Asfalt na Jezerskem — na Jezersko je bila vsa leta precejšen problem, še posebno so jo poškodovale poplave, isko cesto od Jezerskega do Celarjevega mostu jli delavci Cestnega podjetja Kranj asfaltirati, denar pa je »vala republiška skupnost za ceste. Ko bodo polagali asfalt, bo cesta nekaj časa zaprta za ves promet. — Foto: F. Perdan o IXXXII. Številka 45 V»rigelji: občinske konference SZDL k, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Wft - Izdaja Časopisno podjetje Tjfctej - Glavni urednik Igor Slavec f%worni urednik Andrej Žalar U SIL O SOCIA ZADNJA VEST Od sredine tega tedna so delovni stroji končno pre-grizli tudi do ponekod 8 metrov visoke zamete na cesti čez Vršič. Z gorenjske strani je cesta med tednom odprta samo do Ti carjevega doma, ker cesto v Trenti asfaltirajo. Cesta je zato odprta čez Vršič le konec tedna, in sicer od petka od 12. ure do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Vozniki naj zato upoštevajo prometno signalizacijo. Verjetno pa bodo julija cesto na Vršič asfaltirali tudi z gorenjske strani. Cestno podjetje Kranj bo zaporo ceste še pravočasno objavilo. Dotlej pa je možno na Primorsko čez Vršič le ob koncu tedna. Kranj, petek, 15. 6. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OBVESTILO! Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bo cesta R-319 ••odseku KOKRA-JEZERSKO v času od 18.junija l»7f do 22. junija 1979 in od 25. junija 1979 do 29. ju-aij« 1979 v dnevnem času od 7.30 zjutraj do 16. ure popoldan zaprta za ves promet zaradi polaganja ttfidtbetonske plasti v celotni širini vozišča naenkrat. V primeru slabega vremena bo čas zapore podaljšan za število deževnih dni. OBVOZA NI! Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem Prosimo udeležence v prometu, da z razu-ftevaniem upoštevajo, da asfaltiranje celotnega vo-oidanaenkrat ni možno izvajati brez popolne zapore ceste. ičena javna razprava Stanovanjska litika skupni dogovor fska občina med prvimi v republiki organi-t javno razpravo o preobrazbi družbeno-omskih odnosov v stanovanjskem gospodarili je bila zaključena ta teden — Prihodnji P* obravnavata razpravo in zaključke občin-mupščina in skupščina stanovanjske interesne skupnosti — Uobrih deset dni je ' kranjski občini javna - o preobrazbi družbenostih odnosov v stano-* gospodarstvu na osno-6va samoupravne stano-»kupnosti. Razpravo je težko oceniti. Popolnej-bo znana prihoanji tete bosta sestali najprej a samoupravne stano-»kupnostit v sredo pa *ori občinske skupščine 1 obvezujoče sklepe in statva se je sukala okrog flavnih področij. Tako za razpravo kot razpra-sta poudarila, da mora ' vec ključni oblikova-razdeljevanja dohod-zagotavljati ekonom-eialno varnost vaako-mmj bodo plani stano-graditve v temeljnih " ih združenega dela oblikovanje planov ni h skupnosti in politike v njih. *mfc stanovanjske gradnje % Pravočasno in dolgoroč-Iftr bo omogočalo dogo-Jj* in sporazumevanje na %mih osnovah. Pomanj-. snsanji sistem združeva-za stanovanjsko Kj*"-r za ta namen - Ves denar z q »drukati P" , delovnih ljudi in F* ^Xe£ P^o*aja po-^Todlof-nje posamez- nika, koliko bo vložil za nakup stanovanja, naj bo del osnov za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Premiranje naj vzpodbuja namensko varčevanje, etažni lastnini pa kaže dati prednost pred zasebno gradnjo. Slednja mora postati bolj organizirana ob sodelovanju stanovanjskih zadrug. Precej vrzeli se kaže pri stanarinah in vzdrževanju, kjer zbori stanovalcev v okviru hišne