Dos jpmpim J J^epeče poljana*' madev^ Sume. zemlje slovenske pozdravi hite,, *d Tja "V daljo, Mer se junaki borec Umreti za do* in praviop žele« L* srcih vseh naših mladostnih gori ,?re jasne pomladi, nebo nam Sari ^ Ob misli na svobodo zlato kipi Zaklete v mogočna, ki duše krepi D a večno sovragu zaprta bo potp Razbite naj bodo verige povsod! A vendar življenju spet gremo nasprot V nadi rejenjap brez starih grehoto Draga V ov Bwr*lib afcJvatJHf O c/f Šairnčš>fl $yč&fotKin<ž>fr Narodno-osvooodilni boji tvorijo takorekoč zgo dovinsko hrbtenico viharnega državnega življenja juž- nih Slovanov in so izvor njihove državnostiv saj se v njih izoblikujejo njihov* državne oblikeD kajti oni us tvarjajo nepretrgano nit njihovega državnega življenja in dajejo smisel ter program njihovemu državnemu hote- nj Uo Postavljeni v divje razčlenjeni gorski relijef Ba Ikanskega polotokap ki razdvaja kotlino.od kotline s skoro nepremostljivimi zaprekami, so južni Slovani ^ neprestarigL bprbi za dvojo enotnofet«, k* jo temeljni po- goj državnega življenja^ po drugi strani pa jim nudi nepristopAost tega goratega terena\z njegovimi globo- ko urezanimi rečnimi kanj oni( strugami)fi z valovitimi kraškimi planotami^, pokritimi z gozdovi in z divjimi gorskimi grebenic zemljepisni okvir za njihovo hajduko vanje in ce&ovanje kot posebno bojno oblikop s katero se branijo zoper osvajalca in s katero uveljavljaj^ svojo politično voljo v razdobju okupacije® F a meji med slovanskim vzhodom in italo-germanskim evrdpskim s/ Lrtodsi? irn froi ka»snvo£tofcrr>f*t zapadomc na meji med Evropo in Asi j o, bo južni Slova- ni V neprestani narodni borbi zoper vdore sdaj s ene, s daj z druge strani 0 Današnja narodna o evobodilna bor ba j uf.nl h Slovanov Je zgolj današnja aktualna (nujna)~ faza( stopnja) te steletne zgodovinska borbe sa njiho- vo državno suverenost (neodvisnost) in presoja te bor- be s državno-pravnega in drž avno^političnega vidika nam bo odkrila njen državni pomenu Za državno-pravni vidik prihaja v peštev poli tična volja, ki se j arij a kot pokretnioa in kot giba- lo narodno-osvobodilnih bojev? kako se ona javlja, ka kSna je njena vsebina in kako se razvija in dopolnjuje tekem nadaljevanja borbe« Bistveni temelj prava je nam reč volja in pravo pripisuje nekemu dejanju pomen.sa- mo v toliko0 v kolikor se v njem izraža prosta iz .las stnega nagiba neprisiljena volja nosilca tega dejan j aG Kako se torej javlja državna volja v današ- njem obdobju narodno-osvobodilne borbe južnih Slovanov? Narodno-osvobodilni boji posameznih južnoslovanskih na* > rodov so izniknili iz državne volje vsakega posamezne- ga teh narodovf so se pojavili samostojno v okrilju vsa kega teh narodov posamič0 Vsi ti posamezni narodno-os- vobodilni boji južnih Slovanov pa so se radi Istega oi lja organizacijsko strnili v enotno dejanje, v enotno državno dejanje južnih Slovanov pod enotnim vodstvom in to enotno dejanje oblikuje enotna državna volja© Z državno-pravnega vidika leži torej zgodovinski pomen današnje narodno-osvobodilne borbe južnih Slovanov kot državnega dejanja v tem,, da je ta borba izoblikovala e» notno državno voljo južnih Slovanov., da je izoblikovala bratsko zajednioo južnih Slovanov pa kot enotnega nosil ca državnosti južnih Slovanovt zgrajeno na narodni po- dlagi v duhu samoodločbe teh narodov? S tem je ljudska pobuda v kratkem r&zdobju s prirodno silo uresničila xo0 česar v stari Jugoslaviji pobuda od zgoraj, pobuda z gosposke strani nikdar ni mogla uresničitio _ Državno-politični vidik narodno-osvobodilne borbe južnih Slovanov nikakor n± istoveten z državno- pravnim vidikom« Državno politični vidik ne glede na neko dejanje kot na^gB^duhovnega, kot na duhovni iz- -V- - 3 - raz voljef marveč kot na živo0 otipljivo zgodovinsko t^o s pomočjo katera je možno tudi izsiliti poli. >ično voljo nosilca tega dejanja, je torej nekaj dru- gega kakor drža^mo-pravni vidike Jamsko pravne učin- fofitosti nekega dejanja je nje gova neprisiljenoat, jamstvo politične učinkovitosti nekega dejanja pa je sila. s katero razpolaga in s ka ?e70 •• mor-e njegov politični oilj tudi izsilitio H arodno-osvobodilna borba južnih Slovanov kot živac otipljiva,, zgodovinska politična sila seda, njosti uveljavlja svojo politično in vojaško moč na p.ram okupatorju v borbi za neodvisnost jugoslovanski Ji narodov *n napram domačfjn političnim nasprotnikom. ▼ borbi za uresničenje svoje državne voljer ki je hkrat ti državna volja Ijudsk^i i»ož*of, ki so nosilke te na rodilo osvobodilne borbe o Ifcrža^na volja ljudskih množic jugoslovanskih narodov «e usmerjena k izoblikovanju naredne skupnoot s deželje z raznimi pros- votnimi društvi pevskimi zbori, diietantskimi o dr J. in podobnim« Jasno, nata je tudi da so na nnjnesramnej- ši