države in da jim onemogočijo izvajanje politike sovraštva in ograža-nja miru v Evropi, kar služi edinole tujim Interesom. To se je na primer zgodilo z bolgarsko agencijo nemških fašistov, to se dogaja zdaj v agenciji mednarodne reakcije v Grčiji Zmaga Ljudske fronte je utrdila prijateljstvo jugoslovanskih in bolgarskega naroda ki okrepila pogoje za še tesnejše odnose med Južnimi Slovani, Končno pravi «Borba», da je svetu. Saj se je mednarodna reakcija, da bi si olajšala svoje delo za otoškočenje vzpostavitve miru na svetu, zakrinkala za «borbo za de-mokraciooP.»jd Qin taoi inhrdlu mokracijo*. Pod krinko te borbe so mednarodni reakcionarni krogi vodili dejansko protisovjetsko kampanjo in na ta način spodkopavali mir. Jugoslovanski primer je dokazal, da protisovjetske kampanje glede jugovzhodne Evrope ne navdihuje duh demokracije in najbistvenejši interesi teh dežel. Jugoslovanske volitve zaradi tega olajšujejo svetovnim demokratičnim silam, v nasprotju s sovražnimi silami reakcije, najti rešitev problemov organizacije povojne Evrope in konso- Siovanski odbori čestitajo Titu Beograd, 21. Tanjug. Jugoslovan skl ministrski predsednik maršal Tito je prejel iz Sofije brzojavko, v kateri vsi odbori slovanskih društev v Bolgariji in sicer bolgarsko-jugoslovanskega, bolgarsko-sovjet-skega, češko-sovjetskega in polj-sko-bolgarskega društva, pozdravljajo maršala in preko njega Ljudsko fronto o priliki sijajne zmage pri volitvah. »V sijajni zmagi Ljudske fronte Jugoslavije pri volitvah vidimo zmago nad fašizmom in reakcionarnim šovinizmom ter smo trdno uverjeni, da bo ta zmaga pomagala utrditi bratske stike med vsemi slovanskimi narodi*. zmaga Ljudske fronte na volitvah I Udirati na ta način mir in varnost razkrinkala sovražnike miru na j narodov. italijanska vlada v krizi Posvetovanja med tajniki strank Parodija demokracije ■fine tn sjrrvtlo v nevarnost po- London, 21. Tass. — List «Rey-nolds News» piše ob priliki parlamentarnih volitev ne Portuglal-skem, ki jih Imenuje. Ust kot »parodijo demokracije*, tole: »Metode, ki jih uporablja Solar zar, so tako nedemokratične, da si j« komaj mogoče misliti kaj hujšega*. Dejstvo, da je ukas o razpisu volitev za 18. november portugalski diktator, ministrski predsednik Sa lazar priobčil šele 7. oktobra, ko maj 6 tednov pred pričetkom volitev. je značilen za volitve v na* rodno skupščino, ki »o ae vrsHe 18. novembra. Demokratične organizacije, ki so tajno obstajale ves čas protidemokratičnega režima na Portugalskem, »o terjale, da volitve prelože z utemeljitvijo, da se sicer demokratične organizacije, ki so bile dolgo časa tajne, ne bodo mogle udeležiti voli vik ga boja in sestaviti kandidatne liste. Zahteve po predložitvi volitev so podpirale tudi množice. Tako je v Uaboni prožrjo za preložitev volitev podpirala skoraj polovica prebivalstva prestolnice. Ker Je portugalska vlada zavrnila zahtevo o-pozlcijc, da se volitve prelože, jih Je sklenila opozicij* bojkotirati. V kratkem razdobju med objavo volitev in sedanjimi volitvami, so začele portugalske oblasti preganjati demokratične elemente. Tako je bko na vladno Odredbo aretiranih več članov demokratičnih organizacij, v Oportu, ker hišo hoteli izročiti seznama oseb, ki so podpisale prošnjo za preložitev volitev. V predvolivnl dobi so cenzuro nad časopisi poostrili. Salazsrju se je zdelo potrebno pokazati, da tudi on razume novo demokratično Evropo in razpisati volitve, ki so se spremenile v farso. London, 21. — V zvezi z nedeljskimi volitvami na Portugalskem javlja Asa. Press, da je neki član opozicije izjavil, da na • številnih voliščih ni bilo opoziciji dovoljeno niti da bi »opazovala potek volitev*. Odstotek volivcev je znašel na nekaterih voliščih manj kot 15%. Poudarjajo, da bodo opozicijske stranke nadaljevale delo za svobodo in ponovno vzpostavitev demokracije na Portugalskem. Gestapovci na Portugalskem London, 21. — Londonski radio poroča, da bi morala portugalska vlada izročiti zaveznikom 80 a gen tov Goa ta pa, ki so se nahajali v severni Portugalski. Pripeljali so jih v Lizbono z letalom in jih potem izpustili pod pogojem, da se drugi dan zjutraj javijo na letališču. Dejstvo pa je, da so gestapovski agenti pobegnili. Španski železničarji Madrid, 21. AFP. — Zelo verjetno je. da bodo španske železnice obdržale v službi samo stare Francove borca, ki so popolnoma zanesljivi. Ta ukrep bo posledica številnih sabotaž na železniških progah. ki Jih vrše žclezahkjt v zvezi s španskimi partizani. Rim, 20. Radio Milano. — Včeraj popoldne so se zbrali v pisarni ministra Togliattija tajniki 6. strank, da bi razpravljali o vladni krizi. Tu podajamo nekaj novinarskih indlskretnosti o razpravah, ki so se vršile na sestanku voditeljev strank. 