URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 29____________Ljubljana, četrtek 27. novembra 1441. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izcjaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni zapora se odpusti Mikuliću Blagoju, roj. leta 1941 v Grudi, se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 2 mesecev zapora, ki bi jo prestal 28. 3. 1981; Nataleju Bembiju, roj. leta 1937 v Izoli, se odpusti neprestani del kazni 1 leta in 6 mesecev zapora, ki bi jo prestal 21. 6. 1981. 2. člen Izrečena kazen zapora se zniža Tome tu Janezu, roj. leta 1947 v Ljubljani, se izrečena kazen 6 let zapora zniža za 6 mesecev. 3. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo Vintarju Alojzu, rojenemu leta 1923 v Kalce-Naklu, se izrečena kazen 8 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/80 Ljubljana, dne 18. novembra 1980. Predsedstvo SedsOstične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1442. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih določb pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Avtoservis Ilirska Bistrica v sestavi DO Transport Ilirska Bistrica na seji dne 6. novembra 1980 odlome: Razveljavijo se določbe drugega odstavka 53. člena, tretjega odstavka 70. člena in 71. člena pravilnika o osnovah In merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Avtoservis Ilirska Bistrica v sestavi DO Transport Ilirska Bistrica z dne 20. marca 1978 z dopolnitvami z dne 14. januarja 1980. 1980 Cepa 15 dinarjev_____________________Leto XXXVH Obrazložitev: 1) Sodišče združenega dela v Postojni je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenih določb pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljnjem besedilu : pravilnik). Izpodbijani drugi odstavek 53. člena, ki ga je kot dopolnitev pravilnika s sklepom sprejel delavski svet temeljne organizacije, določa, da »nadomestilo za ločeno življenje pripada samo tistim delavcem, ki so zaradi posebnih strokovnih kvalitet kot taki sprejeti na delo v TOZD Avtoservis za določen ali nedoločen čas' in o katerih delavski svet posebej odloči«. Po določbi tretjega odstavka 70. člena pravilnika lahko delavski svet začasno uredi osebni dohodek za posamezna dela in naloge v primeru, da so osnove in merila nerealna, tako da bi privedla delavca v neenakopraven položaj. V 71. členu pravilnik določa, da lahko delavski svet v skladu z zakonom spremeni pravilnik, če zakon ali družbeni dogovor določita drugačne osnove in merila. 2) Ustavno sodišče je ugotovilo, da je udeležena temeljna organizacija združenega dela v teku postopka izpodbijano nezakonitost drugega odstavka 53. člena pravilnika sama odpravila tako, da so delavci v TOZD z referendumom z dne 14. januarja 1980 dopolnili pravilnik z določbo drugega odstavka 53. člena, ki ga je prvotno sprejel delavski svet TOZD. Ustavno sodišče je obenem ugotovilo, da je omenjena določba pravilnika, ki določa pogoje za pridobitev pravice delavcev do nadomestila za ločeno življenje tudi po vsebini nezakonita. Ti pogoji morajo biti namreč določeni v skladu z načelom enakopravnosti delavcev v združenem delu in na objektiven način, tako da je pri uresničevanju pravice odstranjena možnost arbitriranja in da so zajeti vsi delavci, ki zahtevane pogoje izpolnjujejo. Določba drugega odstavka 53. člena pravilnika, ki daje pravico do nadomestila za ločeno življenje le kategoriji delavcev s posebnimi strokovnimi kvalitetami in ki odločitev o tem prepušča delavskemu svetu, ni v skladu z nave1-denlm ustavnim načelom, Zakon o združenem delu izrečno določa, da o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo odločajo ,delavci v temeljni organizaciji z referendumom (463. člen). Delavski svet temeljne organizacije zato ne more določati osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo in tudi ne »začasno urejati osebnega dohodka za posamezna dela in naloge«. Izpodbijani 71. člen in tretji odstavek 70. člena obravnavanega pravilnika, ki delavskemu svetu temeljne organizacije dajeta taka pooblastila, sta zato v nasprotju z zakonom. 3) Temeljna organizacija združenega dela Avtoservis Ilirska Bistrica je med postopkom pred ustavnim sodiščem v januarju 1980 zatrjevala, da je osnutek novega pravilnika v pripravi in da bo v kratkem dan v javno razpravo. Glede na to je ustavno sodišče s / sklepom U I 120/79-8 z dne 17. aprila 1980 določilo tej organizaciji rok do 1. julija 1980 za odpravo neustavnosti in nezakonitosti. V dopisu z dne 16. julija 1980 pa je temeljna organizacija združenega dela uštavne-mu sodišču sporočila, da zaradi urejanja notranjih organizacijskih in kadrovskih vprašanj še ni izdelan niti osnutek novega pravilnika in predlagala podaljšanje roka do konca leta 1980. Ustavno sodišče je ugotovilo, da niso podani utemeljeni razlogi za predlagano podaljšanje roka. "Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je odločilo o zadevi v sestavi: sodnica Olga Vrabič, ki nadomešča predsednika in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Glo-bevnik. Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič 'in dr. Majda Strobl. St. U I 120/79-13 Ljubljana, dne 6. novembra 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič 1. r. 1443. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije »Termopol« Sovodenj nad Škofjo Loko, na seji dne 6. novembra^ 1980 odločilo: Razveljavijo se določbe 12. do 24. člena samoupravnega sporazuma o osnovah ip merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji »Termopol« Sovodenj nad Škofjo Loko z dne 30. decembra 1977 in določbe 8. do 13. člena kataloga del in delovnih nalog, katere opravljajo delavci v rednem delovnem procesu Iste delovne organizacije z dne 30. decembra 1977. Obraslolltev 1) Sodišče združenega dela v Kranju je začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih samoupravnih splošnih aktov. Menilo je, da sta ta akta v neskladju z ustavo in zakonom, ker z njima niso določene konkretne osnove in merila za ugotavljanje količine, kvalitete in gospodarnosti dela. 2) Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da je določanje osebnih dohodkov delavcev opredeljeno deloma v določbah 12. do 24. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, deloma pa v 8. do 13. členu navedenega kataloga del in nalog. Navedene določbe samoupravnih splošnih aktov zato v bistvu pomenijo celoto. S temi določbami je ugotavljanje osebnega dohodka nekaterih delavcev opredeljeno le v odvisnosti od rezultatov dela drugih delavcev, n agra-ievanje kvalitete dela pa je opredeljeno z vnaprej določenim odstotkom od analitične ocenitve del in nalog, kar ni v skladu z ustavo in zakonom. Po ustavi in zakonu določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke delavci v temeljni organizaciji združenega dela in z njimi zagotavljajo, da se njihovi osebnj dohodki ugotavljajo na podlagi prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja. Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti tudi obseg in zahtevnost dela ter odgovornost in pogoje, v katerih delavec dela. Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije, ustvarjenega zlasti z upravljanjem jn gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije ter z odločanjem o poslovanju temeljne organizacije združenega dela (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 126. do 129. člen zakona o združenem delu' — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Ustavno sodišče je s sklepom U I 69/79 z dne 31. januarja 1980 delovni organizaciji »Termopol« določilo rok do 30. aprila 1980, v katerem haj sama odpravi ugotovljeno neustavnost in nezakonitost navedenih določb samoupravnih splošnih aktov. Delovna organizacija je po poteku določenega roka 'za odpravo neustavnosti in nezakonitosti dne 26. septembra 1980 obvestila ustavno sodišče, da so v teku priprave za uvedbo novega sistema nagrajevanja po delu, in da bodo šele nato spremenjeni oziroma dopolnjeni tudi obravnavani samoupravni splošni akti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da niso podani utemeljeni razlogi za podaljšanje roka, ki je bil v januarju 1980. leta določen delovni organizaciji za odpravo ugotovljenih neustavnosti in nezakonitosti. Ustavno sodišče SR Slovenije je zato na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustjivno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Riko Kolenc, Tine Remškar. Franc Simonič in dr. Majda Strobl. St. U I 69/79-19 Ljubljana, dne 6. novembra 1980. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Olga Vrabič L r. 1444. Na podlagi 6. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15-647/76) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na seji dne 23. oktobra 1980 sprejel ODLOK o maksimalno dovoljenih ravneh hrnpa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore 1. člen S tem odlokom se določajo normativne vrednosti maksimalno dovoljenih ravni j hrupa (dovoljena imisi-ja) 'in kritične ravni hrupa (kritična imisija) ter korekcije izmerjenih vrednosti pri tipičnih vrstah hrupa. Maksimalno dovoljene ravni hrupa so tiste ravni, ki ne vplivajo škodljivo na psihično in fizično počutje delovnih ljudi in občanov, jih ne.ovirajo pri delu in počitku, ne zmanjšujejo delovne storilnosti in ne vzbujajo nemira. Kritične ravni hrupa so tiste mejne vrednosti, nad katerimi so potrebni izjemni sanacijski ukrepi. 2. člen Določbe tega odloka veljajo za objekte po namenski rabi in za vrste območij, ki so določena s prostorsko izvedbenimi akti. 3. člen Pri planiranju posameznih vrst območij in objektov glede na njihovo namembnost je potrebno zagotoviti, da hrup ne bo presegal maksimalno dovoljenih ravni hrupa iz tabele la. 4. člen Pri planiranju namenske rabe objektov in območij ter pri pripravi sanacijskih ukrepov je potrebno preveriti vrednosti konic hrupa, ki podnevi in ponoči praviloma ne smejo preseči vrednosti, navedenih v tabeli Ib. Za hrup industrije in obrti veljajo pri stopnjah zahtevnosti od I. do IV. za 5 dB(A) nižje dovoljene vrednosti od tistih, ki so navedene v tabeli Ib. 5. člen Pri ocenjevanju obremenitev s sledečimi specifičnimi vrstami hrupa se upoštevajo naslednje korekcije: — pri hrupu z izrazitimi toni prištejemo izmerjenim vrednostim 5 dB(A) ; _______ pri virih hrupa, lociranih izven bivalnih objektov občutljivih za hrup in Id delujejo izključno v zimskem času, se od izmerjene vrednosti odšteje 5 dB (A). Pri ocenjevanju motnje zaradi hrupa je dovoljena toleranca do + 2 dB(A) pri primerjanju izmerjenih in predpisanih vrednosti. 6. člen Maksimalno dovoljene ravni hrupa v prostorih objektov občutljivih za hrup določa tabela II. Za hrup občutljivi prostori so: — pri šolskih in vzgojnoizobraževalnih ustanovah: učilnice, kabineti, študijski prostori ipd.; — pri stanovanjskih in turističnih objektih: spalnice, dnevne sobe, bivalne kuhinje ipd.; — pri bolnišnicah in zdraviliščih: bolniške sobe, ambulante ipd. 7. člen Maksimalno dovoljene ravni hrupa (Lmax), ki jih v bivalnih prostorih občutljivih za hrup povzročajo hišne inštalacije so: — podnevi 35 dB (A) — ponoči 30 dB(A) 8. člen Pri planiranju novih stanovanjskih objektov in prometnic v okolju, kjer hrup že presega dovoljene ravni iz tabele la, je potrebno v skladu z možnostmi, ki izhajajo iz tehnično ekonomske in higiensko sociološke analize, zagotoviti dovoljene imlsije hrupa tako, da se: — prostorsko ločijo viri hrupa v območjih občutljivih za hrup; — uporabijo aktivni protihrupni ukrepi; — ustrezno spremeni namenska raba zemljišča oziroma objektov; — predvidi ustrezna zazidava zemljišč. Aktivni protihrupni ukrepi so ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa ali ukrepi za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje. Ko pri planirani gradnji objektov hrup že presega dovoljene ravni iz tabele la in ni mogoče z ukrepi iz prvega odstavka tega člena doseči dovoljenih ravni hrupa v okolju, se mora zagotoviti predpisane inaisi j-ske vrednosti vsaj pred okni prostorov občutljivih za hrup in šele v primeru, če to ni mogoče, je treba s pasivnimi ukrepi zagotoviti dovoljene vrednosti hrupa iz tabele II. : Pasivni protihrupni ukrepi so ustrezna zvočna izolacija oken, fasadnih in obodnih elementov nrostorov občutljivih za hrup. 9. člen Pri gradnji novih prometnic preko že zazidamo območij od I. do IV. stopnje zahtevnosti iz tabele la v koridorjih, določenih s prostorskimi izvedbenimi akti pred uveljavitvijo zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) (v nadaljnjem besedilu: zakon), ravni hrupa ne smejo presegati vrednosti navedenih v tabeli III. Ce se na osnovi tehnično ekonomske analize ugotovi, da ni'mogoče zadostiti zahtevam iz tabele III., je potrebno zagotoviti, da bodo izpolnjene določbe 6. člena tega odloka. V tem primeru je potrebno na osnovi. 