način skrunile umetnost if^gb izrabljale v o z k: o sr- čne propagandi stično polit ičiie namene 0 Iz teh dejstev potegnimo zaključke tudi mlD partizanis posebno sedaj , ko smo dnevno v stiku z ljud stvem0 Mnogi mitingi so uspeli slabše baš radi tega , ker so nastopili navadno več kot trije govorniki, ta v imenu vo3ake0 drugi v. imenu ženaL tretji mladinskega gibanja itdoč vsi pa so nudili ljudem le suhoparne po- litične govore«. Ta natrpanost načelnega gradiva je lju di utruj ala*. .Monotonost (enoličnost) » dostikrat niso imeli ljudem povedati nič novega^ j9 povzročila, daso slabše eledili govornikovemu izvajanju ali da so celo odnesli utisg "Hič posebnega! ■ - »To že vemo 8»r kar se nikakor ne bi amelo dogajati. Temu moremo odpomoči*če nudimo ljaAsm pester program s politično snov izpopol- nimo z kulturno vsebino li^Ji*- Sedaj se dotaknimo vprašanja, kakšna naj bo vsebina kulturnega dela naših pri^MditeVo V dve smeri naj gre naše prizadevanje. v Prva pot je ustvarjalna s pišimo prikazuj me in pojmo o našem življenju^ o Življenju partizanov in naroda za katerega se borimoo Izrazimo naše življenje "AtbotenJ* na preprost način,, razumljiv in vsakomur' jtestopan laj najdemo v velikem epošu, ki ga danes doživlja slovenski narod, nešteto dogodb^ vrednih, da ostanejo za vedno veren lik naše borbeQ -v ; Druga pot je prikazovalna« PosredujmoL da se slovensko ljudstvo seznani z deli naših untetnikov* da spozna korenine, ki so pognale današnje drevo borbe^Jci so ustvarile naše gibanje* kajti naš boj je zakorenin- jen globoko v naši preteklostio Iz nje D iz del naših slovenskih umetnikov črpajmo snovi! Kaj navedem nekaj del« Predvsem Cankar0 zlasti primeren je njegov drama- tizirani. "Hlapec JernejHe Kjer ni mogoče drugače^se * M « lahko prikaže vsaj kak odlomek iz tega dela* Dalje Aš ker o s pomembna je snov Iz cikla" Stara pravda? kjer lahko posamezne pesmi recitirajo ali predvajajo drama tskOo Enako z Gregorčičevo "Hajdukova oporoka"• Dalje nešteto Župančičevih pesmi Od najnovejših pa Klopčičc Cufar o Bor in drugi o Tu jemljimo snovi in jo prikaži- Ao na način* ki.Je mogoč v naših prilikaho Zavedajmo se tudip da smo si s tem že nadeli častno nalogo/ da seznanimo ljudi s narodno kulturo o Spomnimo se ob tem. da hodijo isto pot naši to varlši partizani v Hrvatski. Bosni in Srbijio Ti imajo revije z literarnimi in slikarskimi umetninami partizft nov » umetnikovo Ti imajo "Kazalište narodnog oslobo» djenja" in še mnogo dlletantsklh odrovg na njih pred- vajajo Hudiča "Sumljivo lice V Kočiča "J azavac pred irr'. tem" fieheva "Prosi&ba"c Becltirajo JakšičaD Zmajan antiča^ Kaanjčeviča Nazora in druge0 Tudi ti jemlje« i o moči in borbenosti iz svoje preteklosti g politične a kulturneo Tudi mi smo že imeli gledališki oder na Dolenj- skem imamo razne odredne in brigadne listec pavske in recitacijske zboree V nas je hotenjec da izrazamo svo- je občutke in šivljenje v umetniški obliki0 čutimo dol znostg da prikazujemo narodu svoje umetnine0 Znamo spo štpvatl svoje umetnike g saj so bili mnogi izmed njih svetilniki naše današnje borbe o Zato smemo trditi „ da vršimo obširno kulturno deloc Le poglobiti ga moramo! He imejmo predsodkov9 da v času borb. ni Časa za nič drugega kot za vojskovanjec Vzgled naj nam bo Rde- ča Armada, kjer imajo politično-kulturne dneve v času med večjimi vojaškimi operacijami in na katerih ravno črpajo moč za herojski (junaški) odpor in polet svoje vojske o. Se eno bomo dosegli s tem $ zgrajevali se bomo vsestransko g s srcem bomo dojeli ono g kar sprejmemo na političnih Urah razumsko£ pestrejše bo postalo naše življenje in vesele j še § več moči bomo imeli takrat ko bo treba prestati težje ure v naši borbi^ več zaupanja vase^ več vere v svoje poslanstvo in močnejše spozna- nje o zgodovinski nujnosti naše borbe0 Mile le v/a/Aka Manh! Prodno Sla sem t partizane sem lepo ae poslovila od Marije moje male ter jo sladko poljubila« V gozdovih pognale so mlade kali o Rojena iz cvetja prelite krvi zapela je naša beseda«. Ves svet je zmeda. Njegova pesem - eksplozije m.4n, pokanje pušk in strojnic reglan^e* mi pa v srcih nosimo stoletne ar je vzrasle iz trpljenja korenino Naš pogled obrnjan je na vzhod, nas ne moti krik zbesnelih hord niti trnje šarno-rde&Lh rož , ko utiramo človeštvu novo po* sxaro mamo pa pretepa; Julka KLjusov Joža 11 IDučcpica Meaeoa avgusta 1.1942. so Ita- lijani požgali domačijo dveh sesterp Irovčevih po domače. De mačija ja stala v vasi Podpesek v Podlipski dolinie ki se raz- prostira v bližini Horjula v De lomi tih. 2aloigro0 ki so jo iz- vršili Italjanifi ao na bestjale len način dopolnili belogardis- ti iz Hovt. Delina je bila polna zorečega sadja. Sladek jeaen eki vonj je motil duh po požganem, ki Je vel iz zgornje ga dela