7,e takoj ob pričetku Je Lussu izjavil, da Parjl noče prisostvovati razpravljanjem, ker kot voditelj Partito d’Azione nOče vplivati na diskusije o izberi predsednika vlade. Po odhodu Lussuja je Cattani pojasnil, zakaj zahtevajo liberalci spremembo vlade in tudi ministrskega predsednika. Cattani je dodal, da temelji zahteva njegove stranke na proučitvi položaja v deželi. Nato je dobil besedo Nenni. Predložil je izjavo, ki potrjuje zaupanje v Parrija in ga prosi, naj ostane na svojem mestu. Nato je Nenni pozval navzoče k enotnosti demokratičnih sil in predlagal, naj se zavežejo, da jo bodo ohranlH do dneva volitev v ustavodajno skupščino. Togliatti je izjavil, da podpira Nennijevo izjavo in podčrtal, da bi kriza v sedanjem trenutku privedla do pokreta na desno in do izgube ugleda koalicijskih strank. De, Gasperi je povedal, da se ne strinja z Nennijevim predlogom. O-menil je, da se je v času, ko je bila sestavljena vlada, Parrl obvezal, da bo odstopil, če se bo ena stranka umaknila iz vlade. To se dogaja sedaj, ko liberalci izjavljajo, da nočejo več OBtati v sedanji koaliciji. De Gasperi je podpiral liberalno zamisd o primernosti razširitve vlade e Parrijem na čelu, ali pa sestave nove vlade. De Gasperi je omenil Orlanda In je predlagal, naj se pozove Parri-ja, da sprejme ta predlog. Ruini je odobril De Gaaperijevo mišljenje. Nenni je nato zopet kritiziral stališče liberalcev in dejal, da bi Orlando lahko vstopil v vlado kot zunanji minister. Dodal je, da bi morali liberalci, ki so povzročili vladno krizo, predlagati kandidata, o katerem bi potem lahko razprav' Ijaii. Nenni se je obvezal, da bo poročal Parriju o izidu razgovorov. V ta namen se Je podal v Vlminale. Na vsak način se je v pogovorih pokazala potreba, da se čimpreje pride do rešitve. To so novinarske indlskretnosti, ki jih prinašajo tudi številni Jutranjiki. Sedaj so na razpolago tudi novice o uradnih izjavah tajnikov strank ob koncu seje, ki je trajala do 20.30. Nenni je izjavil novinarjem, da ni ničesar sklenjenega, niti prekinjenega. Dodal je, da je predsednikovo stališče tako, kakršno je v svoji izjavi podal dopisniku ANSA-e. De Gasperi je izjavil, da so tajniki strank zopet proučevali položaj, ne da M prispeli do kakršnekoli rešitve in da se bodo zato razpravljanja nadaljevala v bližnjih dneh. Minister Togliatti je zanikal, da bi na včerajšnji seji razpravljali o novem ministrskem predsedniku. Dodaj Je, da proučitev položaja o-3tane še vedno v okviru koalicije strank, ki bodo imele dovolj časa, da bodo posamezno razpravljale o položaju samem. Danes dopoldne se bo sestal ministrski »vet. Na seatanku bodo določili nov sestanek med tajniki strank. Tscuderes ho postal glavni nadzornik narodnega gospodarstva. Imena drugih članov vlade bodo obja-vjli po prisegi. Vlada je odločila, da bo plebiscit o vprašanju kraljevega povratka preložila na začetek leta 1348. Volja bolgarskega ljudstva Izjava bolgarskega zunanjega ministra Sofija, 21. Tass. — Sinoči je bol-1 valo 53% volivcev za Salazarja. Od. garski minister za zunanje zadeve ločiti je treba, katera od obeh de* Petko Stajnov sklical tiskovno ken- žel ima več pravice do priznanja.