4. člena zakona določiti nosilce protihrupnih ukrepov. 10. člen Pri trajnejših spremembah prometnega re-i potrebno upoštevati vpliv spremembe na ožje območje, pri čemer se celotna obremenitev prebivalstva s hrupom v širšem območju ne sme povečati. Prj rekonstrukcijah ali spremembah prometnega režima, kjer je hrup pred rekonstrukcijo v mejah, ki jih določa tabela la, ne sme po rekonstrukciji ali spremembi prometnega režima hrup presegati dovoljenih ravni iz tabele la. V območjih, kjer hrup pred rekonstrukcijo obstoječih prometnic ali spremembo prometnega režima presega vrednosti Iz tabele la in je manjši od kritičnega, kot je določen v tabeli IV, se ne sme po rekonstrukciji ali spremembi prometnega režima povečati za več kot 3 dB (A) oziroma ne sme doseči kritične ravni. Če pred rekonstrukcijo ali spremembo prometnega režima hrup v območju že presega kritično raven v smislu tabele IV, je potrebno rekonstrukcijo obravnavati kot del sanacijskega progràma. 11. člen Navodilo za izdelavo sanacijskih programov na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa po tabeli IV, izda Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. 12. člen Da se zagotovi mir in dobro počutje delovnih ljudi in občanov v rekreacijskih centrih, klimatskih, gorskih in drugih zdraviliščih in okrevališčih ter v vseh drugih območjih, ki so pretežno namenjena za oddih in okrevanje in ki morajo biti posebej zavarovana po 20. členu zakona, lahko občinske skupščine ne glede na normativne vrednosti, določene s tem odlokom: — stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepovedo določena hrupna in moteča dela ali dejavnosti, — prepovedo uporabo določenih gradbenih strojev in predpišejo posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa, — omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili (zlasti s tovornjaki in mopedi) po določenih predelih posebno zavarovanih območij, — predpišejo ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, — prepovedo ali omejijo hrupne dejavnosti v bližini zavarovanih območij, da ne bi bile prekoračene najvišje dovoljenje ravni hrupa v posebej zavarovanih območjih, kj morajo biti predpisani z aktom o zavarovanju tega območja. 13. člen Določbe tega odloka je obvezno upoštevati na osnovi strokovne ocene ali ugotovitve stanja pri: — izdajanju lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj za novogradnje: — namestitvi, uporabi in izdajanju uporabnih dovoljenj za priprave in naprave, ki s hrupom vplivajo na okolje. 14. člen Tabele la, Ib, II., •IH. in IV. so sestavni del tega odloka in se objavijo skupaj z njim. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 630-07/80-10 Ljubljana, dne 23 oktobra 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. Tabela la Maksimalno dovoljena Stopnja Vrsta nbmočli ekvivalentna raven hrupa zahtevnosti vrsta oDm0CJa dB(A) dan noč VI. Proizvodno, skladiščno, servisno in transportno območje znotraj meja delovnih organizacij — brez sta4-novanj 70 70 v. Trgovska, upravna središča, mešano proizvodno upravna središča brez stanovanjske gradnje ali izjemoma s posameznimi stanovanji 65 50 IV. Trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje ter stanovanjsko območje ob prometnicah do globine 50 m od sredine zunanjega voznega pasu oziroma od drugih virov hrupa, definiranih v stopnjah zahtevnosti V. in VI. 60 50 III. .Čisto stanovanjsko območje, okolje šol, vzgojnovarst-venih ustanov in ustanov osnovne zdravstvene službe, javne zelene in rekreacijske površine v mestih (otroška igrišča, šolski vrtovi, javni parki) 55 45 II. Turistično rekreacijska območja, okolje bolnišnic in okrevališč 50 45 I. Okolje zdravilišč 45 40 Tabela Ib Stopnja . Raven hrupe dB(A) zahtevnosti L10 5 Iz tabele la VI. 80 90 V. 70 85 IV. 70 75 III. \ 65 75 II. 60 75 I. 60 60 L 10 je tista raven hrupa, j an ju 10 odstotkov celotnega ki je presežena v tra-časa (pogoste konice), L 5 je tista raven hrupa, ki je presežena odstotkov celotnega časa (redke konice). v trajanju 5 Tabela II Maksimalno dovoljena Vrsta objekta ekvivalentna raven hrupa dB(A) dan noč Šolski in vzgojnoizobraževalni objekti 40 40 Stanovanjski in turistični objekti 40 35 Bolnišnice in zdravilišča 35 30 Vrednosti v tabeli II pomenijo ekvivalentne opremljenih prostorih v objektih zgrajenih po veijav-ravni hrupa pri zaprtih oknih in vratih in normalno nih star.dardih. V • • '. Tabela III Stopnja zahtevnosti Iz tabele la Maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa dB(A) dan noč IV. 70 60 Ш. 65 55 n. 60 50 I. 55 50 Tabela IV Stopnja zahtevnosti Iz tabele la VI. V. IV. III. II. Kritična ekvivalentna raven hrupa dB (A) dan noč 90 80 75 75 70 80 70 65 65 60 1445. Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni Ust SRS, št. 11/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu decembru 1980 in v mesecih januarju in februarju 1981 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov in izplačevalci pokojnin vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1980 in 1981 (Uradni list SRS, št. 11/80) v višini 100 odstotkov obračunanega prispevka po stanju na dan 30. novembra in 31. decembra 1980 ter po stanju na dan 31. januarja 1981. ' 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/80 Ljubljana, dne 6. novembra 1980. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1446. Na podlagi 10. in 13. člena odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, 22-1042/76) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne ali negospodarske storitve, in so dolžni voditi poslovne knjige, opravijo po stanju na dan 31. decembra 1979 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo noVb tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in koeficientih revalorizacije: Skup, os. sr. Vrsta osnovnega sredstva — opis skupine Leto do 31. 12 1978 pridobitve 1979 1 2 3 4 1.07 Lesene stavbe \ Д.07 Kovinski hangarji 1.07 Ostali gradbeni provizoriji 1,22 1,00 2.01 Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeneratorji, transformatorji, električni črpalni in drugi agregati za vodo 1.17 1,00 1 3 3 4 2.04 2.05 2.06 2.07 2.08 2.10 Stroji za obdelovanje nekovin (za mletje in gnetenje, drobilniki in sita, centrifuge, filtri in drugi) Stroji za obdelovanje kovin : stružnice brusilniki, skobeljniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za, varjenje a) stroji in naprave za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in baterij, b) stroji in naprave za proizvodnjo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas, c) stroji in naprave za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materiala: stroji za izdelovanje betonskih elementov in cementnih izdelkov, stroji za mešanje betona in malte Stroji za obdelovanje lesa: jermeniki in žage, stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki, stroji in naprave za izdelovanje pohištva, stavbnih, mizarskih in drugih lesenih izdelkov ter drugi stroji in naprave za obdelavo lesa Stroji in naprave za predelavo živil: stroji in naprave v mlinih in pekarnah, stroji in naprave za proizvodnjo sladu in brezalkoholnih ter alkoholnih pijač, stroji in naprave za predelavo mesa 1,17 1,18 1 1,27 1,15 1,11 1,22 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 2.11 Stroji in naprave za sitotisk, za izdelovanje nalepk in etiket 2.12 Stroji in naprave na področju gradbeništva: a) traktorji, buldožerji, rovokopači in ravnalni stroji, , vibratorji b) mešalniki za beton in malto, drobilniki in drugi stroji in naprave v gradbeništvu 1,23 1,00 1,13 1,00 2. člen Revalorizacijo osnovnih sredstev opravijo občani najkasneje do 31. decembra 1980, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev pa predlože občinskemu davčnemu organu najkasneje do 31. januarja 1981. Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. januarja 1980. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-30/72 Ljubljana, dne 28. oktobra 1980. Republiški i sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1447. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 objavlja republiški sekretariat za finance SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80, 17/80, 18/80, 25/80, 26/80 in 28/80) V tabeli točke 2 po A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka«, se pri zaporedni številki 50 oh-'inn Šentjur stopnja 0,Ž4 črta. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 20. novembra 1980. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1448. Na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42-339/73) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in nrehrano ODREDBO o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1980 1. Dovoli se dajati v promet in uporabljati za saditev v letu 1981 semenski krompir domače proizvodnje letnika 1980 z naj večjim dovoljenim odstotkom okuženosti z nevarnimi virusi po kategorijah, kot sle- di: — Talita (E) do 2 °/# — Original (OR) do 4*/e — Prva sortna reprodukcija (PSR) do 6 °/o — Druga sortna reprodukcija (DSR) do 8 "/a — Proizvodno seme (PS) do 10 •/« 2. Med. nevarne viruse v smislu prejšnje točke vštevamo: zvijanje listov (Solanum virus 14), kodra-vost listov iSolanum virus 11), težki mozdik (Solanum virus 3) in kombinacija Solanum virus 1 in Solanum virus 3 ter črtavost (Solanum virus 2). 3. Semenski krompir iz 1. točke te odredbe mora biti v prometu posebej označen. 4. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320/A-015/80 Ljubljana, dne 4. novembra 1980. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 1449. Na podlagi 14. in 15. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75, 31/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 10. decembra 1979 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva 1. člen Besedilo 45. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) se črta in dopolni tako, da se vstavijo novi členi 45a—45o v enakem besedilu, kot so ga sprejele skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah in objavile v Uradnem listu SRS, št 38-1628/79. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/1-79-4 Brežice, dne 10. decembra 1979. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek 1. r. 1450. Na podlagi določb 71. in 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10-678/78 in 38-1623/79) ter skladno z dopolnili 23.a člena dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za leto 1980 in usmeritvami zvezne in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 ter skupne uskladitve o možni zgornji meji gibanja skupne porabe v občini v letu 1980, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 29. oktobra 1980 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva 1. člen V 6. točki 2. člena sklepa o izvajanju konkretnih stabilizacijskih ukrepov na področju zdravstva (Uradni list SRS, št. 5-311/80) se doda nov tretji odstavek, ki glasi: Stabilizacijska osnova za izračun nadomestila, določena v prvem odstavku te točke, ne velja za izračun nadomestila za čas porodniškega dopusta. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 8. marca 1980 dalje. St. 022-132/80-8/1 ■ Brežice, dne 29. oktobra taso. Predsednik , skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek L r. ' ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CELJE 1451. Na podlagi določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78), 586. člena zakona o združenem delu in plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na območju občine Celje sklepajo 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje 2. OKS — enota za urejanje stavbnih zemljišč 3. GIP »Ingrad« Celje 4. Krajevna skupnost Nova vas 5. Komunala Celje 6. Elektro Celje 7. PTT — enota Celje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v Stanovanjskem objektu verižni blok v stanovanjski soseski Nova vas III i. splošne določbe 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum za gradnjo stanovanj v stanovanjskem objektu varižni blok v stanovanjski soseski Nova vas III, po odobreni lokacijski dokumentaciji št. 597/77, katero je izdelal Razvojni center Celje in po' projektu št. 688/77, katerega je izdelal GIP »Ingrad« 'TOZD Projektivni biro Celje in s tem opredeljujejo) — medsebojne pravice in dolžnosti pri izgradnji stanovanj, — osnove in merila za oblikovanje cen. 2. člen . Gradnja stanovanjskega objekta navedenega v predhodnem členu zagotavlja uresničitev srednjeročnega plana gradnje stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji na območju občine Celje ter je v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. S tem sporazumom se določa zlasti naslednje: a) način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju. programiranju in organizaciji graditve stanovanj ter urejanja stavbnega zemljišča, b) način in pogoj oddaje stavbnega zemljišča, c) način in pogoje financiranja stavbnega zemljišča in gradnje stanovanjskega objekta, č) način samoupravnega sporazuma med podpisniki tega sporazuma in izvajalci posameznih del, d) osnove in merila za oblikovanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj v objektu ter stroškov urejanja stavbnega zemljišča. 3. člen Podpisniki so sporazumni, da izhaja zazidalni načrt po katerem se gradi verižni blok v stanovanjski soseski Nova vas III glede na zasnovo zazidave, standarda bivanja, urejanja stavbnega zemljišča in srednjeročnih planov družbenopolitičnih samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pa iz plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. V objektu se nahajajo tale stanovanja m* m' i. 36 enosobnih à 41,47 1.492,92 2. 1 enosobno à 42,16 42,16 3. 8 enoinpolsobnih à 48,85 390,80 4. 9 enosobnih à 50,86 457,74 5. 18 enosobnih à 52,12 938,16 6. 36 dvosobnih à 59,11 2.127,96 7. 8 dvosobnih à 64,06 511,48 8. 36 dvosobnih à 64,81 2.333,16 9. 64 dvoinpolsobnih à 70,75 4.528,00 10. 22 trisobnih à 82,95 1.802,90 11. 14 triinpolsobnih à 85,98 1.203,72 Skupaj 252 stanovanj površine 15.830,00 II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV 1. Skupne pravice in dolžnosti 4. člen Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov so: — spremljava in koordinacija terminskega plana — sklepanje o delitvi stroškov za urejanje stavbnega zemljišča in spremljajočih stroškov — usklajevanje načrtov financiranja Izgradnje objektov ter zunanje ureditve v cilju zagotavljanja finančnih sredstev za realizacijo plana izgradnje objekta. 2. Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov • 5. člen Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov so: 1. Samoupravna »tanovanjska skupnost občine Celje — je nosilec programiranja in planiranja izgradnje stanovanj — je nosilec samoupravnega sporazumevanja o združevanju finančnih sredstev za realizacijo planov izgradnje stanovanj — je nosilec organiziranja vključevanja priča-kovalcev stanovanj v času priprav in izgradnje stanovanj — je nosilec koordinacije enote za urejanje stavbnih zemljišč — je nosilec samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj — pridobi urejeno stavbno zemljišče, lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko dovoljenje za gradnjo objekta — je nosilec postopka izbora proizvajalcev stanovanj — organizira strokovni nadzor pri gradnji stanovanj — skrbi za javnost cen in obveščanje Zavoda za cene SRS o izhodiščnih in končnih prodajnih cenah stanovanj. -- 2. OKS — enota za urejanje stavbnih zemljišč — je nosilec priprave in oddaje stavbnega zemljišča na podlagi zazidalnega načrta po posebnem sporazumu — sodeluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in prodajnih cenah stanovanj, zlasti za tisti del cene, kj vključuje stroške urejanja stavbnega zemljišča v smislu družbenega dogovora o oblikovanju cen v SRS — je nosilec dogovarjanja z izvajalci del urejanja stavbnega zemljišča ^ — je nosilec koordinacije z organizacijami združenega dela, ki opravlja komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v cilju planske realizacije ureditve stavbnega zemljišča in zagotovitve finančnih sredstev — je nosilec financiranja ureditve stavbnega zemljišča za primarne in sekundarne komunalne naprave skupne rabe. 3. Krajevna skupnost »Nova vas«: — spremlja realizacijo sporazuma — informira krajane ter posreduje komisiji za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje interese krajanov — sodeluje pri izdelavi programa namembnosti in obsega spremljajočih objektov — sodeluje pri ustanavljanju hišnih svetov in zborov stanovalcev v soseski. 4. GIP »Ingrad« Celje — konkretni izvajalec stanovanj: — je nosilec in investitor družbeno usmerjene proizvodnje stanovanj v objektu za Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje — je nosilec in izvajalec projekta za objekt verižni blok v stanovanjski soseski Nova vas III, ter projekta zunanje ureditve — zagotavlja potrebne zmogljivosti za realizacijo plana gradnje — predlaga izhodiščno ceno stanovanj po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanju cen v stanovanjski graditvi / po družbenem dogovoru — predlaga dokončno prodajno ceno za stanovanja dva meseca pred dokončanjem objekta — pridobi potrebna soglasja, gradbeno dovoljenje in organizira komisijske oglede za pridobitev uporabnega dovoljenja ter sodeluje s stanovanjsko skupnostjo pri kvalitetnem pregledu stanovanj pred uporabo — ob primopredaji celotnega objekta oz. dela objekta mora izvajalec tega usposobiti v smislu 52. člena zakona o graditvi objektov — nosi odgovornost za kvaliteto izvršenih ‘ del za čas trajanja garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskem objektu — pred pričetkom gradnje predložita stanovanjski skupnosti terminski plan gradnje celotnega objekta — je obvezen dosegati poprečno produktivnost in v smislu 140. člena zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji stanovanj — predlpžiti samoupravni stanovanjski skupnosti pogodbe o prodaji in nakupu stanovanj. 5. Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena: — zagotavljajo zadostne vire za nemoteno skrb verižnega bloka v stanovanjski soeeski Nova vas III z električno energijo, vodo, plinom, PTT in kanalskimi zmogljivostmi ter drugimi viri oskrbe. П1. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN 6. člen Pri realizaciji zazidalnega načrta za objekt verižni blok v stanovanjski soseski Nova vas III nastajajo tile stroški: 1. stroški izgradnje objekta 2. stroški priprave stavbnega zemljišča 7. člen Izgradnja v 6. členu navedenega objekta obeega: — stroške priprave investicijske in tehnične dokumentacije — stroške gradnje objekta — stroške priključkov na komunalne naprave ter — stroške zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča pa parcelacijskem načrtu racionalizacije. 8. člen Cena m2 stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanjske graditve v SRS in zajema tele elemente dl n/m1 1. a) stroški gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, dvigala ter zaklonišče 8.619,15 din b) pilotiranje 400,00 din/m* 2. Stroški investicijsko tehnične dokumentacije 176,00 3. Prispevek k stroškom skupne kotlarne s toplovodnim razvodom 511,12 4. Zasilna razsvetljava 63,00 5. Stroški zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča 180,00 6. Stroški raznih soglasij, taks za pri- dobitev ddvoljenj in stroški raziskave zemljišča 15,00 7. Stroški priključkov na komunalne naprave 80,00 8. Stroški nadzora in prodaje 127,78 9. Prispevek za hišniško stanovanje 50,0C 10. Odškodnina za zemljišče in nado- mestne objekte in širšo komunalno ureditev . 1.104,00 Skupaj 11.326,05 Dodatno k gornji ceni se obračunajo v končni ceni naslednji dodatni stroški: — zasilna razsvetljava, kontejner za smeti, stroški primarnega dela toplotne podpostaje, ki niso zajete v 5 0/o stroške prispevka k skupni kotlarni in toplovodni napravi v soseski Nova vas, stroški prostorov hišne samouprave in to po predhodnem sporazumu glede tega, kateri prostori bodo usposobljeni v posameznih lamelah in kakšna bo ta kvaliteta iz gradbenega vidika, razlika nastalih stroškov med enoceličnim in dvoceličnim vodnim rezervoarjem. 9. člen Izhodiščna cena stanovanja po prejšnjem členu je izračunana : a) stroški gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, dvigala ter zaklonišča po metodologiji za ugotavljanje stroškov In oblikovanje cen v stanovanjski graditvi. b) vrt drugi stroški, prispevki in odškodnine po posameznih predračunih. 10. člen GEP »Ingrad«, Celje se obvezuje, da bo stanovanja v verižnem bloku zgradil v naslednjih rokih: — humfak S do 30. 4. 1981 — lamela 4 do 30. 10. 1980 — lamela 5 do 30. 6. 1980 — lamela 6 do 30. 6. 1980 — lamela 2 do 30. 6. 1980 — Hmcihi 1 do 31. 8. 1981 — lamela 7 do 31. 10. 1981 — lamela 8 do 31. 10. 1981 — lamela 9 do 15. 12. 1981 11. člen Za podražitve gradbeno obrtniških in instalacijskih del v času gradnje se uporabljajo indeksi za obračun v ceni storitev, katere spremlja Splošno združenje gradbeništva v SR Sloveniji. Podražitve se obračunavajo samo v času dane obveze izvajalca objekta iz 10. člena. Ostala dela se obračunajo po dejanskih stroških, vsi prispevki pa po predloženih računih v okviru danih obvez iz 10. člena. 12. člen Končna prodajna cena mora biti določena najmanj dva meseca pred rokom dokončanja objekta v smislu dane obveze izvajalca objekta ter mora vsebovati za • m2 stanovanjske površine naslednje elemente: 1. izhodiščno ceno graditve stanovanjskega objekta 2. izhodiščno ceno ureditve stavbnega zemljišča 3. indeksa podražitve v času gradnje — pričenši s 1. 1. 1979 4. eventualnih dodatnih del po zahtevi samoupravne stanovanjske skupnosti ali spremenjenih pogojih graditve. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Sestavni deli tega sporazuma' so: — potrjena investicijsko tehnična dokumentacija z zunanjo ureditvijo — terminski plan gradnje objekta — dokumentacija izhodiščne cene. 14. člen Dopisniki so soglasni, da se postopek za spremembe ali dopolnitve tega sporazuma lahko začne na predlog kateregakoli izmed podpisnikov. Spremembe ali dopolnitve tega sporazuma sprejemajo podpisniki po istem postopku kot sporazum. 15. člen Morebitne spore bodo podpisniki reševali prvenstveno sporazumno. Ce to ne bo mogoče pa preko pristojnega sodišča v Celju. 16. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sklenejo najmanj Samoupravna stanovanjska skupnost, GIP »Ingrad«, Celje in OKS — enota za urejanje stavbnih zemljišč. K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi, pod pogojem, da sprejmejo opredelitve iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma. Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Celje, dne 19. maeca 1980. GROSUPLJE 1452. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 36. člena statuta krajevne skupnosti Ivančna gorica in sklepa zborov delovnih ljudi in občanov z dne 4. septembra 1980, 6. septembrp 1980, 8. septembra 1980, 9. septembra 1980, 10. septembra 1980 in 11. septembra 1980 je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 18. septembra 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti, Ivančna gorica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Ivančna gorica, ki obsega naselja: Ivančna gorica, Malo Hudo, Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo polje, Gorenja vas, Studenec, Stranska vas, Spodnja Draga, Veliko Črnelo in Skr-janče, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje vzgojno varstvenega zavoda. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in -sicer od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985. 3. člen Samoprispevek plačujejo obvezane!: — po stopnji 2 0/e od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — po stopnji 2e/« osebni, invalidski in družinski upokojenci, — po stopnji 2 % občani, ki imajo dohodke od obrti in to od čistega dohodka, po katerem se odmerja prispevek, iz osebnega dohodka samoetojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju, — po stopnji 2 "/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — po stopnji 2*/e krajani od avtorskih honorarjev, intelektualnih in ostalih storitev. 4. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, ki ne dosegajo 2.000 din neto dohodka mesečno in občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodinjstvo in je kmetijstvo edini vir preživljanja. 5. člen Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani krajevne skupnosti starejši od 15 let. 6. člen Referendum bo v nedeljo 7. deceihbra 1980 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Ivančna gorica. 7. člen Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija v krajevni skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma. Glasovanje na referendumu vodi na glasovalnem mestu volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija. 8. člen Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Ivančna gorica Na referendumu dne 7. decembra 1980 za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenega zavoda za čas od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985. glasujem ZA PROTI pečat: Krajevna skupnost Ivančna gorica 9. člen Nädzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti, M bo tudi odgovoren za izvajanje deL 10, člen Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Ivančna gorica. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivančna gorica Slavko Medved 1. r. 1453. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, 23/77), 3. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73), 32. in 33. člena statuta krajevne skupnosti Dob je skupščina krajevne skupnosti Dob na svoji seji dne 24. oktobra 1980 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici in ureditve komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici in ureditve komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti po srednjeročnem planu krajevne skupnosti Dob za obdobje 1981—1985, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dob. 2. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let, od 1. januarja 1981 do 31. décembra 1985. 3. člen Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti, ki zajema naslednja naselja: Dob, Breg pri Dobu, Boga vas, Škofije, Pokojnica, Podboršt, Sela pri Dobu, Hrastov dol, Rdeči kal, Sad, Bučarjev kal, Male Pece in Trno vica: — po stopnji 2 odstotka od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu, — zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev po stopnji 2 odstotka od neto osebnega dohodka, — po stopnji 1 odstotek osebni, invalidski in družinski upokojenci, če jim mesečni izplačani znesek presega 2.000 din, — po stopp ji 3 odstotke delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, — lastniki vikend hišic na območju krajevne skupnosti Dob plačajo letno 800 din največ v dveh obrokih letno. Ta sredstva se porabijo izključno za komunalno dejavnost krajevne skupnosti po srednjeročnem planu krajevne skupnosti Dob za obdobje 1981 do 1985, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dob. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani, katerih mešečni neto dohodek ne presega 2.000 din, delovni ljudje in občani, ki imajo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 470 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja." Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 5. člen S samoprispevkom bo zbranih dva milijona dinarjev in je uporaba strogo namenska. 6. člen Namen sredstev: — 50 odstotkov zbranih sredstev za sofinanc'ran'e gradnje šolskega -centra v Ivančni gorici. — 50 o/o zbranih sredstev za sofinanciranje programa komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dob. Pravico do glasovanja imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni občani krajevne skupnosti, ki so starejši od 15 let. 8. člen Referendum bo 7. decembra 1980 od 7. do 19. ure na voliščih krajevne skupnosti Dob. 9. člen Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo. Glasovanje na referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 10. člen Na referendumu glasujejo volilni upravičenci z glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo: krajevna skupnost Dob Na referendumu dne 7. 12. 1980 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za: — sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici, — sofinanciranje programa komunalnih dejavnosti v krajevni skupnosti, ki ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dob za čas od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985. glasujem »za« »proti« pečat 11 člen Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka, bo opravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za izvajanje del. 12. člen Organ, naveden v prejšnjem členu mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o zbranih in porabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini krajevne skupnosti Dob. 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Dob, dne 24. oktobra 1980. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dob Alojz Sraj 1. r. LITIJA 1454. Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na 89. seji dne 10. novembra 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem in dopolnitev zazidalnega načrta Graška Dobrava Javno se razgrne osnutek spremembe dela urbanističnega načrta Litije in Šmartno z Ustjem (Urad- ni list SRS, št. 42/67) in dopolnitev zazidalnega načrta Graška Dobrava (Uradni list SRS, št. 30/71). Osnutek dopolnitve je izdelala Urbanistična služba Litije pri GIP Beton Zasavje, TOZD »Komunala«, Litija v oktobru 1980. 2 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova 9, v Urbanistični službi Litija, Ponoviška 2, v Litiji, ter v krajevni skupnosti Litija -r- levi breg. 3 Pripombe na osnutek lahko dajejo delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. 4 Pismene pripombe je nasloviti" na Skupščino občine Litija, oddelek za gospodarstvo. Rok za pripombe je 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/77 Litija, dne 10. novembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1455. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. novembra 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 7/80) se spremeni in glasi: din »Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1980 znašajo 228,800.000 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 138,354.000 — za tekoče proračunske rezerve 1,250.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 59,802.000 — za intervencije v gospodarstvu 29,394.000 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen * Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-2/79-9 Ljubljana, dne 18. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Pregled spremembe prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 Vrsta Prihodki Vsega Glavni namen Razpored prihodkov Vsega 1 Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 109.900.000 104.400.000 6,600.000 3.700.000 4.200.000 Skuhaj prihodki 228,800.000 01 Dejavnost organov DPS 70,703.000 02 Ljudska obramba 5,356.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 10,692.000 04 Negospodarske investicije 11,535.000 06 Znanstvena dejavnost 2,250.000 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 845.000 08 Socialno skrbstvo 6,128.000 09 Zdravstveno varstvo 50.000 10 Komunalna dejavnost 8,006.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 6,980.000 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS 59,802.006 16 Intervencije v gospodarstvu 14,209.000 17 Nerazporejeni prihodki in obveznosti preteklih let — tekoča proračunska rezerva 1.250.000 18 Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad 1,600.000 — intervencije v gospodarstvu 29.394.000 Skupaj odhodki 228.800.000 1155. Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 30. seji zbora združenega dala dne 18. novembra 1980, n$ 30. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. novembra 1980 in 30 seji družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 198' sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranja delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana ♦ Bežigrad 1. člen V odloku o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Uradni list SPS. št. 4/78 in 4/80) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: »Za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti se delegatska mesta razdelijo tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti po eno delegatsko mesto, preostanek delegatskih mest pa se razdeli sorazmerno številu delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in sicer: — po enega delegata delegirajo naslednje KS: krajevna skupnost Anton Tomaž-Linhart krajevna skupnost Beričevo krajevna skupnost Bežigrad I krajevna skupnost Bežigrad II krajevna skupnost Boris Kidrič krajevna skupnost Črnuče - Gmajna krajevna skupnost Dol krajevna skupnost Franc Ravbar — Črnuče krajevna skupnost Ivan Kavčič-Nande krajevna skupnost Ježica krajevna skupnost Jože Slembai krajevna skupnost Koroških partizanov krajevna skupnost Miran Jarc krajevna skupnost Nadgorica - Ježa krajevna skupnost Podgorica - Šentjakob krajevna skupnost Rezke Dragar - Črnuče krajevna skupnost Savlje - Kleče krajevna skupnost'Savsko naselje I krajevna skupnost Savsko naselje II krajevna skupnost Savsko naselje III krajevna skupnost 7. september krajevna skupnost Stadion krajevna skupnost Stožice krajevna skupnost Tomačevo - Jarše krajevna skupnost Triglav krajevna skupnost Urške Zatler — po dva delegata delegirata naslednji KS: krajevna skupnost Boris Ziherl krajevna skupnost Brinje«. 2. člen V drugem odstavku 3. člena se črta besedilo: »ki je sestavni del tega odloka«. 3. člen Crta se priloga »Sestava konferenc delegacij za zbor združenega dela«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01)0-2/78-8 Ljubljana, dne 19. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1457. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na osnovi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznim, (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 13. povembra 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen Zaradi pojava stekline se za območje občine Šmarje pri Jelšah odrejajo naslednji ukrepi : — na vsem območju se odreja kontumac psov in mačk, — v času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom; mačke morajo biti v času kontumaca zaprte, — pse je dovoljeno uporabljati ža lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. i 2. člen Lovske družine so dolžne pokončavati zveri, 'neregistrirane in necepljene pse, klateške pse, pse brez znamkice in mačke, ki niso zaprte. Pokončane pse in mačke morajo lovci dati v neprepustne. vreče in jih spraviti do prve hiše, ki je dostopna za vozila veterinarsko-higienske službe. O tem morajo takoj obvestiti Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah. Trupla pokončanih zveri morajo člani lovskih organizacij takoj dati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati Veterinarskemu zavodu Šmarje pri Jelšah. Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah poskrbi za laboratorijski pregled možganov takih živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranjevanje trupel. 3. člen Prepovedano je odirati trupla psov, mačk, lisic in drugih dlakastih živali, kolikor niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 12. člen pravilnika 'o ukrepih, za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80). 4. člen Veterinarji, gozdarski delavci, gozdni nadzorniki, lovski čuvaji, preparatorii divjadi in druge osebe, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik s kužnim materialom, ki vsebuje povzročitelja stekline, morajo biti zaščitno cepljeni .proti steklini z Merieux cepivom. 5. člen Veterinarsko-higienska služba mora odvzeti in pokončati vse necepljene, neprivezane in klateške pse ter zaprte mačke na stroške lastnikov, če se ti dajo ugotoviti. 6. člen Poleg določil te odredbe se uporabljajo tudi vete-rinarsko-sanitarni ukrepi, ki jih predpisuje pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80). 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljata občinski veterinarski in sanitarni inšpektor. 8. člen Kršitev določb te odredbe se kaznujejo po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/73). 