dolina. Tam je čepela pred kratkim ^prijetna dt mačija Krovčeve Lojzke. Sadovnjak je segal na eni strar- ni do gozda« na drugi pa se Je spuščal v doline. Prije- ten Je bil pogled od cerkvice v dolini na belo hiše, ki ae je skrivala med aadnim drevjem na griču. Okoli nje sta ae smukali ponavadi dve postavi v belih rutah: se strm Lojzka in Micka. Dolgo let sta že gospodarili na lepi kmetiji. Pred nekaj dnevi so prihrumeli a v dolino fašis- ti. Zaplamenele ao domačije c med njimi tudi Krovčeva. Sestri sta begali okoli razvalin, jokali , stiska * li zob«- brskali med požganim tramovjem, rešili kak pož gan lonec in ae končno udali v usodo. «Ue pregnali naju kljub vsemu ne bodo s te naše * zemlje"! je odločila Lojzka. Edino uporaben prostor je bila klet. Cementa niso *izlizali plameni o In tako sta se naselili tja med krom- pir in repo- uredili iz katanov ognjišče, naneali slame za posteljo in živeli dalje,. Življenje ima tisoč oblik lepših in grših$ v teh čaaih je imelo življenje take čudne oblike, da bi ae preje ljudje zgrozili, a življen je je bilo vendar. - 12 - „ Tečemo eonoe je risalo obliko razvalin na polja ?red požgano domačijop ko sta čepeli sestri v svoji kle 1 in kuhali v rešenem lonou krompir o Plamen je os veti ljeval temno klet in ogarjal Lojzkin obraz0 Zagorel, zdrav 'obraz kmečke Žene ao v teh dveh dneh prepsedle ga bep glava se je stisnila med ramena, bela ruta je b*4a vsa ečrnela^ edina obleka pa raztrgana na veS krajihQ • Globoko iz grla je iztiskala besede0 ki so prl-> čale pol o obuput pol o kmečki trmoglavosti 0 »Vse 0 vse so nama vzeli ti vragiB naju pa ne bo- do^ se bova pa tako pehali !» Popravila je ogenj in naložila •Iie kaj eva naredili o Prišli so nastavili ni • mitraljez na prii in tulili g Tutti partigiani! Jap Begc če so prišli kedaj fanti lačni in premočeni^ saj ml sr > oe ne da da bi jim zaprla vratac Saj jih večino poznam še kot otroke« Pa tako pametnp so vedno govorilie nič več tako kot preje ko so na vasi same neumne razdirali in za klkljami le t alt 0» "Prav sva naredili čleto prav in še' j lta bova da li„ Jcas bova le imeli. Zdaj pa nalašč! Ti hudiči črni kako so se spakovali® ko je gorelo«*" je izbruhnila Mx- oa in zagrozila s pestjo edine roke<> ftstalg drugo ji je že v mladosti odrezala slamoreznioap tako da ji je 0*» tal 5e Štroel j« ... Spomnila se je trpljenja mladosti,, ko so Ji dva- krat žagali roko in obupa potemc ko je spoznala* "da z-, eno ne more storiti toliko kot sestra« Tako se je la z eno roko in se naučila pomagati si s štrcljem0 Ni je zdržalo v temni vzdušljivi kleti, morala je na srako Zgrudila se je na očrnele trame in zaihtela0 Prvič po tistih dneh £ ko so' ji vzeli roko0 Brodila je z roko po pepelu^ kakor da ne bi bila prepričana o resničnosti te ga r kar jo je zadelo« K'Hes je, vse je res! « Tisočkrat prekleti tujoi0 tisočkx&tc«o» % roko, vso črno, je grabila po tramov ju0 jo dvi- gala v nebo in prisegala Sonce je ož*?jalo z rdečimi prameni postavo kleče čo sredi ruševin kakor v potrdilo krvavi prisegi, ki so jo izrekale trepetajoče ustnice. Že je hotela naztoj v klet ko »o jeknili streli is sadovnjaka Ozrla s* Je* Proti njfaj so tekle postave in streljala« »Lajša belil 4 je Se kriknila, akočila skozi raz- rušeno okno za hišo in izginila skozi sadovnjak proti * gozdu** Loj za je čepela medtem ob loncu v kleti* Videla jef kako je zagrabilo Mico0 čula je njeno prisada ago~ lal nad njo, pa je premagala solze, ki so tudi Uj*j s ft& .ril«, na oči in a trdo roko kmečke gospodinje odAtavi^a lonec s krompirjem«, •Beva ie pretolkli tudi top saj ne bo trajalo več- no,* , T tem je začula Micin krik s "Beži! * slutnje so jo navdalef negotovo je vstala in se opotekla: po stopnicah na vrh/ v • Vapela «« j® na ruševine«, Od drevesa do drevesa so skakale postave z naperjenimi puškami, krogle so ji švi gnile mimo &-lave« ozrla se je za Lojzko. ki je še izgi- nila za s& Vnjakom. in omahnila* Zapeklo jo je v trebu hV {jagrab se je z rokami po skelečem mestu in omed- lela,- Ko »e je osvestila, so se sklanjali nad njo režeči obrazi, pokriti s čepioamic ki so nosile znak križa, in , ' v , * - »Prokleta oandra, zadj ti bomo prakadili tvoje ko- sti? **se b fanatičnim ardom v cšah posmehnil naj- bližji* , Krohot je spremljal besede govorečega., "Le hitro, brš po slamo!» je ukazal isti* ■ Loj za ie stokala v bolečinah in z očri prosila us- miljenja, Hi slutila d kaj ji pripravljajo. Ležala j* na travi polag ruševin, tam kjer stala za hišo beton ska kad, Vanjo sp nano^li slama o ."PoglejOoopernicac tu te bomo sežgali, da boš šla čista v nabasal* Loj za ae je šele sedaj prav ezrla okoli sebe« Vitfe la je grozeče obraze, z namršpnimi obrvmi ii» stisnjeni- 14 al ustnicami o Videla je Jcad ln slamo 0 Surova odločnost je sevala