samouprave še nimajo prave vloge. Prav tu manjka načrtnosti, k urejenejšemu položaju na tem področju pa bodo prispevale tudi ekonomske stanarine, sprejete s samoupravnimi sporazumi delovnih ljudi in občanov. Javna razprava je posegla na področje usmerjene stanovanjske graditve v krajevnih skupnostih, kjer se morajo bodoči stanovalci še pred gradnjo primerno organizirati, opozorila na nepravilnosti pri podnajemniških odnosih in na slabosti pri pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč. Komunalno opremljanje in pridobivanje dokumentacije sta pri tem pomembna elementa. Predvsem pa je dobro organizirana stanovanjska skupnost, sposobna usklajevati interese delavcev v združenem delu in občanov v zborih stanovalcev na delegatski osnovi, eden od glavnih pogojev za uveljavitev novih družbenoekonomskih samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. J. Košnjek Zdravje ima visoko ceno Delegati zdravstvenih skupnosti gorenjskih občin te dni pregledujejo delo in uresničevanje nalog, ki so si jih skupnosti zastavile v tem srednjeročnem obdobju. Ustavljajo se ob analizah stroškov zdravstvenega varstva in obsega zdravstvenih storitev ter ugotavljajo, katere prednostne naloge iz minulega obdobja niso bile izpolnjene, kje so bile zdravstvene storitve nesmotrno iz- koriščane in kje je bila zdravstvena dejavnost neracionalno izvajana. Naj bo kakorkoli že, mimo ugotovitve o zdravstvenem stanju prebivalstva nikakor ne kaže iti. Lanska analiza, ki je zajela daljše obdobje, je pokazala, da se tudi z omejenimi sredstvi, ki jih ob sedanjem nacionalnem dohodku lahko namenjamo za svoje zdravje, ne moremo ravno pritoževati nad zdravjem Gorenj- ih torek, 12. junija, so v Alplesu v Železnikih predstavniki organizacij združenega dela Alples in Kovind Unec podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju. Za začetek si bodo delili delo pri izdelavi transportnih naprav za lesno industrijo. — Foto: D. D. Za začetek transportne naprave Veliko kritičnega je bilo zadnje čase spet povedanega na račun nepripravljenosti našega gospodarstva razvijati strojegradnjo za našo lesno industrijo. Ugotavljamo, da je vsa oprema naših lesnih predelovalcev iz uvoza in da imamo še za naprej velike apetite prav po tem uvozu. Izjema v gorenjskem gospodarstvu je Alples Železniki, ki se je v svojem TOZD Kovinske predelave lotil proizvodnje transportnih naprav in izdelave lesno predelovalnih strojev. Da bi zmogli večje kapacitete, je nujno, da se povežejo z drugimi sorodnimi proizvajalci, s katerimi bi si lahko delili delo. Eno takih podjetij, ki je tudi pripravljeno na tako sodelovanje, je Kovinska industrija KOVIND Unec pri Rake- DOGOVORIMO SE ku. V njem je Alples našel sodelavca in pred par dnevi sta organizaciji združenega dela podpisali samoupravni sporazum za dolgoročno po-slovnotehnično sodelovanje zaradi specializacije proizvodnje ter zaradi rentabilnejšega poslovanja obeh organizacij. Skupno bosta izdelovali transportne naprave, ki so velika pomanjkljivost vse jugoslovanske industrije. Ta se je zadnjih 15 let opremljala, pozabljala pa je na transport v proizvodnji in prav tu bosta poprijela Alples in Kovind. Kot so ugotavljali predstavniki obeh delovnih organizacij, je pri nas še dovolj možnosti za take povezave in uspeh zagotovo ne bo izostal. Le poguma je treba in dobrih konstrukcij. D. Dolenc 9. STRAN: cev. Ob vseh kritikah, ki jih po dolgem in počez delegati v samoupravnih organih zdravstvenih skupnosti ali