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 16/80). 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-6/80-2 V Šmarje pri Jelšah, dne 13. novembra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r. VRHNIKA 1458. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS/ št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta Drenov grič 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za naselje Drenov grič, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije, št. projekta 608/78. 2. člen Omejitev območja zazidalnega načrta Drenov grič je prikazana v shemi urbanistične organizacije območja, list 2, M 1 : 1000. 3. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem" planiranju. 4. člen Zazidalni načrt je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance Skupšči- Pare. št. VI. št. Kulture Izmera 1478/2 315 , njiva 2.840 1478/1 316 njiva 3.725 1467/12 323 travnik 624 1474 405 vrt 1.332 .62 405 hiša dvorišče 308 1467/13 407 vrt 765 .242 407 hiša 57 1477/2 416 njiva 610 .232 416 hiša 128 dvorišče 80 1472/2 431 njiva 243 .231 431 hiša 279 gosp. p. dvorišče 110 1467/5 433 njiva 1.922 1470/3 463 travnik „ 420 1470/2 463 1 travnik 1.475 1467/15 465 travnik 392 1486/6 490 travnik 80 1486/7 490 pot 15 1486/8 490 travnik 42 1486/1 490 njiva 459 1486/3 490 travnik 60 1472/3 502 njiva 547 1478/3 23 travnik 3.082 1484 33 njiva 6.553 travnik 12.789 1498/2 33 travnik 1.265 1483 81 travnik 4.887 1479/1 130 travnik 2.455 1485/4 130 travnik . 452 1485/10 130 travnik 518 1485/9 130 travnik 452 1485/8 130 pot 257 1485/7 130 travnik 480 .64 130 stavb. 275 1476 130 sad. 321 1478/4 130 travnik 2.247 1485/3 130 pot 239 1485/2 130 travnik 301 1485/1 130 travnik 555 1385/11 130 jarek 534 1472/4 138 travnik 8.087 1472/1 138 travnik 4.675 1497/1 138 travnik 6.162 1471/1 •% 294 njiva 5.394 1471/10 294 1 njiva 375 1471/3 294 njiva- 461 1471/4 294 njiva 576 / Dosedanji lastnik Rožmanec Pavel, Robova 5 Habe Janez, Vrhnika, Stara cesta 52 Slabe Marija, Drenov grič 34 Meti jak Marija, Drenov grič 81, PetkovSek Martin, Drenov grič 10 (vsak do 1/2) Metljak Marija, Drenov grič 81, Petkovšek Martin, Dhmov grič 10 (vsak do 1/2) Tomšič Franc in Ivanka, Drenov grič 25 (vsak do 1/4) Tomšič Franc in Ivanka, Drenov grič 30, Podobnik Marjan in Marija, Drenov grič 25 (vsak do 1/4) Petkovšek Ivanka, Drenov grič 12, Spoljarič Frančiška, Novska, Kolodvorska 12 (vsaka do 1/2) Petkovšek Ivanka, Drenov grič 12, Spoljarič Frančiška, Novska, Kolodvorska 12 (vsaka do 1/2) Petkovšek Ivanka, Drenov grič 12, Spoljarič Frančiška, Novska, Kolodvorska 12 (vsaka do 1/2) Japelj Janez, Drenov grič 11 Japelj Janez, Drenov grič 11 Japelj Janez, Drenov grič 11 Zalaznik Andrej, Drenov grič 39 Hribar Jože in Marija, Drenov grič 24 (vsak do 1/2) Hribar Jože in Marija, Drenov grič 24 (vsak do 1/2) Ogrin Jože, DreÀov grič 32 Japelj Franc, Velika Ligojna 16 Japelj Franc, Velika Ligojna 16 Japelj Franc, Velika Ligojna 16 Japelj Franc, Velika Ligojna 16 Japelj Franc, Velika Ligojna 16 Petkovšek Jože, Drenov grič 32 Jesenovec Marija, Vrhnika, Idrijska 18 Kržmanc Matija, Drenov grič 57 Kržmanc Matija, Drenov grič 57 Kržmanc Matija, Drenov grič 57 Oblak Franc, Drenov grič 51 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 ^ Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Vrhovec Marija, Drenov grič 14 ' Vrhovec Marija, Drenov grič 14 Novak Franc ml., Drenov grič 45 Novak Franc ml., Drenov grič 45 Novak Franc ml., Drenov grič 45 Verbič Andrej, Vrhnika, Ljubljanska n. h. Verbič Mihaela in Bogomira, Vrhnika, Ljubljanska 27 (vsaka do 1/3) Verbič Andrej, Vrhnika, Ljubljanska n. h. Verbič Mihaela in Bogomira, Vrhnika, Ljubljanska 27 (vsak do 1/3) Verbič Andrej, Vrhnika, Ljubljanska n. h. Verbič Mihaela in Bogomira, Vrhnika, Ljubljanska 27 (vsak do 1/3) Verbič Andrej, Vrhnika, Ljubljanska n. h. Verbič Mihaela in Bogomira, Vrhnika, Ljubljanska 27 (vsak do 1/3) Pare. št. VI. št. Kultura Izmera Dosedanji imetnik pravice uporabe .289 768 stavb. 47 B Peklaj Jakob, Drenov grič 28 dvori 72 Peklaj Jakob, Drenov grič 28 1908/2 768 stavb. 514 Peklaj Jakob, Drenov grič 28 > .191 770 stavb. 190 Molek Frančiška, Drenov grič 28 (4/6) in Zdenka (vsak* 1/6) in Molek Janez —290 770 stavb. 72 Molek Frančiška, Drenov grič 28 (4/6) in Zdenka (vsak 1/6) in Molek Janez .190 766 stavb. 80 Jesenovec Ivan, Drenov grič 28 1908/4 607 proga 8.669 , V JZ-ZŽTP Ljubljana TP Ljubljana 4. člen ODLOK Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Vrhnika. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/10-010-05/80 Vrhnika, dne 5. novembra 198C Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1460. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79)' je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 sprejela Pare. št. VI. št. Kultura Izmera 1354/6 886 travnik 974 1358/19 1867 travnik 227 1365/3 1145 travnik 1.077 1358/4 1154 hiša 86 * travnik 187 .252 1179 hiša 93 travnik 405 .251 118 travnik 405 hiša 93 1358/7 1188 travnik 500 1361/3 1194 travnik 750 1358/8 1195 travnik 500 1358/1 1195 travnik 553 1358/9 1203 travnik 500 1358/10 1203 travnik 500 1358/5 1203 travnik 827 1361/2 1206 travnik 1 185 1335/2 1212 travnik 500 1335/3 1213 travnik 546 1361/5 1217 travnik 871 1358/6 1262 travnik 539 136/6 1272 travnik 654 o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log - Mole 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev za območje zazidalnega načrta Log - Mole. 2. člen Meja zemljiškega kompleksa Log - Mole poteka po sledečih parcelah v k. o. Log: pare. št. 1310 zemljišča, ki jih na jugu omejuje magistralna cesta Vrhnika— Ljubljana, na zahodu občinska cesta pare. št. 2022/3 in sicer do konca zahodne meje parcele 1357, kjer poteka meja v smeri jugovzhod po javni poti proti pare št. 2022/2 do priključka na magistralno cesto pri stavbni parceli št. 125 k. o. Log. 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k. o. Log: Dosedanji lastnik Kavčnik Leopolda, Log 36 Tešanovič Drago, Marjeta, Log n. h. Weixler Mitja, Branko, Ljubljana, Runkova 16 Tešanovič Kristina, Log 75 Tešanovič Kristina, Log 75 Malovrh Valentin, Log n. h. Malovrh Valentin, Log n. h. Demšar Jurij, Log n. h, Demšar Jurij, Log n. h. Čepon Franc, Log 8 Vidmar Franc, Dragomer 53 Popit Anton, Log 81 Popit Anton, Log 81 Žakelj Jože, Lj. Šišenska 5 Žakelj Jože, Lj. Šišenska 5 Brožič Peter, Log 43 Zos Marija, Verd 84 Hönn Vida, N. G., Gradnikova 3 Turk Ivan, Majda, Ljubljana, Krekov trg 10 Cajhen Janez, Ljubljana, Šišenska 45, Pernoser Francel. Drenov grič 76 Mrazič Djurad, Zavoglje 7, Dobnmje Bergant Jože, Ljubljana, Kvedrova 1 Pare. St. VI. št. Kultura Izmera Dosedanji lastnik 1361/7 1273 travnik 500 Kur ten jak Miro, Marija, Ljubljana, Poljanski nasip 48 1362/8 1676 travnik 854 Popit Pavel, Angela, Log 44 1354/2 1754 travnik 564 Gregorčič Marjan, Dušica, Log 36 1354/4 809 njiva 450 Čepon Irena, Log 108, Šušteršič Janez, Log 108 travnik 780 Čepon Irena, Log 108, Šušteršič Janez, Log 108 .145 872 hiša, koz. dvorišče 595 Gregurka Marija, Franc, Anton, Log 63 1362/2 880 travnik 8.075 Kavčnik Frančiška, Log 2 .192 886 stavb. 102 Kavčnik Leopolda, Log 36 dvorišče 465 Kavčnik Leopolda, Log 36 njiva 274 Kavčnik Leopolda, Log 36 travnik 459 Kavčnik Leopolda, Log 36 1389/3 920 travnik 715 Breznik Jelena, Avstrija .227 920 stavb, hiša 85 Brežnik Jelena, Avstrija 1363/3 929 travnik 1.135 Kavčnik Anton, Log 3 1362/5 933 travnik 2.803 Mihevc Frančiška, Log 18 1362/6 934 travnik 3.976 Kraljič Marija, Log 18 1354/3 955 njiva 73 Čepon Irena, Šušteršič Janez, Log 108 travnik 1.013 Čepon Irtfja, Šušteršič Janez, Log 108 .189 955 stavb. 96 Čepon Irena, Šušteršič Janez, Log 108 dvorišče 440 Čepon Irena, Šušteršič Janez, Log 108 1363/4 1013 travnik 2.000 Remškar Matija, Log 6 1365/5 1130 travnik 665 Čičmirko Štefanija, Dragomer 49 stavb. 109 Čičmirko Štefanija, Dragomer 49 .220 1130 dvorišče 222 Čičmirko Štefanija, Dragomer 49 1365/7 ' 1131 hiša 78 Kogovšek Stanislav, Log 8 dvorišče 500 Kogovšek Stanislav, Log 8 njiva 356 Kogovšek Stanislav, Log 8 1357 157 travnik 7.134 Novak Marija, Log 29 (2/6), Srebotnjak Marija, Novak Albin, Marjeta, Janez (vsak 1/6) 1310 157 travnik 7.543 Novak Marija, Log 29 (2/6), Srebotnjak Marija, Novak Albin, Marjeta, Janez (vsak 1/6) 1335/1 157 2.563 Novak Marija, Log 29 (2/6), Srebotnjak Marija, Novak Albin, Marjeta, Janez (vsak 1/6) 1362/1 199 njiva 2.422 Mihevc Frančiška, Lesno brdo 25, .125 606 hiša 105 Sinkar Marija, Kogovšek Angela, Log 8 t dvorišče 479 Sinkar Marija, Kogovšek Angela, Log 8 1364/1 614 travnik 1.105 Kogovšek Ivan, Log 53 njiva 626 Kogovšek Ivan, Log 53 1356 659 njiva 2.844 Rus Marija, Log 45 1355/1 659 travnik 6.121 Rus Marija, Log 45 1355/2 659 njiva 1.397 Rus Marija, Log 45 1386 686 njiva 3.582 Kavčič Anton, Log 59 .139 686 hiša in dvorišče 167 Kavčič Anton, Log 59 1363/1 172 travnik 11.333 Sojer Janez, Log 64 1354/1 752 travnik 3.015 Gregorka Marija, Log 63 .173 752 hlev dvorišče 161 Gregorka Marija, Log 63 1365/6 767 hiša 120 Sojer Ana, Log 42 dvorišče 480 Sojer Ana, Log 42 1365/1 njiva 478 Sojer Ana, Log 42 768 njiva 2.105 Gregorka Marija, Log 38 .161 803 hiša •84 Remškar Frančiška, Log 20 gosp. p. 21 Remškar Frančiška, Log 20 • • dvorišče 326 B Remškar Frančiška, Log 20 Pare. St. St. VI. Kultura Izmera Dosedanji imetnik pravice uporabe 1358/18 1833 travnik 113 Tešanovič Kristina, Log n. h. 1358/17 1833 travnik 137 Tešanovič Kristina, Log n. h. 1389/4 1449 travnik 1.866 Veletrgovina Mercator Ljubljana, PE Vrhnika 1358/13 1675 travnik 689 Popit Pavel, Log 44 .140 947 stavb. 74 Buček Stefan in Zlatka, Dolga va* 51, Kočevje / X ' Pare. it. VI. it. Kultura Izmera Dosedanji imetnik pravice uporabe 1365/4 947 dvorišče 600 Buček Štefan in Zlatka, Dolga vas 51, Kočevje zgradba 36 Buček Stefan in Zlatka, Dolga vas 51, Kočevje 1388/1 708 travnik 846 PVD Partizan Log 1389/2 708 njiva 672 PVD Partizan Log 1365/2 736 travnik 594 Skubic Ivana, Log 124 (1/2), Skubic Danica, Vnanje gorice 56 (1/8), Skubic Jernej, Janja, Anton, Log 124 (vsak 1/8) .219 736 stavb. 72 Skubic Ivana, Log 124 (1/2), Skubic Danica, Vnanje gorice 56 (1/8), Skubic Jernej, Janja, Anton, Log 124 • (vsak 1/8) dvorišče 390 Skubic Ivana, Log 124 (1/2), Skubic Danica, Vnanje gorice 56 (1/8), Skubic Jernej, Janja, Anton, Log 124 (vsak 1/8) 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Vrhnika. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad,-nem listu SRS. St. 3/10-010-03/80 Vrhnika, dne 5. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 1461. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 8/78) in 194. člena statuta ' občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3V79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 sprejela ODLOK o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in .gradnje za območje Partizanskega klanca In Raskovca 1. člen Zaradi izdelave zazidalnega načrta se razglasi prepoved prometa z zemljišči parcelacije In gradnje za območje Partizanskega klanca in Raskovca (splošna prepoved). 2. člen Splošna prepoved velja za območje označeno v katastrski karti. M 1 :2880, ki je z opisom poteka meje sestavni del odloka. Karta območja splošne prepovedi je na vpogled občanom pri upravnem organu Skupščine občine Vrhnika, pristojnem za urbanizem. 3. člen Splošna prepoved ne velja za gradnjo primarnih infrastrukturnih objektov za prenovo oz. nadomestne gradnle objektov, za gradnjo objektov za katere obstoji širši družbeni interes in za gradnje, za katere je bil začet postopek pridobivanja dokumentacije za gradnjo pred uveljavitvijo odloka. Potrdilo o pravočasno pričetem postopku pridobivanja dokumentacije za gradnjo izda upravni organ Skupščine občine Vrhnika; pristojen za urbanizem. 4. člen V i Splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnega načrta, vendar ne dalj kot tri leta od uveljavitve odloka. 1 5. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja medobčinska urbanistična inšpekcija SO Idrija, Logatec in Vrhnika. 6. člen Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 3/6-350-6/80 Vrhnika, dne 5. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Opis poteka meje območja splošne prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije In gradnje za območje Partizanskega klanca in Raskovca Meja območja splošne prepovedi prične na zahodni strani parcele 994/2 k. o. Vrhnika, teče po zahodnih mejah parcel 732, 740, 743, 744, 617, 608, 609, 202, 204, 206, 207, 209, 537, 538, prečka občinsko cesto 2882/3, se nadaljuje po zahodnih mejah parcel 246. 285, 247, zavije proti severu ob vzhodni meji parce.’e 248, proti jugu ob zahodni meji parcele 249, v smeri vzhod do katastrske meje s k. o. Verd pri pare. Št. 275/1, po katastrski meji v smeri sever do zavoja Ljubljanice, pri parceli 96(2, po vzhodni meji te parcele in parcel 36. 33. 1920/3, na magistralno cesto Vrhnika—Logatec, pare. št.'2913 in se po njej nada-Ijtije v smeri Logatec, kjer se zaključi pri parceli 992/2 k. o. Vrhnika. 1462. Na podlagi 234 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, številka 21/74. 39/74. 5/76. 10/76, 31/76, 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov (Uradni Ust SRS, št. 2/73) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 3. novembra 1980 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov In prispevka za starostno zavarovanje kmetov ’ za leto 1979 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni tačun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979, ki ju je pregledala strokovna komisija imenovana po občinski skupščini. 2. člen Zaključna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov: — predpisi vseh davkov 'in prispevkov — predpisi obresti in stroškov izterjave — plačilo davkov in prispevkov — odpisi davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1979 b) prispevek za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov 649.052,65 — predpis obresti in stroškov izterjave 11.154,00 — plačila prispevkov 701.166,15 — odpisi prispevka 2.402,00 3. Cnni Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco, — bilanco, — pregled skupno doseženega prometa, — pregled dolgov in preplačil zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 4/1-019-09/801 Vrhnika, dne 5. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač( L r. 1463. Na podlagi 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 201. ter 253. člena statuta občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 ter družbenopolitičnega zbora dne 3. novembra 1980 sprejela J D L O K o upravnih organih občine Vrhnika L SPLOSNÈ DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organizacija, ustanovitev in delovno področje upravnih organov občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) ter njihove dolžnosti in odgovornosti, kolikor posamezna vprašanja niso urejefin v zakonu o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih ali v zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Ta odlok ureja tudi ustanovitev in delovno področje strokovne službe skupščine in izvršnega sveta. 2. člen Občinski upravni organi opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnih področjih, za katere so ustanovljeni. 3. člen Občinski upravni organi in strokovna služba so samostojni pri opravljanju nalog v mejah pooblastil in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in Izvršnemu svetu. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA UPRAVNIH ORGANOV 4. člen Občinski upravni òrgani v mejah svojega delovnega področja in pristojnosti, ki jih ima občina Vrhnika po statutu občine in po drugih predpisih: — izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina m skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge" predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje; — odgovarjajo ža stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini; , — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine; — vodijo upravni postopek in odločajo o upravnih zadevah; 48,105.961,85 301.394,50 44,894.723,45 581.613,10 2,931.019,80 — opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo; — spremljajo izvrševanje pooblastil, ki so z zakonom poverjena organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, dajejo pobude oziroma predlagajo ukrepe za učinkovitejše izvrševanje javnih pooblastil, v skladu z zakonom pa lahko opravljajo upravno nadzorstvo in dajejo smernice v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil; — opravljajo druge zadeve, določene z zakoni, drugimi predpisi, statutom in odloki občinske skupščine ter druge strokovne zadeve za občinsko skupščino in izvršni svet. 5. člen Občinski upravni organi so odgovorni v mejah svojih pravic in dolžnosti za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, posebno pa za: - — izvajanje sprejete politike, izvrševanje zakonov in di^ugih predpisov ter splošnih aktov, -*■ pravočasno spremljanje stanja in obveščanje skupščine občine in izvršnega sveta o stanju in pojavih; — ustrezno in pravočasno posredovanje predlogov in ukrepov za reševanje vprašanj na svojih področjih; — ustavnost in zakonitost svojih aktov in ukrepov ter danih predlogov na teh področjih, kot tudi za učinkovitost ukrepov, ki jih izvajajo ali izvajanje predlagajo. 6. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge; ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in pristojnih republiških organov. 7. člen Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano tako. da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov. Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo: — organizirati opravljanje ustreznega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo obveznosti; — o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o upravnem postopku in drugi predpisi; — obravnavati vloge in predloge občanov in nanje odgovoriti. 8. člen Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine izdanim na podlagi zakona določeno, da je potrebno posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objavljati. O delu posameznih upravnih organov obvešča javnost funkcionar, ki vodi upravni organ. Ta lahko pooblasti druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti. 9. člen Na upravnih področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv in družbeno svetovanje ter pomoč • pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih, katerih dejavnost ima poseben pomen za DPS ali za združeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov, se ustanovijo družbeni sveti za upravne organe oziroma upravna področja. Družbeni sveti za upravne organe ozirome sa upravna področja se ustanovijo s posebnim odlokom občinske skupščine na podlagi predhodnega dogovora udeležencev v delu družbenega sveta. 1. Organizacijske oblike 10. člen Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni in kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so oddelki, uprave in inšpektorat, kolegijski upravni organi pa so komiteji. Oddelek oziroma uprava se ustanovi za opravljanje zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v izključni ali pretežni pristojnosti upravnih organov. Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih zadev s področja, na katerem je potrebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje upravnega organa s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike pri reševanju drugih predpisov in splošnih aktov. 11. člen Individualni upravni organi so: 1. Občinski oddelek za notranje zadeve, 2. Občinski oddelek za ljudsko obrambo, 3. Občinska uprava za družbene prihodke, 4. Občinska geodetska uprava, 5. Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika. 12. člen Kolegijska upravna organa sta: 1. Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo, 2. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. 13. člen Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo komiteja določi na predlog izvršnega sveta občinska skupščina s posebnim sklepom. 14. člen Zadeve z delovnega področja komiteja opravlja v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov. Komite obravnava na sejah načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu potrebne ukrepe, predpise in druge akte, daje mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja in opravlja druge naloge, ki só po zakonu, statutu občine in drugih predpisih v njegovi pristojnosti. Komite sprejme poslovnik, s katerim natančneje uredi način svojega dela. 15. člen V občinskih upravnih organih se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa. Notranjo organizacijo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog, določenih v zakonu ter aktu izvršnega sveta občinske skupščine. 2. Delovna področja upravnih organov 16. člen Občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo: — opravlja upravne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti,* zdravstva, kulture in socialnega varstva ter vrši upravni nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela s teh področij : — v mejah svojih pooblastil spremlja, obravnava in analizira vprašanja skupnega pomena s področja družbenih dejavnosti, še posebej vse tiste zadeve, v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine; — opravlja koordinacijo dela s svojega delovnega področja in sodeluje s strokovnimi službami SIS pri pripravi poročil, informacij in analiz za potrebe skupščine in njenega izvršnega sveta; — opravlja upravne in druge zadeve v zvezi z družbenim varstvom borcev in invalidov NOV, oprav- lja naloge v zvezi z varstvom grobov borcev NOV, spomenikov in drugih obeležij NOV; — opravlja upravno nadzorstvo nad uporabo predpisov o splošnem upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo ter daje pojasnila in strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka; — opravlja dela in naloge glavne in spremne pisarne upravnih organov skupščine občine; — opravlja upravna in finančno strokovna opravila v zvezi s pripravo proračuna, zaključnega računa, zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem skladov in posebnih računov, računovodska in knjigovodska opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov in obračunom osebnih dohodkov delavcev upravnih organov ter druge analitične in strokovne zadeve s področja financ; — pripravlja letne bilance sredstev skupne in splošne porabe; — opravlja dela in naloge materialnega knjigovodstva upravnih organov; — sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov ter skrbi za razvoj organizacije, metod in tehnike dela občinskih upravnih organov; — opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti in pravosodnih organov; — opravlja strokovna in administrativna tehnična opravila za ustrezna delovna telesa skupščine občine in njenega izvršnega sveta; — opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. 17. člen Občinski oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti; — s področja združevanja občanov v organizacijah in društvih; — verskih skupnostih; — javnih shodov; — prireditev, posesti in nošenja orožja ter streliva; — varstvo pred požarom; — državljanstva, potnih listov, prebivanja tujcev; — osebnih izkaznic, zakonskih zvez, matičnih knjig, osebnih imen; — bivanje občanov; — vozniških in prometnih dovoljenj; — in drugih upravnih zadev, ki so dane v pristojnost organa za notranje zadeve. 