iz obrazov © S trepetala je c Nobene milosti ni mogla pričakovati od njih« Zaprosila jas "Ne, net nikar! Ne pregrešite se nad menoj!" Spoznala je nesmiselnost prošnje ln obmolknilao "Naj se zgodi tvoja voljaco Gospod!" je šepeta- jo stokala« Vedela je r da jo čaka smrto V teh zadnjih tre- nutkih ji je Živo stopilo pred oči njeno prejšnje živije nje® Spomni a se je pozabljenih dogodkov svoje mladosti o PašOp Sole očeta, materec vsegac vsegac potem garanja po smrti obehfl misli na ženitevs kako je odbijala ženina ne z zavestjo, da bi bila potem sestra za peto kolo v hi iX9 Miokec kako sta skupaj gospodarili* vaegar vsega in sedaj»o*»konec««« amrt« "Reši me tega trpljenja, o £ospod ! * j e le še prosila« Bolečine v trebuhu so bile neznosne« "Vode,, vode!" je prosila«, Obrnili so Jo na trabuh in ji zvezali roke na hrbtu« Nato so Jo surovo dvignili« Zopet se je zazibala v omedlevlooo ljudje s čepioami so vrgli onesveščeno telo z glavo naprej v kad in zažgali slamo« Ob robu gozda se je krčevito oprijemala debla sestrin Lojzka« Videla je omahniti sestro in čula njeno stokanje« Videla Je* kako sos se postave zgrnile za hi_ šoD gruča je zgrnila sestro0 Nenadoma je buhnil plamen t iz srede temne skupine in osvetlil divje obraze ki so preje v večernem mraku niso videli« Bolestni kriki so joc pretrgali tišino« Nato je vse počasi izginilo gruča os- vetljenih postav/se je razgubilac plamen je pojenjal« mrak je zagrnil Krovčevo razvalino« Tedaj se je Mlaka os vestila* Prešinilo ji možgane spoznanje« - 15 - „ "O aestrat; Lojzka , Loj- zka •»Ig^^iblu se Je vzpela postava, zagrozila z edino ro~ in bolestno zahropla* Mile v. lil« / r Tiati dan0 ko loški ao moriloi pretrgali šivljenja nit, stotisoč aro so atianilo jo v misli, da padal za svobodo ja trpin0 0 narod 0 ki imel si takega junaka, v tvoji sredif vodnik in naroda buditelj ponosen si lahko t da bil je bil paatir pri zbegani je čredi«, Nikoli klonil ni hrbet, ne Juh ponosni ki last je le junaka^ čeprav Te mučili do nezaveati, izdal Ti ni8i svojega rojaka. Kri Tvoja nas poziva v bojc Tvoj duh nam vae prevzel je! Kešimo. delovni in kmečki sloji to Tvoje bilo je povelje! Že blizu ja veliki dan, ki dan bo maščevanja in sprostitve^ odločno sodil vsak bo partizan moriloe - naroda skrunilce0 •Dunja 17 Čaz 7tmj<8 Brigada se 1e zbrala t gozduo "Tovariši* " ae oglasi komandant * "gremo malo pogle dat preko meje«, Saj to za nas ni meja* ampak plot iz bodeče žioe0Tovariši* dokažimo* da smo sposobni boriti se na vsakem terenu s vsakim sovražnikom!" Kolona je krenila« Po gozdu- po poljskih poteh* skrivaj, da jjih sovražnik ne opazi* ae potaika kolona N mladih ljudi* ki željno pričakujejo borbe* in stiska- jo pesti v srdu na najhujšega sovražnika našega ljud- stva«. Mrak se. je spustil na zemljor Kolona'je prešla ži ooc V bližnji vasi je zalajal pes0 i ; . ' ; Bataljoni so se razdelili vsak po svojem pottL/6e džotov bataljon je krenil proti OsredkUc ' »Pravijo^ da tam ni dosti Nemcev"* se oglasi mlad fitraljezaco - . Cl***- * • " "Če jih je tudi malo/vendar bo trd oreh"* mu od vrne vodnike 1 Gedžo in Volodja dajeta povelja? "Prva četa naj. gre za hrib in naj napada od tam! Ti tovariš Pakar-bo^ napadal a 3vojo četo z leve stranic Druga četa pa kre ni za mano!" Ob pobočju strmega travnika se pomikajo četeQ Pri šli so. na položaj« Počili so prvi streli^ oBembec 00 Nemci so se takoj znašli, »zapel je njihov puško-mitra■ Ijez* zapela je brzostrelka^ c | Naši ne popuščajoc Prinesli so težko "Bredow člSf to prfcd postojankoo s ' "Dole Njerifci!" se dere Volodja0 Odgovori mu - trom blonska bomba, in rafal iz brzostrelke0 "Bhf- pusti to* tudi mi imamo tako stvarV wodgovar ^a rafalu Igo*0 Pa kar po nemškOc ' "Pali , Kotarl"Breda" se' zareži Nempem v o* vraz * ...Igor kliče Nemcem rjaj* se predaj oc toda namefcto bd govora leti v zrak.rdeča raketac "Napadli «o nas" jav-* ljajo obkoljeni'banditio " , . ; : Borba se nadaljujec Pokajo puške, tombolo* Na stre hi postojanke je zaropotala opeka0o« . ' v ■• ^ * 1.1 - 18 - „ "Deutschland ablegen!" se dere Ko t ar ln spusti afal z "Bredo"« Kurir Javlja, naj se čete odmaknejoe od posto- janke „ Pričeli bodo z metalo! min0 Zadaj nekje je počilo« Po zraku je zašumelOcZo- ?et je počilo in padla je minac Toda - škoda - predmlečo 'Pošljite pomoč" javlja zelena raketa iz postojanke« Bo- ba popušča «~.se prekine««« Zdanilo se je««« Kasi se po» laknejo na druge položaje« Pričakujejo pomočr ki bo pri- šla t postojanko« Nekje v gozdu je počila mina«"Kaj Je to? Naš mi- aomat to ni!" Počila Je druga mina* "Nemci gredo!" Naši poprimejo trdneje puške« 4 "Glej ga tam gori!