kjerkoli drugje naslavljajo na izvajalce zdravstvenega varstva, bi morali vedno tudi pomisliti, da se sredstva in delo pač morajo kazati v določenih učinkih: kljub nedvomnim pomankljivostim, ki jih zdravstvene oranizacije imajo in se jih tudi zavedajo, je vendarle najvažnejši prav ta končni učinek — zdravje. Nad njim pa se za sedaj ne moremo pritoževati. Kljub limitiranim sredstvom za zdravstveno varstvo, jih vendarle znamo tako obračati, da lahko vzdržujemo solidni zdravstveni nivo in s tem tudi solidno in zadovoljivo zdravstveno stanje prebivalstva in delovno sposobnost zaposlenih. Vse doslej je morda v sporazumih o svobodni menjavi dela med izvajalci zdravstvenega varstva in uporabniki izbijal na plan neenakopraven položaj izvajalcev. Vemo, da so sredstva za zdravstveno varstvo še vedno limitirana, zbrana vsota je letno omejena, medtm ko zahteve in potrebe uporabnikov niso nikjer limitirane; participacija uporabnika namreč ne more pomeniti omejevanja uporabe zdravstvenega varstva, pač pa le smotrnejše koriščenje pravic. V takem položaju izvajalci, to je zdravstvene delovne organizacije, vsekakor niso bile v lahkem položaju in še vedno niso. Postavljene v enak položaj z gospodarskimi organizacijami, so bile v pridobivanju dohodka brez dvoma v slabšem položaju, kar se je vsekakor odražalo tudi v slabšem materialnem položaju zaposlenih v zdravstvenem varstvu ne pa tudi v slabšem zdravju uporabnikov. Med vrsto prioritetnih nalog za naslednje srednjeročno obdobje bi bilo zato treba vsekakor zapisati tudi prizadevanja za izboljšanje materialnega položaja zdravstvenega delavca. Cim manj bo v sporazumih o svobodni menjavi ostankov proračunskega financiranja, lažje bodo v zdravstvenih organizacijah izvajali zdravstveno varstvo in obenem gospodarili kot zahteva zakon o združenem delu. Eno pa je gotovo: z dialogom o enakem ekonomskem položaju zdravstvenega delavca in delavca v gospodarstvu bomo prišli na čisto, ko nam bo vsem jasno, da ima zdravje visoko ceno in ne bolezen. L jyf V ponedeljek, 25., in v torek, 26. junija, se bodo sestali delegati skupščin skupnosti za zaposlovanje vseh petih gorenjskih občin na 4. seji. Gradivo, ki ga v povzetku objavljamo na 9. strani, je približno enako za vseh pet občinskih skupnosti za zaposlovanje. Na dnevnem redu je vrsta pomembnih zadev: študija o možnostih za ustanovitev rehabilitacijskega centra na Gorenjskem, analiza letnih potreb po kadrih, sodelovanje med združenim delom in šolami pri poklicnem usmerjanju mladine ter verifikacija pripomb k predlogu družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS in k osnutku sporazuma o štipendiranju. 1 NASLOV: O LAS 2.STRAN PETEK, 15. JUNIJA 1171 Zastarelo omrežje Ob vedno večji porabi električne energije bo treba poskrbeti tudi za naprave, ki smo jih v zadnjih letih v Sloveniji kar precej zanemarili, saj so še številni zaselki, ki dobivajo zelo slab tok. V naslednjih osmih letih bi za enakomeren razvoj srednje-napetostnega, predvsem pa nizkonapetostnega omrežja potrebovali 12 milijard dinarjev za okoli 4000 transformatorskih postaj, od tega 5,5 milijarde dinarjev samo za posodobitev zastarelih naprav. Redka preskrboval-na območja so doslej združevala vso amortizacijo za naložbe v omrežju na enem mestu. Cementa premalo V prvih petih mesecih so cementarne poslale na tržišče za 10 odstotkov manj cementa kot so načrtovale. Ob koncu leta najbrž ne bodo dosegle predvidenih 11,1 milijona ton. Za letos so cementarne