* ferenco, na kateri je podal izjavo V zvezi z bolgarskimi volitvami, volitvah v narodno skupščino, piše sofijski dopisnik Ass. Pressa: Stajnov je dejal: «Bolgarske volitve so se vršile na «Za vsakega nepristranskega o-1 nič manj demokratičen način, kot pazovalca, ki je hil včeraj v Bolga-1 v samih ZDA. rlji, je jasno, da je vladal na dan volitev red in mir in da je Domovinska fronta pri volitvah popolnoma zmagala. Ne verjamem, da bi kdo mogel govoriti o kakršnemkoli pritisku na volivce, svet v Berlinu Berlin, 21 Tass. — 8. novembra se je vršilo tukaj zasedanje nadzorstvenega sveta pod predsedstvom maršala Zukova. Prisostvovali so generali Clay, Robertson in Keltz. Svet je odobril seznam nemških tovaren, ki lahko začno izdelovati predmete za reparacije. Svet je tudi odobril načrt za preselitev nemškega prebivalstva, ki je bilo eva-' Nova francoska vlada Pariz, 21. Reuter. — Danes popoldne je bila objavljena sestava nove De Gaullove vlade. De Gaulle je ministrski predsednik In razen tega minister za narodno obrambo. Kot ministru za narodno obrambo mu bo v pomoč minister za vojsko Edouard Michelot (MRP ljudsko republikansko gibanje) In minister za oboroževanje Charles Tillon (komunist). 4 državni ministri so Vincent Auriol (socialist), Francisque Gay (MRP), Louis Ja-cqpinot (republikanska enotnost), Maurice Thorez (komunist). Kot poroča agencija AFP, so še ministri: prosveta: Giaocobbi (socialist), kolonije: Jaoques Soustel le (socialistična republikanska demokratična zveza), pošta: Euger.e Thomas (socialist); populacijska politika: Robert Prigent (MRP), obnova: Raoul D Autry, informacije: Andrč Malraux; pravosodje: Tietgen, (MRP), notranje zadeve: Adien Tixier (socialiet), zunanje zadeve: George Budault (MRP), narodno gospodarstvo: Frangois Bi!loux (komunist), finance: Renč Pleven (republikansko socialistično gibanje odpora), industrijska proizvodnja: Marcel Paul (komunist), poljedelstvo in preskrba Tanguy Prigent (socialist), javna dela in transport: Jules Moch (socialist); delo: Ambroloe Croizat (komunist). De Gaulleova vlada Ima 5 socialistov, 3 člane ljudskega republikanskega gibanja, 5 komunistov, 1 Jugoslovansko-rumunska trgovinska pogajanja Beograd, 2L Tanjug. — V Beograd je prispela rumunska trgo-Ena stvar je jasna: bolgarsko vinaka delegacija v svrho trgovin-ljudstvo je obsodilo bojkot opozi- gj^jj pogajanj z jugoslovanskimi cije. Tega “a nesrečo niso jasno I zastopniki. videli in spoznali ljudje, k: preb:- Minister za industrijo v jugoelo-vajo v središču prestolnice, toda Vanski vladi Andrija Hebrang je to se je sijajno pokazalo včeraj na rumunsko delegacijo, ki je volitvah. Bolgarsko ljudstvo je ho- prjgia na trgovinska pogajanja * telo voliti in izraziti svojo voljo z Jugos]avijo. v svojem govoru Je glasovanjem.* | mmtster Hebrang poudaril velik Nato je Stajnov izjavil, da bo po zmagi Domovinske fronte pri volitvah bolgarska vlada ohranila pomen prihoda te delegacije, ki je vzpostavila prvi uradni stik med demokratično Rumunijo in Novo svojo sedanjo usmerjenost v zuna- Jugoaiavijo po prekinitvi odnosov, nj: politiki. Potegoval se bo za naj-1 y 1M1 popolnejše in najzvestejše sodelovanje s tremi velikimi demokracijami, da bo sklenila mir, s katerim bo ustvarjen mir na Balkanu in trajen demokratičen sistem v deželi. Stajnov je dejal: »Prepričan sem, da bo novi parlament, ki se bo sestal v najbližnji prihodnosti, podpiral in potrdil to zunanjo politiko Tesno gospodarsko sodelovanj« in izmena dobrin bo v precejšni meri olajšala gospodarski položaj v teh dveh državah. »Narodi Jugoslavije zasledujejo z veliko simpatijo borbo mlade romunske demokracije proti ostankom fašizma in reakciji. V zmagi In utrditvi demokratične 'oblasti v naše vlade in odobril njeno delo- Rumuni^ vldimo naJ^^ vanje za zvesto Izpolnjevanje pogojev premirja.* Nato je Stajnov odgovoril na šte- stvo za dobre ln prijateljske odnose s sosedno Rumunijo*. V svojem odgovoru je namest- vilna vprašanja. Govoreč o nalogah I ndc mini*tra poljedelstvo Con-narodne skupščine, ki bo po nje- stan,in Adzlu i*™2« pripravljenost govi izjavi sklicana v 10 dneh, Je Rumuntje, da sodeluje z Jugosla-Stajnov dejal, da mora narodna v največjem prijateljstvu, skupščina predvsem potrditi zgo- »Gerelj velikega voditelja mai>- dovinsko dejanje 10. decembra, s šala Tita je najboljše zagotovilo katerim se je začela nova doba bol- J rumunski vladi široke narodno garske zgodovine. Ta odobritev bo j koncentracije, ki Jo vodi dr. Gro-izražena z ratifikacijo razglasa, ki za- da bodo postali odnosi med ga Je izdala v smislu ustave vlada obema državama vsak dan te* Domovinske fronte. snejši*. Nato se mora narodna skupsčinaj JujjOgloVaDSka flelejjaClja ukvarjati s proračunom in razprav-1 ljati o vprašanjih, ki .so v zvez! sklicanjem velike narodne skup-1 pri Benešu Praga, 21, Tanjug. — Predsed- sčine, katere naloga bo odločati o rJk Češkoslovaške republike in nje- kulrano iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske In Poljske v vsa 4 za .