« zakliče Galeb« Pomeri, spro- ži in že pade bendit v zelenkasti uniformi« 4 Nemci prodirajo z vso silo naprej« Naši že neko- liko popuščajo. Za hrbtom pa poje nemški puškomitraljez« "Umakni težko "Bredo"! • Za "Bredo" se umikajo še drugi o « c Kazalo je, da se bodo naši mornli umakniti o Toda mi tral jezeč Jankovič je na mestu, Kar stoje seje med SS-ovce smrt« Volodja upije § "Nazaj na položaje!" Naši se vračajo« Sprva počasi, vedno hitreje^ ne- nfedoma so se sprostili,,; c "Juriš! Hura!" - " Naprej slovenski Skojevci" vpije kurir Papič« Nemoi beže naši ;:a njimi««« Z boka tolče Janko iz tretjega bataljona e s vojo "Bredo"e Pero praviš "Daj ovamo da i ja probamo" Prime za ročaje, toda v hipu ge zaskeli roka« Nemška krogla g je oplazila* "Pa to nije ništa!{| O Desetar Mirko gleda *>d daleč padlega Nemca« "Dob- ro čevlje in hlače ima8 jaz pa sem raztrgan"« mu gre pe glavi« Skoči : naprej0 že sxači Nemoas a v trenutku zasika«* i o krogle okoli njegove glavef ena ga zadene, cc 19 Pustil je evoje llvljenje na bojnem polju0 Pero je pritekel do nagih borcevs "Dobro je.ta- ko trebao■ jih hvali0 Daje nova povelja«oe Lado gre pod robom in nosi nekaj vroki«, "Brzostrelko neee% zakliče nekdoc Toda obrazi so se vsem podaljšali « bila je le rezervna cev za pu- iikomitraljezo Prihajajo drugi( prinašajo zaplenjene pu- ške, pištole, ©premOoooV nahrbtnikih je kruh i h marga- rina0 Prileglo se bo za zajtrkooc* Kotar se hvališ " "Podrl eern jih celo vrstoi "3reda" je kot pesem? "Dobroe dobro! Pazi na nju i mari je ko rodjeno dete!" mu odvrne Peroo % ; * m. ■ v_> — . Položaji so nanovo posedeni0 Tovariši počivajo„ nekateri spe, drugi opazujejo postojanko in od časa do časa poči strelp pade Hemecc ki se je proveč svobodno premikal za Žioo0 < - Zo - Prišel je italjunaki bo:nbarder, toda bombardiral je dalečo . Zopet so prišli Nemci/ tokrat po svoje ranjence, katerih naši niso našlio Hitro so prišli, pa še hitre- je odkurilio * Na bojišču je zavladal mir.o. Prišlo je povelje za umike Čete druga za drugo zapuščajo položaje. Najprej težki mitraljezio.o Nemoi zopet prodirajo za našimi, sedaj že v precejšnjem šte- vilu. Na prehodu čez "plot* so naše dohiteli/ Toda 13- fenka in Milan sta jim pripravila pošten sprejem. Name- stnik komandanta, mali Mirko, skače okoli in vpije "Ju- riši- Tretjič so Nemci napadli, tretjič so morali»beža- ti, da jih naše krogle skoraj niso dohitevale«.. Tomšičevci eo dokazali, da se znajo boriti pro- ti vsakemu sovražniku, eaj so uničili* mnogo najsrditej- ših okupatorskih vojakov0 ss-ovcevo.o J . Izpolnili so evojo nalogo v polni meri.<,.e Iger. m oJ&m£adi Lepo nam sonce je sijalo v miru in avobodi, življenje teklo nam mirno, kot ribicam v vodi. Pa prihrumeli so oblaki, na;a sonce zatemnili?, dežele tuje so vojaki , * življenje naše zagrenili. . Pomlad je prišla spet zelena * # in sonce sije nam gorko^ družina srsena ni nobena življenje nam je zdaj težko. ; Pomlad je res prišla - z rožicami posejana «- a mnogih sladka nada v je v grobu pokopana. Albin -21- Q$ $oel (Ha predvečer vojne) Rjavi bori, črne smreke nad zeleno Savoo 3ela nagla iznad reke pada v mlado travo „ t m. % V gladkem lubju6. jasno - sinjem rastejo jeseni? v zraven njih diši češminje ...» r v rosici medeni. Kosi ples so zaigrali ' ' v -na prisojni jaai, - i zraven na peščeni skali zviti spe modrasio * . f; : » '8*a mladeniča slonita sama v sončnem sijur > o ljubezni govorita in filozofijic Glej c še mehko nočno morje pada na planjavo ® ter v daljavi vse obzorje se šari krvavo, Logar i 22 .Rfcctp na žafaznld Ob polnoči kliče tovariš dežurni zbor Vsi 9 ki smo zdravi in čilii polni življenja in upanja v bolj- šo bodočnost c z veseljem skočimo v zborQ Veak je že ve dal kam gremo0 Tovariš namestnik komandanta bataljona na kratko objaeni pomen akcije in kako ee naj izvrši0 Po nagovoru da tovaroš komandant Gedžo znak za pohod« Kolona odide v črno nočc e seboj ima dva mitraljeza«, V dolgi vrsti vlada popolna tišina« Vsak misli le r kako bi akcija bolje uspela« Pridemo v vas„ pod vasjo je žei leznica« Tovariš komandir Pakar hitro razporedi četo « vsak tovariš gre na svoje odrejeno mesto ob progir vzdr ževaloi vez pa ostanejo v vasi do nadaljne komanda« Za-* čelo se je danitiD mi pa še vedno čakamo0 Kar opazi tovariš Zorkoc pomočnik mitraljezca, italjansko patrolo, ki koraka mirno po železniški progi Ve3 nestrpen menca z rokamic oči se mu bliskajo od vese Ija in jeze do okupatorja,, V glavi mu rojijo misli s Da- nes jih pa bomo( mi tr al jez bo naš« Ko pride italjanska Satrola v zadostno blizino^poči strel iz puške - seve- a Zorko zopet prvir takoj za njim zapoje naš m-traljez Za prvim pade drugi okupatorc ostali pa obložijo težko ran,ieni - sliši se samo "Maaa mia" ter "Poroo-Dio~cane" Vodnik, tovariš Duško zakliče "Juriš11 - že sko čijo tovariši^ da bi pograbili mitraljez^ municijo ter puške kar opazi tovariš komandirs da se hinavsko pri- bližuje italjanska bočna patrolat ki jo je vodil neki civilist« PoboČnioa odpre takoj strojniški ogenj na na~ oo zasedo, z druge strani pa se zasliši iz bunkerja re glanje težkega mitraljeza^ krogle švigajo na našo zase- do 0 fako ni bilo mogoče razorožiti mrtvih in ranjenih Italjanovo Prisilili so nas k umiku, ki se je izvršil v lepe.