načrtovale 22-odstotno povečanje, vendar tudi tedaj, ko bi načrt izpolnile, ne bi mogle zadovoljiti vseh domačih potreb. Predstavniki jugoslovanskih cementarn so zato že ob začetku leta predlagali, da bo treba uvoziti najmanj 2 milijona ton, pri stojni organi pa so dovolili uvoz milijon 100.000 ton. Dragoceni premog Svet ob pomanjkanju energije vedno bolj išče zaloge premoga. Tako bi se morali usmerjati tudi pri nas, ki imamo od vseh energetskih virov premoga 84 odstotkov. Vendar pa strokovnjaki domnevajo, da bi lahko v Jugoslaviji odkrili še nova najdišča kot na primer v Makedoniji in v Vojvodini ter drugod. Premog naj bi postal pomemben vir energije vse dotlej, dokler ga ne bi nadomestili novi energetski viri. Strokovnjaki kot breme Pred nedavnim so pripravili obsežno anketo, ki je zajela 15.000 naših strokovnjakov v 250 delovnih organizacijah. Anketirali so inženirje, ekonomiste, pravnike, fizike in druge. Med njimi so mnogi menili, da svojemu kolektivu ne pomagajo v skladu s svojimi sposobnostmi, kar 41 odstotkov diplomiranih strokovnjakov pa je menilo, da bi njihovo delo lahko opravljali manj strokovni kadri. Drastičen je podatek, da skoraj vsak sedmi strokovnjak opravlja delo, ki bi ga bil sposoben opravljati delavec z osnovno šolo. Kmečki turizem ni le hrana Trenutno se v Sloveniji s turizmom organizirano ukvarja 141 kmetij, ki razpolagajo s skupno 1461 ležišči. Kmečki turizem se je pri nas posebno razmahnil zadnji dve leti in ponekod dosegel lepe uspehe, marsikje pa še zaostaja. Na slovenski Zadružni zvezi so pripravili družbeni dogovor o usmerjanju in razvoju kmečkega turizma, ki mora biti v sklopu vseh drugih — tudi infra strukturnih - pogojev. Ra zen tega bodo uvedli zaščitni znak — prepolovljeno jabolko. Dobile ga bodo le tiste kmetije, ki se bodo vključile v organizirano pridelovanje hrane in se dodatno ukvarjajo še s turizmom. Na ta način naj bi izločili vse tiste, ki se le zaradi ugodnosti skrivajo pod streho kmečke ga turizma. \______-___ -------/ Praznik KS Struževo f Svet v tem tednu Krajevna skupnost Struževo praznuje svoj krajevni praznik 21. junija, na dan, ko je leta 1944 padel krajan narodni heroj Ivo Slavec-Jokl. Letos mineva 35 let od dneva, ko je na Pševem pri Javorniku nad Kranjem izdajalska krogla presekala nit življenja borcu, ki se je še posebej odlikoval po svojih organizatorskih sposobnostih. V Osvobodilno fronto se je vključil kmalu po okupaciji, sredi leta 1942 pa je moral zaradi svojega delovanja kot aktivist OF oditi v partizane v Rakovško partizansko četo, kasneje pa je postal komandant bataljona Loškega odreda. Jeseni istega leta, potem ko je po ranah dobljenih v bitki v Loški dolini, okreval, se je vrnil na Gorenjsko, kjer se je posvetil Se posebno organiziranju mladine v mladinsko organizacijo. Potem, ko je postal sekretar kranjskega okrožnega komiteja KPS, se je organizacija zaradi njegovih zaslug in sposobnosti organiziranja močno utrdila in razširila obenem pa ie skrbel tudi za vzgojo borcev Kokrškega odreda ter uspešno mobiliziral nov kader za NOV. V takšne stiske, kot je bila marca 1944, ko so bili na sestanku aktivistov v Šorlijevem mlinu izdani, ie padel še večkrat, tako na Štefan ji gori, v Kokri in v Križah, zadnji spopad s sovražnikom pa ga ie stal življenje. Na spomeniku padlim borcem in aktivistom v Struževem je vklesanih 18 imen krajanov, ki so v času najhujše narodove preizkušnje vedeli, kje jim je mesto. Njihova imena, za vedno vpisana v krajevno