-'lana socialistične in republikan-sedbena področja Nemčije in je o- ske zveze, 3 zmerne ln 3 »trokov-dobril sklep koordinacijskega od- n jake (DAutry, Malraux, Pleven). bora za obalno in notranjo plov- vlada se bo v petek predstavila bo v Nemčiji. | ustavodajni narodni skupščini. ustavnih vprašanjih. gova soproga »ta sprejela delega* Prišla je ura pravične sodbe Ob pričetku razprave proti glavnim vojnim zločincem Nova grška vlada Aten«, 21. — Petinosemdesetletni Tomlatocle Bophoulis, predsednik liberalne stranke, Je sestavil novo vlado, po včerajšnjem odstopu vlade Panayotls Kanellopoulusa. Ministrski predsednik Emanuel Moskva, 21. — Ob pričetku razprave v Niirnbergu je podal Vo-linski po -radiu tale komentar: «Prišel je dan razprave pred mednarodnim vojaškim sodiščem proti glavnim nacističnim vojnim zločincem. To je proces ljudstev, ne samo proti 20 voditeljem nacističnega režima, ki imajo na vesti ogromno število zločinov. Gre za razpravo proti nacizmu, proti tolovajskemu režimu, ki ga je vzpostavil Hitler v Nemčiji, proti nemškemu militarizmu in imperializmu, ki je več kot enkrat potisnil človeštvo v vrtinec krvave vojne In povzročil strahotno trpljenje narodov. Obtožnica proti nacističnim voditeljem jih obtožuje za zločine, ki jih je zagrešil nacizem. Cltajoč časopise ali pa poslušajoč obtožnico navdaja vse osebe ena sama misel, eno samo čustvo: »Velika sreča je, da Je bila s sporazumom med ljudstvi in z njihovim tesnim sodelovanjem Nemčija premagana in poražena.* Srce ljudstev Je polno gorečega priznanja za Rdečo armado, k! Je zadala hitlerjevskim tolpam odločilne udarce, rešila človeštvo in ga rešila propada in suženjstva modernih Hunov, Prii!«. je ura pravične sodbe. V Nemčiji, ki jo je nacistični režim spremenil v ogromno tržišče za sužnje, ao pomrle neštete žene, starci in otroci, ki so jih tjakaj gnali » silo in ki Jih je deloma Rdeči armadi uspelo rešiti hitlerjevskega suženjstva. Ti ljudje ne bodo nikoli pozabili trpljenja v peklu nemškega suženj stva. Bili »mo še v vojni in bitka proti skupnemu hitlerjevskemu sovražniku je bila v polnem teku, ko so tri velesile, ki ao sodelovale, Izdale moskovsko izjavo, ki je naznanjala »vetu neupogljivo odločnost vlad treh velesil, da kaznujejo nacistične vojne zločince, kot so zahtevali življenjski interesi ljudstev, Sedaj sede glavni vojni zločinci na sramotni klopi. Vsak od njih bo dobil kazen, ki jo zasluži.* Polkovnik Stevens je govoril po radiu « procesu ln dejal, da Je proces med drugim nastal tudi zaradi potrebe, da se ugotovijo zgodovinske resnice v postopku, ki bo moral biti za bodoče rodove nedotakljiv. Dejal j« še, da bo naloga objaviti nove pravne oenove za sožitje narodov. Svoj komentar je zaključil z besedami: «Razprava bo trajala dlje, kakor tri mesece. Zanimanje zanjo pa se ne bo zmanjšalo. Med številnimi dejstvi, ki bodo prišla na dan, bodo nemara mnoga življenjskega pomena za Italijo. Iz nemških dokumentov in pričevanj se bo pokazala v točni perspektivi krivda italijanskega fašizma za evropski vojni požar in morda se bo pokazalo, da italijanska justica in smrt s sodnim postopkom ali brez njega nista segli po vseh večjih krivcih. Treba bo se marsikoga aretirati in soditi ali pa tudi pustiti, da uide, kakor se je zgodilo s Pellegrinljem, Dooeganljem in Roatto.* Na kraju je minister primerjal cijo iz Jugoslavije, ki je prispela volltv« na Portugalskem in v Bol-j v, Crškoslovaako, da se zahvali za gariji. Dejal je: 30 vagonov sladkorja, ki ga Je dala ♦Na Portugalskem je navzlic Češkoslovaška jugoslovanskim o-pripravljenosti vojske in najostrej- trokom. Delegacija je prinesla pre-šemu pritisku na ljudstvo, glaso-1 zldentu Benešu kot dar iz Jugoslavije — model dalmatinske ladje. Ob tej priliki je prezident B«* neš govoril ter med drugim rekel tole: »Ml vemo, kako zelo ste trpeli med vojno. Mi vemo, kako je vaša država trpela, kaj je prestala in kako »e je Junaško borila ln branila. Je zelo malo primerov v zgodovini, da bi kak narod toliko trpel v vojni in da bi se tako junaško branil. Kamorkoli boste prišli, povsod boste sprejeti z veseljem, kajti naša čuvatva za jugoslovanske narode so iskrena in prijateljska, kakor so bila vedno v preteklosti. Kakor prej, tako vas tudi dane« smatramo za svoje brate*. terlalna škoda 8 mili jonov dolar jev, ne morejo biti seveda ocenjena življenja študentov, ki jih je zelo mnogo padlo med borbo v vrstah partizanov. Praga, 2L Tanjug. — Na mednarodnem študentskem kongresu v Pragi je ljudski odbor lužiško-srb-skih študentov naslovil resolucijo pod naslovom »Ali smejo še danes Nemci zapirati slovansko ljudstvo?