* redu« Orožja sicer nismo dobilit- dva okupatorja sta pa le plačala s svojim življenjem zasužnjenje slovenske zemlje po fasistihc, Prišel pa bo dan £ ko bo naša lepa domovina o- č is cena okupatorjevc ko bo sleherni izmed njihe ki bo šs) gojil drzno željo po zasužnjenju naše zemlje, našel v nj9j hladen grob« * n«««-« - 23 fficttiin Ain Materino pismo: Zakaj na pišeš nič domort Le eno samo drobno pismo 0 o« Do z daj ga še dobili nismo in tudi drugih ne glasov! Kako ae tam ti kaj godi? Si zdrav? Pri tebi je v navadi, da boš apomladi se prohladil, če dež le malo porosi. Pri naa doma smo zdravi vai, otroci rastejo počasi, pa so debeli., zdravi včasi le mene v prsih zaboli. Nič novega ni z naših Jas, samo to. da se Jokalj ženi, odkar odšel si, od jeseni še vedno je enaxo mraz. Pa kmalu bo prišla pomlad, povsod se bo začelo delo, rastline vzklijejo veselo. Midva sva stara z atom, mlad si ti in močen0 velik0 čvrst! Pomagal atu bi orati na Mahu, meni pa rahljati na vrtu težko^ mokro prst. Čebelam panje bi odkril, škropil cvetoče sadno drevje, po drva hodil na gričevje, do smrti skupaj z nama bil. Oženil bi se na jesen- - na stara leta z atom bi zibala dva tvoja lepa sinčka zala - Kaj pišem? To je le mej sen! « 24 - Ti pa odšel si ravno zdaj« ko vojska bije se k vojakom« Da koneo skoraj bi dočakal da vrnil bi se spet nazaj! Če ubijejo te « jaz ne vem, kaj blede ae z ubogi glavi - ubit si ležal v ehu na travi* Ha to pomisliti ne smem! Selim ti srečo ko za god kot more mati jo šeleti0 želim ti srečo vso na sveti na tvojo negotovo pot0 Sinov odgovor? Goreče solze iz oči a Vaše pismo so privrele0 e dolgo niso te veseler kako ste dobro sanjali! Za Vas zares sem že umrl! Za tihe Jase in njih ovetjec za njih zeleno razodetje., Kot v deblo hojevo se črv Bnkrat ta vselej v lub zajer vsega prevotli in prevrta tako je študij moj prevrtal preprosto kmečko mi sroe! Oženil se ne bom nikdar! " Od daleč le bom gledal srečo* igrax na dušo bom drhtečo nepokoj bo moj gospodo Doslej rodil sem le osatg * vendar se nisem pogospodil^ zafco mogoče še obrodil nekoč bom dobercžlahten sad.- Zares č* le ne bom ubit, 5* no pošge vihar ao bojni. In ravno v tej poslednji vojn*, ko rdeče aonoe gre v »enit. Bodite zdravi ie naprej! Pozdravite tri naše kraveP drevesa in zelene travef PesdraVite jih za vselej! Legaj 772c*aU Ja X7vanjkafd (burka i* livljenja bal©garaxaw. Osebe?. Belokavra ~ belogardiatični komandant ipelca - fiulkinja iurček - njegov si^iga __~ eiuzkJj 5izoprak^ kurir Soenas 8i>» komandanta Belokavre* Sredi sobe miza, m* li ob strani klop, po stenah ellke okupatorje in oatali fašistični ter belogardiatični anak? •Prvi prizor* Jurčak, Spelo* (a«d i a na • • i J -irč?*k igra na harmc ■ niko, špt-loa axtonir&) t, JurSfkt Zdaj pa še tisto najino t (igra) Spttloa^ .. kai.lepo igral. Jurč^fc! z&mato jeti- ... *. V na/ ' ' • . .ij * Speloas (prestrašena;' Jvtršek, haj kc bi; se kest&adan-fc > 4 Bailokavra vrnil prejet Ce bi naju zasačil *k ekupajj to bi bil ogenj v strehi! Teš t ja*. kar grem o * (hoče i.ti) Jutfceki (Jo potegne nasij) Hič se ne boj! Janez (z**- •• u-tnoj se jf- apet pravil lovit partizan*:* £ 5 Pred večerom ga ne bo doaov« Bodi brez skrbir Vseeno se bojim, da bi aaJu našel tukaj v nje govi sobi, pa takole (Juroek jo objema, ena s« brani), Saj veš 9 da nam vedno pridige o - 26 - „ marme « la - eoodip n«0 kak* bo Se pravi? Wee saj. veš? 0 - normali! Noe0e Jurčeks O mer ali? Speloa: Ja^ ja, a morali! Ti, Jurček, kaj pa je ta mo- Jurčeks To Je pa tako! Če se imava midva rada, pa se takole objemava in naju komandant Belokavra ne vidi« ae oravi, da imava morale<> Če bi pa naju videl, ali naju zasačil skupaj, bi bila pa bras morale o Pri Belokavri je pa taka s kadar gre nad partizane, mora imeti vedno moral« seboj , dru- gače ni v 16c Kar opazuj ga! V desnem Žepu jo nosi, saj ved s luk-luk-luk (oponaša) 0 Speloa: Ti msj Jurček, kake ta imam rada, ke tako le- po poveš! Jurček s Jaz pa tebe, moja Špaloae ko me tako lapo po- gledaš! Špeloat Jap ali pa veš zagotovo, da je šel nad parti- zane in da ga ne bo do večera domov? Jurček s Brez skrbi! Tudi če mi nič ne pove, jaz še ve* preje vam« Vaš, kadar ae spravi nad partisane, ti preje ves dan tuhta in tuhta (oponaša), ho- « di po sobi gari in doli, morala roma neprestane iz žepa k nosu, in tako vas dan o Zvečer ae pa zgrudi tjale za mi*o in zaspiooo Kaj še! Celo noč se premetavaš Kaj pa„ če