in našo zgodovino, sicer mnogo več povedo starejšim občanom, ki se jih še vedno spominjajo — mladih, delavnih in zavzetih za osvobodilni boj. Da pa bi spomin nanje pomenil prav enako tudi mladim, ie organizacija ZB sklenila vsako leto Se posebej obuditi spomin na posamezne padle. Tako je letošnji praznik krajevne skupnosti posvečen spominu treh padlih borcev: Julija Tratnika. Matka Krta in Janka Mežka. Vsi trije so bili aktivisti preden so postali borci NOV. Julij Tratnik se je aktivno vključil v delo že konec 1941, ko je prenočeval partizane, vzdrževal zveze ter skrbel za nabavo raznega blaga za partizane. Januarja 1944 leta je odšel v Kokrški odred, bil desetar in padel že štiri mesece kasneje zaradi izdaje na Štefanij gori pod Krvavcem. Matko Krt je bil tovarniški delavec v takratni Jugobruni. V vrste borcev NOB je vstopil 18. junija 1943, vendar pa je padel že če/, pet dni. ko je stal na straži. Janko Mežek se je že pred začetkom vojne vključeval v delavsko gibanje, saj je bil kot član stavkovnega odbora med stavko leta 1936 odpuščen in nato več mesecev brez službe. Kasneje se je zaposlil v Jugobruni in kmalu postal pod moj -ster, vneto pa ie sodeloval tudi v Julii Tratnik društvu Svoboda in drugih organizacijah. Ko se je začela vojna, se je vključil v članstvo OF. v partizane pa je odšel v začetku novembra 1943 in kasneje postal član VDV. Spomladi 1944, komaj slabega pol leta kasneje, ie na poti proti Povijani padel zaradi izdaje skupaj s partizanom Grogo s Trstenika. L. M. Konec mladinske akcije Naš klub 1979 Srečanje na Jesenicah Jesenice — Letošnja mladinska akcija Naš klub, med katero so v klubskih dejavnostih na raznih področjih sodelovali mladi iz številnih osnovnih organizacij po naši republiki, se bliža kraju. Sklenili jo bodo to soboto, 16. junija, s prireditvami v petih krajih jeseniške občine in končno svečanostjo na Jesenicah. Ob sklepu republiške akcije Naš klub 1979 bodo mladi pripravili pet vzorčnih klubskih prireditev. V Kranjski gori bo gostovala literarna skupina s Krima. Skupina mladih žirovniških likovnikov bo pod vodstvom mentorja mladinskega kluba iz Ptuja v Žirovnici spregovorila o možnostih za likovne dejavnosti v okviru klubov. Glasbena skupina iz Prebolda bo v Mojstrani predstavila svoj spored. Na Blejski Dobravi bodo mladi imeli priložnost prisluhniti predavanju o znanstveni fantastiki. Na Planini pod Golico pa bo skupina dijakinj iz jeseniškega centra srednjih šol izvedla pravljično uro za predšolske otroke. Prireditve, ki bodo v vseh krajih v soboto popoldan, bodo vodile skupine, v kate- rih bo po 31 predstavnikov mladinskih klubov iz vse Slovenije, razen nastopajočih pa se jih bodo udeležili tudi mladi iz vseh letos nagrajenih osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine za klubsko dejavnost. Prireditve bo spremljal posvet delegatov občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije in predstavnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenije v jeseniški Kazini. Tod se bodo zbrali ob 15. uri in zatem razpravljali o vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj klubske dejavnosti. Končna svečanost letošnje akcije Naš klub bo ob 19. uri v jeseniškem gledališču, kjer bo v kulturnem spo-redku sodelovala mladinska skupina iz Ptuja s predstavo Cirkus. Na svečanosti bodo tudi podelili republiška priznanja za sodelovanje v akciji 31 mladinskim klubom, med njimi trem iz jeseniške občine. Po tej prireditvi se bodo mladi iz jeseniške