18. člen Občinski oddelek za ljudsko obrambo: — usmerja, koordinira, daje strokovne nasvete in navodila za delo pri izdelavi obrambnih načrtov up- ravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopoUtičnih, družbenih organizacij in društev; — v skladu z nalogami občine koordinira delo z občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskih štabom za civilno zaščito; — opravlja upravne, strokovne in organizacijske nalogei s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za skupščino, njen izvršni svet, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, občinski štab civilne zaščite izvršuje njihove sklepe — opravlja zadeve s področja vojaških in nabornih zadev, opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih sil ter drugimi imetniki in uporabniki zveze ter skrbi za strokovno tehnično vzgojo kadrov na tem področju; — opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, delom in urejevanju štabov in enot civilno zaščite; — sodeluje pri družbenem planiranju v občini in predlaga programe za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji; — izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske obrambe; — izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo občinskega obrambnega načrta in jim pomaga pri njihovih obrambnih pripravah; organizira službo in delovanje centra OJOA; — opravlja upravne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov, ki so posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo; — opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem, vzgojo in urejanjem delovnih ljudi in občanov za potrebe splošnega ljudskega odpora; — skrbi za izvajanje varnostnozaščitnih ukrepov za področje obrambnih priprav ter nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh obrambnih strukturah v občini; , — skrbi za kadrovanje mladine v vojaške poklice; — skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe; — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju nalog ljudske obrambe v občini; — opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih ter aktih občinske skupščine njenega izvršnega sveta, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti. 18. člen Občinska uprava za družbene prihodke: — spremlja izvajanje dogovora o davčni politiki; — pripravlja strokovna gradiva in konkretne predloge za obravnavo na zborih občinske skupščine, izvršnemu svetu in drugih telesih; opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks občanov; — proučuje in analizira davčno politiko v občini in pripravlja predloge za usklajevanje in izpolnjevanje davčnega sistema; — opravlja inšpekcijske in konkretne naloge s svojega področja dela; — vodi upravno kazenski postopek za davčne pre-prekrške, ki jih vodi v pristojnosti tega upravnega organa; — odkriva in ukrepa ter vodi obnovo postopka zoper davčne utaje in druge kršitve davčnih predpisov; — opravlja druge upravne in strokovne naloge s področja davkov in prispevkov; — opravlja administrativna in strokovna opravila za organe, ki so ustanovljeni za reševanje zadev s področja obdavčevanja. 20. člen Občinska geodetska uprava: — vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, zbirni jrataster komunalnih naprav ter drugo dokumentacijo geodetske službe; ’— skrbi za izdelavo in vzdrževanje načrta, kart, katastrov in evidenc; — vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo za območje občine in opravlja zadeve v zvezi z označevanjem in poimenovanjem naselij, ulic in zgradb; — opravlja upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnega organa. 21. člen . Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje opravlja naslednje naloge: A. s področja družbenega planiranja in gospodarstva: — izvaja predpise s svojega področja dela ter pripravlja osnutke in predloge dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planskih dokumentov (sporazume, dogovore, plane, resolucije); — z ostalim] nosilci planiranja (OZD, SIS, KS, banke, Gospodarske, zbornice idr.) usklajujejo delo na področju družbenega planiranja; — zagotavlja strokovno in organizacijsko pomoč krajevnim skupnostih pri pripravi planskih aktov; — spremlja uresničevanje planov DPS, samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih planov DPS, predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje, spremlja tekoče ekonomsko politiko, instrumente gospodarskega sistema in predlaga ukrepe; — spremlja, analizira, usklajuje vse oblike porabe (osebne, skupne, splošne); — izvaja, spremlja in usklajuje dogovorjeno politiko cen v občini; — daje mnenja in stališča k investicijskim proga-mom samoupravnih organizacij in skupnosti s svojega področja dela; — zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela ter stališč med UO, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami v občini; — organizira in sodeluje pri pripravi strokovnih metodoloških osnov za potrebe družbenega planiranja in statističnih raziskovanj ; — proučuje izvajanje programov in delovanje organizacij posebnega družbenega pomena s področja gospodarstva, katerih ustanovitelj je občinska skupščina; — opravlja in spremlja vse naloge s področja upravno gospodarskih zadev; — zbira ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi statistične akcije; — opravlja upravne in strokovne naloge s področja industrije, energetike, kmetijstva in gozdarstva, veterine, lova in ribolova, trgovine, gostinstva in turizma, zadružništva, drobnega gospodarstva in preskrbe občanov, dela in delovnih razmerij ; — nadzoruje izvajanje predpisov o poslovnem času in o bi 'Ovnem prometu ; — opravlja strokovno tehnična dela za delovna telesa skupščine, izvršnega sveta, .ustrezne družbene svete ter skupščino sklada skupnih rezerv; — opravlja druge zadeve, če tako določi skupščina ali izvršni svet. B. s področja urejanja prostora: — izvaja predpise in opravlja upravne in strokovne zadeve, daje mnenja in predloge s področja urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, varstva okolja, prometa in zvez, rudarstva, elektrogospodarstva In vodnega gospodarstva; — spremlja urbanistični del prostorskega plana in urbanistično načrtovanje, spremlja izdelavo zazidalnih načrtov in urbanističnega reda, potrjuje programska izhodišča za izdelavo zazidalnih načrtov in obravnava osnutke in predloge zazidalnih načrtov in redov in jih predlaga v sprejem; — usklajuje z ostalimi dejavniki delo na področju urbanističnega načrtovanja; — zagotavlja stalno in organizirano sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje z. organizacijami in skupnostmi s svojega delovnega .področja; — usklajuje razvoj načrtovanja gradnje in uporabe stanovanjskih komunalnih, vodnogospodarskih, elektrogospodarskih in cestnih objektov; — daje mnenja pri izdelavi investicijskih programov in lokacijskih usmeritev za vse infrastrukturne objekte, ki so v pristojnosti občine; — opravlja vse naloge s področja premoženjskopravnih zadev; — oblikuje in usmerja politiko s področja stanovanj sko-komunalnega gospodarstva. 22. člen Zadeve s področja inšpekcijskih služb opravlja medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika. Načela za organizacijo in delo medobčinskega inšpektorata, dolžnosti, pravice, pristojnosti in obveznosti delavcev v njem, pravice in obveznosti ustanoviteljev in njihovih izvršnih svetov, se določijo v posebnem odloku na podlagi dogovora skupščin občin, ki ga ustanovijo. III. STROKOVNA SLUŽBA 23. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovi strokovna služba, kj ima v svoji sestavi: — sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta in — kadrovsko službo. ' Sekretariat skupščine ima v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti strokovnih služb pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 24. člen Sekretariat skupščine občine in izvršnega sveta skrbi za pripravo sej skupščine občine in izvršnega sveta s tem, da zlasti: — sodeluje s predsednikom skupščine, predsedniki zborov in predsednikom izvršnega sveta pri pripravi in sklicevanju sej ter obveščanju javnosti o njihovem delu, — skrbi za zakonitost aktov izvršnega sveta in skupščine občine, — zbira gradivo za seje izvršnega sveta in občinske skupščine, pri tem sodeluje z upravnimi organi, s stalnimi in občasnimi delovnimi telesi izvršnega sveta in občinske skupščine, — objavlja odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina in izvršni svet in o teh vodi evidenco, — skrbi za posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo občinske skupščine in izvršnega sveta, — spremlja izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega sveta ter vodi o njih evidenco, — izvršuje organizacijsko-tehnične naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine in izvršnega sveta, — pripravlja predloge, ki jih obravnava občinska skupščina njeni zbori in izvršni svet, kolikor to ni v pristojnosti upravnih organov, — rešuje vloge, naslovljene na skupščino in izvršni svet, — opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih zbori občinske skupščine delegirajo v zbor Skupščine SRS in druge organe v republiki in regiji, — opravlja strokovna administrativna opravila za statutarno pravno komisijo in komisijo za vloge in pritožbe, — opravlja administrativna in tehnična opravila za sekretariat. 25. člen Kadrovska služba opravlja strokovne naloge za skupščino in izvršni svet, izvaja, spremlja in analizira sprejete sklepe s področja kadrovske politike v občini s tem, da zlasti: — spremlja in analizira izvajanje določil družbenega dogovora, samoupravnih sporazumov in drugih dokumentov s področja kadrovske politike, pripravlja strokovna gradiva in konkretne predloge za skupščino, izvršni svet, družbenopolitične organizacije ter njihova delovna telesa. — vodi evidenco in pripravlja analize stanja individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili ,in odgovornostmi v organizacijah združenega dela na območju občine, — analizira posamezne strukture kadrov, programira in planira potrebe po strokovnih kadrih, — analizira stanje organizacije kadrovskih služb in nudi v okviru svojih nalog strokovno pomoč pri ustvarjanju pogojev za opravljanje kadrovske funkcije v delovnih organizacijah, vodi, spremlja, ažurira in analizira kadrovsko evidenco, po enotni metodologiji na podlagi ustreznih republiških predpisov, — sodeluje pri izdelavi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih planih in opravlja analitične naloge, — opravlja strokovna in administrativno tehnična opravila, organov občinske skupščine za kadrovske zadeve (volitve, imenovanja, oblikovanja, štipendiranje, nagrajevanje) ter strokovna opravila v zvezi z volitvami organov družbenopolitične skupnosti, — opravlja strokovna in administrativna opravila s kadrovskega področja za upravne organe in njihove delovne skupnosti ter sodeluje s funkcionarji, ki vodijo upravne organe pri izdelovanju individualnih aktov in urejanju delovnih razmerij. , 26. člen Občinski upravni organ in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oz. družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvrSneyu sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi zlasti obsega in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. IV. POLOŽAJ, POOBLASTILA IN ODGOVORNOST FUNKCIONARJEV 27. člen Občinske upravne organe- vodijo funkcionarji upravnih organov. Oddelek, upravo in inšpektorat vodi načelnik, komite predsednik komiteja, strokovno službo vodja, sekretariat pa sekretar. Funkcionarje upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem postopku v občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva. Funkcionarji upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Imenuje in razrešuje jih občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Vodjo kadrovske službe in sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet po predhodnem mnenju koordinacijskega oejbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL. 28. člen Načelnik oddelka oziroma uprave vodi in predstavlja oddelek oziroma upravo, izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen in druge ukrepe iz pristojnosti upravnega organa, izdaja odločbe v upravnem pogtopku in opravlja druge zadeve,-ki jih določa zakon ali drug predpis. Načelnik vodi in organizira delo delavcev delovne skupnosti upravnega organa ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornih delavcev delovne skupnosti. 29. člen Predsednik komiteja skrbi za pripravo sej, jih sklicuje in vodi, predsednik komiteja predstavlja komite, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite, ter skrbi za njijiovo izvrševanje, izdaja odločbe v upravnem postopku, izdaja predpise in druge akte ter ukrepa kadar je za to pooblaščen z zakonom, ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice 'in dolžnosti funkcionarjev, ki vodijo upravni organ, če zakon ne določa drugače. Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovnih skupnostih komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 30. člen Funkcionar upravnega organa je za svoje delo in delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic skupščine odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu. 31. člen Funkcionarji upravnih organov morajo poročati zborom občinske skupščine in izvršnemu svetti o stanju na področju dela upravnega organa, ki ga vodijo. O delu upravnega organa poročajo izvršnemu svetu. 