bi nas partizani iznenada napadli tule ali tule ali pa tule? (Oponaša tako, da pokaže levo, desno in zadaj)0 Spelcas 0 ti ubogi Beiokavra! Kolike skrbi ima! Jurček g saj je čisto pravc da m& partizani ne dajo mi- ru, ce ne bi se čisto usmradil tukaj 0 Nio dru- gega ti ne misli kots ali bi golaž ali pečenko ali ocvrta jajčka ali mehko kuhana itd« itd0 f Potem pas Jurček, 'skoči po to, skoči po onopr Jurček, marš po solato, marš po hren0oooo in se potim in tekame on pa vpije kot obseden! Ta- kole. ko se pa pripravlja za pohod nad partizan ne, imam pa blazen miri- Sedaj pa, ti moja slad ka Špelca, pustiva Belokavro, naj se strelja, pa še katero zapojva! - > e» c - 27 - „ Špeloa: Katere bi? Jurček: Kar tiste dajva (pojeta) Včasih Je luitno blo A zdaj* pa sdajt pa nikdar več «.. preč je,preč! Drugi prizors Belokavja prirohni po hodniku0 Špeloa: JoJt saj sem ti rekla (jokaje)*. (ss skrije pod miz©)«, Belokavras Preč je* preč (zapoje)o Vse Je preč! (Haz- burjene) Vse Je izgubljeno« Spet smo pogoreli! ' Preč je prečooo Ja« h&diča* kdo je pa pel? (Opaši Jurčka) Si ti pelt Si pel? Kisi pel? Si sam pel? Kdo je še pel? Jurček? Pokorno javljam, jas sem pel* pa še mačka je mljavkala (kaše skozi okno)« Beloko 2 Debro ( se zruši za mize)0 Le kako smo jo mog~ 11 tako pobrisati? In tak lep načrt! Sto tu* . sto tam* sto tja* glavnina pa kar naravnost0 (Jurček oponaša) o Le škoda* da sem pozabil'dalj- nogled doma* bi vsaj bolje videl* kako je bilo spredaj v ognju0 Ce mi jo niso nalašč pobrisa- li« Tale naša bratovščina je namieč čudna za-* deva« Ha vsak način moram ugotoviti, kako Je bil«o~ Juršek pokliči Krlzoprska! (Jurček od« Id Tale Krisoprsk bo namreč bolje vedel*ka» ko £ bike, ker sem ga poslal.čisto naprej0Tak lep r.ačrfe« Tako sem vse premislil* na* pa je 3lo v&e po vodi! Tretji prizor? Krlzoprsk in Jurček vstopita* malomarno pozdravita* Beloko s Marš nazaj! Da se ni naučita po vojaško« Marš! (Krlzoprsk in Jurček odideta ter ponovita poz- drav) c Tako! Barabi*še zdaj se mi nista naučil la< Saj smo vendar vojaki! Milizia volontaria antioomunistao Kako veličasten naslov« K Krizoprek: Kaj bi pa rad brat Belokavra? Belok!s Kaj* kako govoriš? Marš* nazaj! Se enkrat! (»i« ho zoprsk jo pobere iz sobe)e Nezaslišano! Kako ti govori z menoj!Halo*nazaj!jKrizoprsk vstopi)«-. Belok*:" Ponovi za neno j:: Gospod brat'komandant Beloka* . vra/ pokorno Javljaj da sem ta ln čakam tvojih povelj o Krizop .ponavlja, se mu zatika, J *rcek mu pomaga)v Bolok*s Dobre ! Sedaj pove j, kako Je bilo spredaj v og- nju; * Kriz op Vse je šlo po načrtu,«'Hitro smo napredovali ln streljal:, smo- da se je kar kadilo« Potem so nas pa partizani napadli. ' Belok« Ho in ' . Krizop Potem smo pa bošall! . Balok, s Tepci* Zakaj pa niste streljali? Vsi na reiport, ra/iimeš-T . > ,yelca med tem kuka izpod mice in se smeje, Jurčok jo tlači nazaj o Be^okt ; Kdo Jih Je prvi zagledal? fi ali onlxaadt v« Kri*op lili ... (jarčok ga dregne* to m prav' ia ^i = v BelokA. tako! Čudno! čudno! KrUoj Men se je turi čudno s ;., * Bt>loke s Kako čudno? Krizop Tako kakor da bJ nekaj mau lka,< Bolok« 2 Kaj manjkalo? (grozeče) Morda misliš, da je a* ne manjkalo spredaj? Krizop s Ko, ne« tako v glavi nekaj c 2 v glavi? V glavi ja ' Saj se Je tudi meni tako nekako zdelo. Hudiča, pa ja no.c (se potlplle ^o^pu), ,. prazen,,cpopolnoma prazen? frt• km* i, ia belih« saj som ved«l ( jokave ?a aem nekaj pozabil, ko sem delal načrt, »rit >.v 1» j« manjkalo«, (se truši za mi*o> * ■ - 29 ~ Spelca ,Jurčeka KrizoprBk*: Joj^ gospod komandantf nnire- le vam je manjkal o T BelokoS zagleda špeloo) Kaj pa ti tukajt A, tako! ček? (grozeče) . Jurček s Oproatitec gospod komandant c nama je tudi zmanj kalo morale. Speloa* Jac nama je tudi zmanjkalo normali BelokcS (vzdihne) Pa naj boP ker nam jo vsem zmanjkalo morale9 ffisf mthaljct Zapusti ae Katae Angelca „ pa Tinca, a me ne zapusti moja mašinoa Ona ml bo vedno tovariš zvest in drag, samo naj mi poješ Traka! traka! trak! Na ramenu visi, na srcu mi spi Ko fašiste gonim, mi polet budio Kjeno jeklo je topla, njen tovor Je lahak. a Žrelo se ji krohoces traka* traka! trak! Moja maštooa ve za vrhove gora-, pa steze do rak in klance do morja-, Odpovsod goni črnih vranov krak njen krepki krik s traka! traka! trak! VI c Hazor (prevedel Mila) Avli oni so za na* partizane zelo nevarni* ker nimamo posebne obrambe proti njim« Posebno za briga de.kjer je moštvo koncentrirano, ne pa toliko za prej anje male četloo« Zato je tudi radi bombardiranja pri nas v brigadi več žrtev 0 Slišijo se razni pogovori* kako se vrši opazova- nje in bombardiranj e« Seveda vsi ti pogovori se niti približno ne ujemajo z dejatvio Italija ima tri svetovno -znane tipe avijonovcin sicers Oaproni* Savola - Marohetti in Machio Prva dva