občine in gostje zbrali na družabnem srečanju s plesom v športni hali pod Mežakljo. S. Saje KRANJ V torek je bila na kranjski občinski konferenci SZDL seja štaba za izvedbo akcije Nič nas ne sme presenetiti. Člani štaba so na seji med drugim ugotovili, da obveščanje med sodelujočimi v akciji in štabom kdaj zašepa. Po krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih imajo številna preverjanja pripravljenosti, pa štab pogosto zanje ne ve. Med najuspešnejše prireditve v akciji Nič nas ne sme presenetiti kaže uvrstiti tudi vajo na sejmu, na Jezerskem in v Cirčah, načrtujejo pa jo tudi v Velesovem. Prihodnji teden bo seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri bodo obravnavali gradivo za sejo občinske skupščine, posebna pozornost pa bo veljala gradivu o družbenoekonomskem položaju knjige v kranjski občini. Gradivo je pripravljeno, kar kaže, da so se v kranjski občini resno vključili v republiško akcijo. To pa v tolikšni meri ne velja za akcijo o slovenščini v javni rabi. RADOVLJICA -jk V ponedeljek, 18. junija, bo ob 12. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta Radovljica redna seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo razpravljali o problematiki zaposlovanja v občini, obravnavali družbeni dogovor o štipendiranju, v Sloveniji, osnutek samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih življenj skih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev v občini Radovljica ter o predlogu o podelitvi srebrnega znaka sincjilcaja *a Uto 197!) .....-1 D S. ' Odgovornost Havane COLOMBO, BEOGRAD - S sklepnim dokumentom, ki v političnem delu ponovno poudarja neodvisno in neblokovsko naravo gibanja ter trajno vrednost njegovih izvirnih načel, seje v Colombu končalo pomembno zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih pred vrhom v Havani. 96 delegacij se je zbralo v glavnem mestu Sri Lanke, od tega 25 članic biroja, druge pa so članice ali gostje. Gibanje je kljub nekaterim nasprotnim poskusom ostalo enotno, bližnjemu srečanju voditeljev neuvrščenih držav v Havani pa je naložilo pomembne dolžnosti. V manjši meri to velja za drugi, gospodarski del sklepnega dokumenta. V Jugoslaviji ocenjujemo srečanje koordinacijskega biroja v Colombu. Izredno pomembna je ocena, ki jo je povedal vodja naše delegacije v Colombu zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. »Sestanek je bil izredno pomemben in je ponovno potrdil, da je neuvrščena politika neblokovska, gibanje neuvrščenosti pa se mora še bolj demokratizirati,« je dejal in se dotaknil nekaterih spornih vprašanj okrog članstva Kampučije, Egipta in vloge koordinacijskega biroja. O Kampučiji, Egiptu in bližnje-vzhodni krizi nasploh bo več govora v Havani, čeprav so ie v Colombu nekateri pretirano poudarjali to problematiko. V Colombu je bila zavržena težnja, da bi koordinacijski biro ločili od gibanja. To je oddaljevanje od demokratičnega bistva gibanja in zagovarjanje privilegiranega položaja organa, ki bi moral po tej logiki vsiljevati svoje odločitve članicam. Sporno je bilo vprašanje, katera vlada naj zastopa Kampučijo. Za nas ni vprašanje, je dejal Vrhovec, kdo zastopa Kampučijo. Za nas je pomembna suverenost te države in spremembe v njej brez tujega vmešavanja. Naše stališče ni bilo osamljeno in to je pomembno. Bližnji vzhod je še vedno v obravnavi. S tem želimo trajno politično podpirati boj arabskih narodov zoper izraelsko agresijo, ki postaja vedno bolj brutalna. Vendar morajo