* »Lužiski Srbi, narod brez svobode v Evropi, zahtevajo svobodo ter se obračajo na mlado inteligenco vsega sveta, da bi jim pomagala v borbi za svobodo*. Nacisti v Španiji in na Portugalskem London, 21. — Vplivni londonski krogi menijo, da je zdaj od 1000 do 2000 nazažejlenlh nacislov v Španiji in na Portugalskem. Z noto, ki so jo odobrili 10. septembra, je zavezniška nadzorstvena komisija za Nemčijo tejala od Španije, Portu-Nemčijo terjala od Španije. Portu naj te nezaželene Nemce pošljejo v Nemčijo, kjer bodo proti njim postopali. Kongres Študentov v Pragi Praga, 21. Tanjug. — Na mednarodnem študentskem kongresu v Pragi so držali govore delegati Ve like Britanije, Švedske, Francije, Holandske, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Kitajske, Norveške in. zastopniki židovskih študentov iz Palestine. Francoski delegat je poudaril, da nf francoska mladina nikoli odobravala kapitulacije Francije. Holandski delegat je izjavil, da so Nemci uničili dve holandski u-ntverzi ter oplenili ostale. 1 Sovjetski delegat je omenil o-grorone izgube tn škodo, ki so jo Netnol povzročiti sovjetskim univerzam. Sovjetska Vlada je osredotočila vse svoje sile, da bi Mie univerze obnovljene čimprej. V Leningradu in Stalingradu so Mie že zgrajene nove univerze. Jugoslovanski delegat je poudaril, da je bilo v Jugoslaviji od 71 zvez Varšava, 21. Tass. — Na kongresu poljskih strokovnih zvez Je po dal glavni tajnik osrednjega sindikalnega odbora Witaaze-w*ki poro j čilo o političnem in gospodarskem položaju in o nalogah strokovnih zvez. j ms js i oni Tft sindikalni kongres, je izjavil Odnosi med Madžarsko in SZ govornik, se vr« v popolnoma dro Budimpešta, 21. Tass. — Včeraj | gačnih okoliščinah, kot pa zadnji je novi madžarski ministrski pred- kongres leta 1937, nad katerim je sednik Tildi Zoltan obiskal z vlad- lebdela grožnja krvavega zatiranimi člani načelnika zavezniške nje. nadzorstvene komisije v Madžarski Značilno za zunanji položaj Po* maršala SZ Voroštlova. Sprejemu liske, je dejal govornik, je, da je so prisostvovali minister ZSS na | Sovjetska Zveza prva nudila Polj* Madžarskem Puškin ln vodilni člani | ski pomoč v njeni gospodarski ob* zavezniške nadzorstvene komisije. [ novi. Tildi Zoltan Je predstavil Voro-šilovu vse člane svoje vlade. Tildi Zoltan je imel nato govor, v katerem je dejal, da »je v naj- Delovno ljudstvo Poljske Je obnovilo tovarne in rudnike, organiziralo železniški promet, pomagalo pri vzpostavitvi nove demokratične uprave v deželi, pomagalo kmetom hujši dobi obstanka naše dežele, SZ | agrarno reformo, poslalo sklenila z nami premirje. Junaška Rdeča armada je osvobodila našo deželo fašističnega zavojevalca in sovjetska vlada nam je nudila neprecenljivo pomoč pri ustvarjanju madžarske demokracije, SZ je bila prva, ki je priznate Madžarsko in omogočila resnično svoje najboljše sinove v poljsko armado. Zdaj dela vse, da bi dvignilo svojo gospodarsko proizvodnjo, da bi jo gospodarsko proizvodnjo, da bi povečalo količino blaga. V marcu tega leta so poljske železnice prepeljal« 4.600.000 pot-proste demokratične volitve na I nikov, v septembru pa 11 milijonov. Madžarskem, katerih izid je bil, da je bila sestavljena nova vlada. V odgovor na to bo naša vlada po. kazala, da smo vredni prijateljstva z ZSSR, da bomo izpolnili vee svoje obveznosti do SZ», je zaključil Tildi Zoltan. višjh šol uničenih 6. Jugoelovan-mednaro Onega sodišča šttetentt MflAh A atuuKa ut- Dekret za podržavljanje angleške banke London, 2L — Agencija LN.S, javlja, da bodo po zadevnem glasovanju odbora angležke banke predložili spodnji zbornici dekret za podržavljen je omenjene banke. Lord