sta lahki in težki bembarder joo-6ookm na uro0 Maohl aa Italjani imenujejo "pichiatelo" (loveo~strmoglaveo)r je loveo* ki spada med prve evetovne avij one « Pred leti je dosegel svetovni rekord v trikotnem letu s 774 km na uro o Imajo še razne dru$e avi j one* ki pa v sedanjih spopadih ne pridejo toliko v poštev* edino za patrolno službo in bombardiranje naših položajevp* Z avijona ee najprej opazuje teren s specialnim daljnogledom ali pa ee ga slika s foto aparatom o Spe- cialnih priprav tu nimajo saj jih primanjkuje še na fronti« Glede tega so Italijani popolnoma odvisni od Nemčije* ker svojih proizvodov nimajooNajbolj se obnese slikanje o Teren se slika dvakrat in vidi razliko« Edi- no slabo pri tem je to* dn slike ne vidi takoj* ker tra j a razvijanje in sušenje kopije vsaj nekaj ur g kje so pa ta čas že partizanio Opazovanje se vrši zjutraj ali zvečer, ker je ta časa zrak najbolj čisto Ves zrak* ki ga veter čez dan dvigne je poln prahu* na večer prah pade na zemljocNaj- boljša višina za opazovanje je 2eo-$oe mD Dobro opazi avijatičar kolono* če jo opazuje z boka* če je kolona na planoti in ae premika., Če pa kolona stoji ali leži jo iz avijona ne opazi« Odražajo se edino svetli pred- meti? čutarice* katli* orožje* stekloe rdeče blago in dim« Vse navedene stvari se mora zato pokriti z zele- njem« Pri dnevnih pogretih naj si da vsak tovariš zele- nje za kapo* da ga bo' tudi pri kretanju težko opaziti. Bombardirati isačne, ko je teren pregledal in kaj opazil, ali pa kadar ima žo določen sektor* ki #a .1® 31 Bernat treba obautl s bombami. Od daleč vsaao anmr q h kaj Čaaa brzine avoiona *«te ne- T loku paraD.r^TiJ^i^i^^.; ***** Bombardiran u ae 3ahkifbcab? 13 oekund. filns^partizanaki £Jovi*£J5gT S* na~ sjuSčane. po enaku iS^iff1* 80 bombe *ti večji masi partizanov fSSST' n le za manjše grupe. Dobro Ja t^peieiati^r^ a.pr. jame in Jarke ob oeat^^i^f S tSba^S?! da ae partizani razkropijo, ^ * P^iti, pi&oiotji Zt^tL Ameriški pisat.elj Teodor Braiaar j© poslal za no- vo lete sovje taki Sveži sledečo čeetitkos ošiliam svoje pozdrave in najgloblje zahvalo s?& dp< e ki ga dajete aovraznik^ ter za uspehe vaše zeroa uaApkratake državo. Sovjetska Zveza al je hrabr® pribo- rila svobodo in a tem vsemu sv laž in vsak dan se novi milijoni vedno bolj zabada o veličine Sovjetske Zveze. „. • Tomaa Manng Caker milijoni svobodoljubnih nafcodove tudi sam ob>* čudujem res epske borbo ruskega naroda; ki. je rasla tekos* pietekl^ga leta iz dneva v dano Zmagovita obramba Stalin- grada je res podvigp o katerem bo zgodovina pripovedovan la vedno s največjim spoštovanjem. De daita ae ruski narod in Rdeča Armada doprinea£i največje žrtve v tej borbi za svobodo človeštva. Na j prinese 1943 osvobodi tev ruske zemlje od zločinskih zavojevalcev. To moramo želeji 9 ne samo ra"i ciljeV Rusije0 marveč radi ciljev vsega človeštvat ker bo zlomu hitlerjevcev v Rusiji kma lu sledilo končno uničenje sovražnikov človeštva. Vussolini Musoliriiju; slovitemu roparju Calabrijes slava. "Moja vodja je od tvoje i o te* priča Slovenija krvava!* • : <» Junaški mahanji »s . • \ ' \ Mnogo na« je stalo truda, anoja, dalmo dobili hrano, ^udi vola, ki 1« tsžak ima prav dosti loja - reSerjo pa k skoro vzela smola* Ke***ji vola ©Vto^tr udaroe tri mu podelijo, toI namesto da s«-"*6«?6 ~ »esarjem »branim on pobegne Za6el se divji bil Je lov, t »ThitreiSi bil jo terenoi na pomoč letij^ Zadat od strelov ® ^ > Stan« ( ££_. As h 1 o Slovenska Narodno-osvobodilna Udarna Brigada ' s "Tone Tomšič" Vse bi n a s i ><• Draga 0 • o o. .Naš Glas Dr.Peter«.o»O državnosti Jugoslovanov Mile<,.......0 kulturnem delu med partizani Julka«, o. 9.. c Mami ca hčerki vKlusov Joža Bratje Mil a • • ~ v« oMučenica Dunja.,o o o..oTalou Igoro o o••o o cMalo čez mejo Albin« o o o. o oPomladi Logaro o o.o o 0Ob Savi. DanilOoo o * ooAkcija na železnici Logar o o o o p o Mati in sin ▼ Mile o o... • o o Morale je zmanjkalo Nazorc 0Moj mitraljez Bernato o. „ „ .0 bombardiranju Veliki pisatelji Sovjetski Zvezi Humor Iz uredništvas Tovariši, tovarišioe! V interesu dela jec da va- še prispevke za list pišete razločno in čisto, ker je sicer nam delo zelo otežkočeno in se Izdaja lista za~ vlečeo Z veseljem ugotavljamo, da je zanimanje za list am velikcf'in tudi prispevki zelo številni 0 Pozivamo pa vse s&trudnike. da svoje prispevke temeljito pregle« dajo tekom več dni večkrat preberejo in znova prede- lajo ter prepišejoc prodno jih oddajo uredništvu0 Le .tak način boste dosegli, da vam bo gladke j še tekla TBa0 To priporočamo zlasti onim,'ki pišejo pesmi, je tu izglajenost p^ispevkap zvočnost rima in ritem zelo važno0 Prispevke , katere radi pomanjkanja prostora nismo pli priobčiti^ bomo po možnosti priobčili v prihod- ki številkah našega lista0