32. člen V upravnem organu se lahko v skladu s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog imenujejo vodilni delavci. Vodilni delavci so lahko: pomočnik funkcionarja, vodja notranje organizacijske enote in svetovalci za določena področja. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ. Vodilni delavci se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. 33. člen Dela in naloge, ki jih Opravljajo delavci s poseb-" nimi pooblastili in odgovornostmi, oziroma ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ali druge pomembnejše upravne in strokovne naloge, določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Delavci iz prejšnjega odstavka se imenujejo za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta, če z zakonom ni drugače določeno. 34. člen Ce občinski upravni organ in strokovne službe ne opravljajo svoje obveznosti po tem odloku v redu in pravočasno, se lahko začne postopek za oceno dela upravnega organa oziroma strokovne službe in postopek za oceno strokovnosti dela funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, vodilnih delavcev in delavcev s pobebnimi pooblastili in odgovornostmi. Postopek po prejšnjem odstavku se začne na predlog kateregakoli zbora občinske skupščine, na predlog izvršnega sveta ali na predlog resornega republiškega upravnega organa. ravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi. Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovne službe pošiljajo podatke in obvestila, potrebna za opravljanje zadev iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanje ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah 37. člen Občinski upravni organi in strokovne službe so zlasti dolžni" sodelovati in usklajevati svoje delovne programe, svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, kadrovanju in razporejanju dohodkov delovne skupnosti in podobnih zadevah. 38. člen Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovnimi službami skrbi posvetovalno telo — kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe. Sejo kolegija sklicuje in vodi predsednik izvršnega sveta. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 39. člen Upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti ž določbami tega odloka v roku treh mesecev po njegovi uveljavitvi oziroma treh mesecev po sklenitvi dogovora iz 56. člena zakona o sistemu državne uprave in IS Skupščine SRS ter republiških upravnih organov. * Delovne skupnosti občinskih upravnih organov morajo svoje samoupravne akte uskladiti z zakonom in drugimi predpisi v roku dveh mesecev po roku, določenem v prejšnjem odstavku. 40. člen 35. člen O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ, o izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, v vseh drugih primerih pa o izločitvi uradne osebe odloča izvršni svet. V. MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI 36. člen V zadevah iz svoje pristojnosti občinski upraVni organi in strokovne službe sodelujejo med seboj, z up- Občinski upravni organi začnejo delati po tem odloku z dnem veljavnosti odloka. Kolikor so posamezne upravne zadeve s tem odlokom prenešene v pristojnost drugega upravnega organa se nerešene zadeve zapisniško prenesejo v nadaljnje reševanje pristojnega organa. Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzemajo naloge dosedanjih upravnih organov prevzemajo hkrati tudi delavce, ki so do uveljavitve tega odloka opravljali te naloge. i« 41. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih Skupščine občine Vrhnika (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 21/73). . \ Z dnem, ko začnejo veljati samoupravni in splošni akti iz 39. člena tega odloka, neha veljati odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/65). 42. čkn Ta odlok zai™,- veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 2/1-021-01/68-80 Vrhnika, dne 5. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač L r. 1464. Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občina Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1980 ter družbenopohtičnega zbora dne 3. novembra 1980 sprejela SKLEP o sestavi občinskih komitejev 1. člen S tem sklepom se določa sestavo občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov občine Vrhnika. 2. člen Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje sestavljajo predsednik in 8 članov in to: — predstavnik družbenopolitičnih organizacij, — predstavnik komiteja za družbene dejavnosti, — predstavnik SIS s področja materialne proizvodnje, — 2 predstavnika organizacij združenega dela, — 3 člane imenuje Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 3. člen Občinski komite za družbeno dejavnost in občo uoravo sestavljajo predsednik in 8 članov in to: — predstavnik družbenopolitičnih organizacij, — predstavnik plansko-analitske službe — komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno, planiranje, — predstavnik skupnosti -socialnega varstva, — predstavnik občinske izobraževalne skupnosti, — predstavnik občinske zdravstvene skupnosti, — predstavnika organizacij združenega dela s področja gospodarstva, — 2 predstavnika organizacij združenega dela s Vrhnika. 4. člen Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, za katerega je ustanovljen občinski komite zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti v ustreznem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja. * 5. člen Predsednike občinskih komitejev imenuje občinska skupščina izmed članov Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem opravljenem postopku v predsedstvu Občinske konference SZDL. 6. člen Clane komiteja imenujejo po izvedenem kandidacijskem postopku v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL pristojni izvršilni organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delavski sveti organizacij združenega dela. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika s sklepom ugotovi imena tistih delegatov komiteja, ki so jih v skladu s tem sklepom delegirali v komite organi, organizacije in skupnosti in imenuje tiste člane komiteja, M jih je pooblaščen sam imenovati. 8. člen Komite mora na sejah obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma pred-, laga izvršni svet in skupščina občine, predpise in druge splošne akte, ki jih izdaja sam ter mnenja in predloge, Id jih daje v zadevah s svojega delovnega pod-ročja; odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti. 9. člen ■ S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu. St. 29 — 27. XI. 1980 URADNI LIST SRS Stran 1509 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 2/1-021-01/69-80 i Vrhnika, dne 5. novembra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1445. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecu decembru 1980 in v mesecih januarju in februarju 1981 1485 1446. Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1485 1447. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj dav- . kov iz osebnega dohodka in stopenj prjjpevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih, skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 1486 1448. Odredba o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1980 1487 POPRAVEK V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 44/80-6 z dne 16. oktobra 1980, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 27-1365/80 z dne 7. novembra 1980, je bila pri primerjanju objavljenega besedila odločbe z izvirnikom ugotovljena tiskovna napaka, tako da se v zadnji vrsti tretjega odstavka obrazložitve odločbe namesto ... odločba v neskladju z njima' pravilno glasi ... določba v neskladju z njima. Uredništvo POPRAVEK V odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 26/80) se prvi odstavek 20. člena pravilno glasi: »Upravljalec odda brez javnega natečaja po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika urejeno stavbno zemljišče po novo nastalih stavbnih parcelah za posamezne objekte, ki je potrebno za:* Sekretariat SO Vrhnika VSEBINA Stran PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1441. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1481 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1442. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb pravil- nika o osnovah In merilih za delitev sredstev za osebne dohodke TOZD Avtoservis Ilirska Bistrica v sestavi DO Transport Ilirska Bistrica 1481 1443. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb samouprav- nih splošnih aktov v delovni organizaciji »Termo-pol« Sovodenj nad Škofjo Loko 1482 izvršni svet Skupščine sr Slovenije 1444. Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega In bivalnega okolja ter za bivalne prostore 1482 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI | 1449. Spremembe In dopolnitve samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih Iz zdravstvenega varstva UST ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1451. Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v stanovanjskem objektu verižni blok v stanovanjski soseski Nova vas Ш (Celje) 1487 1452. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica (Grosuplje) 1498 1453# Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra v Ivančni gorici in ureditve komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Dob (Gro- suplje) 1491 1454. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela urbanističnega načrta Litije In Šmartno z Ustjem In dopolnitev zazidalnega načrta Graška Dobrava (Litija) 1481 1455. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto um 148S 1458. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka e delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Bežigrad , ■ 1493 1457. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Šmarje pri Jelšah) UP8 1458. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnika) J494 1489. Odlok o prenehanju pravio« tat drugih pravic na zemljiščih, namenjenih sa kompleksne graditev na območja zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnilta) 1498 1460. Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksne graditev na območju zazidalnega načrta Log-Mole (Vrhnika) 1498 MCI. Odlok o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacija In gradnje za območje Partizanskega klanca in *as-kovca (Vrhnika) 159« 1462. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri- , spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979 (Vrhnika) ieee 1463. Odlok o upravnih organih občine Vrhnika 1541 1464. Sklep o sestavi občinskih komitejev (Vrhnika) 1568 — Popravek odločbe o razveljavitvi določbe sklepa sveta Krajevne skupnosti Bakovci o uvedbi samoprispevka, po, kateri so zavezanci samoprispevka gospodinjstva 1599 — Popravek odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Vrhnika) 1549 NOVO! Založili in izdali smo , Državna uprava — Družbeni sveti V tej publikaciji je uvodna obrazložitev k vsem zakonom, ki so objavljeni v publikaciji. Objavljena sta zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih Služb Izvršnega sVeta Skupščine SR Slovenije ter zakon o šolstvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju z obrazložitvijo Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun. Razen tega je v publikaciji tudi republiški zakon o družbenih svetih in zakon o temeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih z obrazložitvijo, ki jo je prispeval predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo. SPREJEMAMO NAROČILA NOVO NOVO NOVO H0V0 NOVO NOVO NOVO Izdali, in založili smo ZDRAVSTVENO VARSTVO v publikaciji je zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) z obširnimi pojasnili In komentarjem k posameznim poglavjem zakona, prim. dr. Antona Fazarinca Sprejemamo naročila CZ Uradni list SRS Ljubljana, Gregorčičeva 27a Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomài C. vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gregorčičeva 2T7a. poštni predal 379/VII — Telefon direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo to 701, prodaja, prekUd In naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-003 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje St. 421-1/72