Gatto, guverner banke, je reke*, da Je btlo samo 10 od 1700 delničarjev bank* proti dekretu. Tudi tovorni promet se je precej povečal. Delovno ljudstvo Poljske popolnoma podpira vladno notranjo in zunanjo politiko in sodeluj« v političnih strankah demokratičnega bloka. Witaszew»ki je poudaril potre-bo, da reformirajo zavarovanj« mater ln otrok ter zaščito dela po tovarnah, uvedejo svobodne iole itd. Radio Moskva poroča iz Varšava, da je podpredsednik poljske vlada Gomolka na kongresu poljskih sindikatov izjavil, da odgovarja škoda, ki je bila prizadejana Poljski zaradi okupacije, znesku, ki bo potreben za izplačilo vseh poljskih mezd sa 60 tet dela. PRIMORSKI DNEVNIK 22. novembra IMS. Trdne ho hrašho skalovje Okrajna konferenca protifašističnih žena v Sežani Ze v zgodnjih jutranjih urah so včeraj prihajale v Sežano antifašistične žene iz vseh vasi okraja Zbirale so se v kinodvorani in nestrpno pričakovale pričetka okrajne konference antifašističnih slo-vanako-italijanakih žena. Nekatere So več ur hodile peš. Med potjo »o prepevale narodne in partizanske pesmi. Vse so bile vesele, da se zopet snidejo, da si zopet povedo, kaj jih teki. Nadaljujmo začrtano pot V nabito polni dvorani so žene ob spremljanju orkestra iz Sežane, prepevale pesmi, ko je tovarišica Katra, članica Ok O antifašističnih slovansko-italijansklh žena za Sežano otvorila konferenco. Pozdravila je delegacije žena, ki so prihitele iz dingih okrajev tržaškega okrožja. Po minuti molka v počastitev padlih v osvobodilni vojni, je tovarišica Katra predlagala ženam, ki se jih je zbralo 1500, naj izvolijo delovno predsedstvo. Enoglasno so izvolile tov. Cevnje Pepco iz Sežane, Cebulec Slavo, Goljevšek Milo iz Sekane in Zlobec Justo iz Krajne vasi. Sledili so pozdravni govori delegatk ter predstavnic. Prva je »pretovorila tovarišica Bevkova, članica GO AFZ. za Slovenijo, ki je bila pozdravljena z burnim ploskanjem in vzklikanjem slovenski antifašistični fronti žena. Pozvala jih je, aaj nadaljujejo pot, katero jim je ■»črtala slavca narodna vojska pod vodstvom maršala Tita in naj se čvrsto združijo, pri čemer naj vzamejo za zgled Sovjetsko zvezo, ki je bratsko povezala 64 različnih narodnosti. Za njo je tovarišica Regentova, predsednica odbora anti-fašistično-slovansko-italijanskih Sena za mesto Trst, poudarila, da je prihodnost Julijske krajine le v bratstvu treh narodnosti. Dejala je še: «Edlno združeni v močni antifašistični stovansko-italijanski uniji in z udarniškim delom bomo u-speli priti v Titovo Jugoslavijo.* Spregovorile so še tovarišica Norma in tovarišica Irena, članici tržaškega OO antifašističnih slovansko-italijanskih Sena, tovarišica Meri, članica odbora ant slov.-itallj. Sena mesta Trsta, tovarišica Dragica, članica OkO ant. slov.-itaHj. žena za Nabrežino, tov. Dorica, članica Ok O SIAU za Sežano in tov. Ne-rina, tajnica OkO ant. slov. it. Sena za Tržič. Govornicam so močno ploskal!. Culi so se vzkliki: «Viva la fratellanaa italo-slava!*, «Zivel Tito!*, «Zivela demokratična federativna Jugoslavija!*. Ko je tov. Katja, predsednica Iti. OkO ant. slov. it. žena mesta Trsta spregovorila, da prinaša pozdrave šentjakobskih žena, so navzoče vzkipele v burno ovacijo. Odmevali so klici: «2ivel trSaški Stalingrad!*, «Zivele junaške slovanske in italijanske žene Trsta ki Primorja!*. — «Ce nočemo fašizma*, je dejala »utrjujmo slovansko-ita-Ejansko bratstvo. Aktivno delajmo pa bomo uspeli združiti se v VII. federalni edinici v okviru Titove Jugoslavije. Zene! Pokažimo, da smo trdne kakor kratko skalovje.* Se&anske žene so nagradile tovarišico Katjo z burnim aplavzom. Vzklikale so Trstu kot sedmi federalni edinici v Jugoslaviji to obsojale reakcijo. Prosile so tovarišico, naj ponese šentjakobskim ženam najprisrčnejše pozdrave krnskih žena. Hočemo mirno sožitje t Jugoslaviji Tovarišica Zlata je pozdravila žene v imenu OkO AMJK za Sežano. Tovariš Hlkel Pavel pa je nagovoril žen« v imenu pionirjev vsega o-kraja. Med drugim je dejal: «Po vsem trpljenju'In žrtvam nismo še svobodni. Se nam vsiljujejo belogardistične in šovinistične italijanske šole, katerih ne bomo sprejeli in se bomo raje učili tako kot smo se, med osvobodilno borbo. Nočemo vojns! Hčemo mirno sožitje v demokratični federativni Titovi Jugoslaviji!* Sledil je politični referat, ki ga Je podala tov. Bole Katarina, članica ti?aiškega OO SIAU. Tovarišica Katra, članica OkO ant. »lov. it. žena za Sežano je po. dala organizacijski referat. Poudarila je važno nalogo antifašističnih žena pri obnovi in izgradnji domovine ter obsodila poizkuse sovražnika da bi Izrabljal bedo to težko stanje ljudstva. Pozvala je Žene, naj se povtiejo s svojo ljudsko demokratično oblastjo, naj se učijo iz svojih napak, naj se kot sestavni del trdno povežejo s SIAU, aaj skrbijo za osirotele otroke in naj se vzgajajo na vseh področjih dela. Za pripravo na predstoječa kongresa antifašistk v Julijski krajini in Parizu je zadala sledrče naloge: Popularizirati mednarodni kongres, pošiljati kongresu pozdravne brzojavke, dostavljati odborom antifašističnih žena podatke o številu v borbi padlih tovarišic, požganih vasi in druge podatke, dopisovati v časopise, itd. Sledila je diskusija, h kateri so se zglasile tovarišice Nerina, Dorica, Nu£a, Bole, Katja, Regentova to Irena. Govorile so o podpisovanju za Jugoslavijo, o povezanosti antifašistične ženske organi- j zacije z mladinsko organizacijo to matično organizacijo SIAU, o pomoči sirotam, o sod lovanju z demokratično ljudsko oblastjo, o slovenskem šolstvu, o nalogah žena v povojnem času, o sestankih, zborovanjih, manifestacijah in prireditvah. Po diskusiji je tovarišica Slavček Pepca izročila tovarišicam Gl-glloli in Katji iz Trsta krasen kip maršala Tita iz mavca kot dar žena sežanskega okraja Ibalijansko-slovanskim ženam Trsta. Z velikim navdušenjem so žene odposlale resolucije maršalu Titu, GO AFZ za Slovenijo in mednarodnemu kongresu žena v Parizu. Enoglasno so izjavile, da bodo odposlalo ZVU v Trst protestna pisma zaradi aretacije in obsodbe tajnice INOO za Sežano tovarišice Nuše Bučar. Konferenca se je zaključila s kulturno prireditvijo, na kateri so nastopali pionirji in pionirke iz Sežane in Skopega, mešani pevski zbor in igralska skupina iz Sežane. Mm hočejo v Jugoslavijo Pred nekaj dnevi smo poročali v posebnem članku o obisku angleških parlamentarcev v Trstu. Omenili smo tudi, da. so, ko so bili parlamentarci na večerji pri Mestnem osvobodilnem svetu, hodile neprestano delegacije, ki so izražale svoje želje po priključitvi Julijske krajine k Jugoslaviji in izročale istočasno proteste. Med delegacijami, ki so prišle k parlamentarcem, so bili tudi Furlani. Vendar tovarišev Furlanov in njihovih želja nismo prav nič omenili. Zato so nas Furlani naprosili, da napišemo kaj tudi o njihovih željah, da bodo zvedeli vsi, kaj oni hočejo. Furlanski delegat iz okraja Kr-min je oni večer izrazil poslancem željo vsega furlanskega antifašističnega ljudstva za priključitev Furlanije do bivše avstrijsko-ita-lijanske meje k demokratični federativni Jugoslaviji. Britanski poslanec je začudeno vprašal tovariša iz Krmina: »Zakaj Sirote slovenske narodnosti, stalno bivajoče v Trstu in okolici, katerih varuhi žele, da jih spravijo v nadaljno oskrbo k dobrim družinam v Sloveniji, naj se zglaae takoj na odseku za socialno skrbstvo« Via Ga-lati štev. 20 I. Prav tako se vabijo sirote iz Tržaškega okrožja, naj se zglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev. 6 U. se pa vi Italijani hočete priključiti k Jugoslaviji. Ali ne bi bilo bolje, da bi ostali v Italiji, saj bo tudi Italija postala demokratična kot je Jugoslavija*. «Ne, gospod*, mu je odgovoril to-variš iz Krmina. «2e tisočletja živimo skupno a slovenskim ljud- stvom Julijske krajine, skupno s tem ljudstvom smo se borili in prelivali kri za uničenje nacifašizma ter za srečno bodočnost slovenskega in italijanskega ljudstva Julijske krajine v demokratični federativni Jugoslaviji. Naši odnosi s sloveskim antifašističnim ljudstvom niso običajni, temveč so prisrčni in bratski, tako kot so bili v borbi proti skupnemu sovražniku. Zato hočemo tudi v bodoče složno živeti na skupni zemlji s slovenskim ljudstvom kot enakopravni državljani v federativni Jugoslaviji, kjer bodo zaščitene vse demokratične pravice, katera smo si izvojevali v borbi za svobodo. Zelo bi nas veselilo, če bi se hoteli, gospodje, osebno prepričati o stanju v Furlaniji. Vsa vzhodna Furlanija z Gorico vred je vam na čast zelo lepo okrašena z italijanskimi in slovenskimi zastavami s peterokrako zvezdo in zastavami vseh velikih zaveznikov ter z venci In raznimi napis), s katerimi izraža furlansko ljudstvo svojo gorečo željo in zahtevo po priključitvi vzhodne Furlanije skupno z osta- lo Julijsko krajino, Gorico in Trstom k novi Jugoslaviji*. «Zelo mi je žal — je dejal gospod poslanec, — da si naša skupina ne more ogledati vaših krajev in se globlje seznaniti z dušo furlanskega ljudstva. Vsekakor pa boste še imeli čas in priliko pokazati svetu vaše želje in vaše zahteve*. Tovariši Furlani so gospodu poslancu in kasneje tudi nam zagotovili, da bodo še naprej znova in znova potrjevali svojo željo, za katero so furlanski sinovi in hčere prelivali kri. Za vojne žrtve Svetovna vojna, ki se je pravkar končala, je sejala na široko grozote in smrt, tako da je tefcko prizadela družine, pa tudi cela mesta in narode. Človečanska in krščanska vzajemnost nas sili, naj nikar ne za-bimo naših pokojnih, pač pa naj veliko molimo, da bi tako pospešili njihovim dušam vhod v srečna nebesa. Zato bomo molili za vse vojne žrtve: za vse one, ki so padli pri vršenju svoje dolžnosti na zemeljskih, pomorskih in zračnih frontah; za one, katere je pognal v prezgodnji grob divji bes zračnih napadov ali drugačni vbjni dogodki; za one, ki so podlegli v neskončni bedi taborišč, deportacije, civilne internacije ter pomanjkanja. Kot sinovi Katol-ške Cerkve, ki je vesoljna mati, hočemo v bratsko krščanskem objemu vseh duš moliti prav za vse, ne glede na njihovo pozemeljsko domovino, na njihove nazore in težnje. V ta namen sr bo vršil v petek, dne 23. novembra 1945., ob 9., v svetišču presv. Srca Jezusovega, ki je tempelj vseh padlih, slovesni žalni obred s pontifikalno sv. mašo ter splošno odvezo. K temu verskemu obredu vabimo v duhu krščanske vzajemnosti vse oblasti, duhovščino, redovniške družine, zavode, katoliško Akcijo, predstavnike vojske, šole vseh vrst, mestne ustanove, vgs vernike. Dobri Bog naj podel! dušam naših pokojnikov večni mir in pokoj, vsem onim pa, ki jih objokujejo, vdanost in uteho. Z vsem srcem blagoslavljamo + KAROL, nadškof. Slovenska nižja srednja Sola v Trstu SPREJEMNI IZPITI ZA ZAMUDNIKE NA SLOVENSKI NIŽJI SREDJI ŠOLI V TRSTU bodo 24. t m. ob 8.30 v via Corsica 11-11 v prostorih slovenske srednje šole. Vsakdo naj vloži preje prošnjo za pripustitev k izpitu in plača potrebne takse. Učenci naj prinesejo o seboj k izpitu pisalne In risalne potrebščine. Izpit se začne ob 8.30 in bo trajal ves dan. Učenci se morajo pred izpitom javiti n« tajništvu nižje srednje šole v šolskih prostorih. UNHRA za Jugoslavijo Včeraj je prispela v Trat ladja vsem darovalcem cvetja. , Vsem, prav vsem najlepša hva-b*" Postojna, 17. nov. 1945. Žalujoča soproga ta otroet Ob obletnici smrti MARIJE ZUSTIG se bo dne 23. t. m. ob 7. uri bral* sv. maša zadušnlca za pokojnico. Opčine, Sežana, Beograd, 22 no'r' 1945. žalujoči sin JOŽE, »e»tr* MARLJA, nevesta LOJZ#* ________ in ostalo sorodstvo. ^ Poizvedbe JURETIC BORIS, letnik IS®* bil v XIX. brig. «Srečko Kosovel* L komp. «Iztok», I. bat. «Drag°[ stok*, L četa »Bojan*. Od jan. 1.9*’ ni o njem glasu. Vesti prosi dr0' »na Juretič, Sv. Križ, Trsu Kdor bi kaj vedel' o ANTONIJ TOMSIC — marca t. L so ga vlde» v bolnici XXX. div. pri Cerknem naj sporoči Stefanu Tomšič, Bil“ 21 (Gorica). —S MALI OGLASI STARO TVRDKO (na debelo) * »manufakturo in galanterijo, z veta kimi skladišči, opravo in lahkih1 tovornim avtom prodajo dediči. Druga zelo znana tvrdka (na drov no) s športnimi oblačili, naprod*! zaradi odhoda. Informacije P; Furlan, Bar, via Gatteri 28, Tr£? PRVO,SLAVU STEVANOVIČU: v«1 smo živi In zdravi, javi se na n*’ slov Stevanovič, Svetosevska l Ljubljana. Dr. 6AETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zletu, k»v' čuku in plastiki. Največja garata clja. Sprejema od 10. do 12. in °T 18. do 19. (govori »love-nakU TRST, via Torre Blanca ^ (vogal via Oarducci) Naznanjamo ceni. občinstvu, da smo na novo odprli trgovino jestvtn BIDOVEC BUDI TRST, Via Genova stev. 13 - Telefon 77-00 Specialitete xa o-nahfanje koie po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroča rezilo za britje Zastopnik u Jugoslavijo JOIV MAVER - TRST. Piaz« delia