biti rešitve takšne, da jih lahko gibanje v celoti podpre. Ker je Egipt vpleten v sedanje reševanje križe na Bližnjem vzhodu skupaj z Izraelom in Združenimi državami Amerike, je zaradi tega tudi posredno na udaru. Razprava o Egiptu in njegovem članstvu v gibanju neuvrščenosti je prepuščena Havani. Zadnji Colombo, na katerem je Jugoslavija utrdila vlogo tvorca, usmerjevalca in povezovalca neuvrščenega gibanja, je potrdil, da je neuvrščenost brez tuje pomoči ali posredovanja sposobna sama premagati svoja nasprotja. Sile, ki družijo, so močnejše od sil, ki razdvajajo. j . Rudiju Hlebšu za slovo in za spomin Spet je Kranj izgubil markantno osebnost — v 80. letu starosti je odšel na pot v neznano Ruda Hlebš, vsej Sloveniji znan tudi kot »Oča s Kra-na«. Ruda Hlebš, sicer obrtnik -steklarje v svojem javnem delu družil stare z novimi časi. Kot sedemnajstletnik se je udeležil prve svetovne vojne na soški in gališki fronti. Kot zrel možak se je jeseni leta 1943 pridružil borcem za osvoboditev domovine in odšel je v partizane! Takoj po koncu vojne je bil Ruda Hlebš izvoljen za predsednika .Mestnega ljudskega odbora v Kranju. Poldrugo leto je opravljal to funkcijo - a bito je to kratko obdobje najtrše, čas odrekanj, pomanjkanja, gospodarskih stisk. Biti v onih časih župan, je pomenilo nenehno skrb, delo noč in dan, tudi nedelj takrat ni bilo - bili so to vedno le udarniški dnevi! Ruda Hlebš pa se ni udejstvo-val le v politiki in gospodarstvu. Bil je že od mladosti predan amaterskemu odru, hkrati pa bil tudi pevec, šegav družabnik in duhovit zapisovalec modrovanj v gorenjskem narečju. Kot tak je po osvoboditvi sodeloval tudi v'Ljubljanskem radiu. Kot lovec in kot ribič je pokojni Ruda Hlebš preživljal ves svoj prosti čas v naravi, ki ji je veljal tudi kot zaščitnik in varuh. Oča s Krana, šaljivec in lovec, prijatelj prijateljev, je odšel v večna lovilca. Ker pa si nisem mogel dovoliti, da bi uvrstil med vrstice nekrologa tudi kak šegav spomin na pokojnega Rudo Hlebša, storim to v temle posebnem obrobnem zapisu. Na vztrajno zahtevo družbe, zbrane pred leti pri Joštarju, naj pove kako lovsko, res pošteno lovsko, je Ruda spregovoril: .• v-. »De se prov neč ne zvažem, je bil ta najievš jagersk užitek u moj-mo živlen takrat, k srn šu u Storžeč na jelena. Pušo srn doma poškropu s trinajst let starmo brinovčkam, kugle pa namazov z močeradovo mastjo" tako, de na morš falit. Prilezem na eno frato pod vrham Storžča je bva pa megva tako hudičov gosta, de srn jo mogu z enga štora z roko dol pomest. de srn se lohk usedu Sonce je pa tko žgav, de so se mi šplenke u varžet unele. Kar na enbart zamerkam sred frate jelena Brš pušo h lic, glih ko vočem potegnt za petelina, pa videm, kako je prleteva ena vastovka, pa sedva na jelenove rogle. Ja tavžent komedij, pravem, kva je pa zdej to! Brš rešpe lin h nos - kva videm? Med jelenovem roglem je imeva vastovka spleden gnejzdec, ven je pa molev pet vačneb klunčkov. Glihkar jm je prnesva mama debevga Črv čka Men je zlezv a puška kar sama t rok, na rešpethn so pa začehe kapat kuker fržov deheie sovze. Sej nisem mogu strelat - ja, kdo pa bi mOKLatinsko-lovska zgodba, pripovedovana sicer v gorenjščini. kaže boTj k„t v/e velike besede, na Hlebševo veselo in dobro srce. Lep spomin naj ostane za njim! ^ Ko srho se še pred meseci srečevali na trgu, se nam njegovim mlajšim znancem ni zdelo verjetno, da mož hiti že v osemdeseto leto. Rekli smo si: »Kako lepo je biti še pri osemdesetih tako mlad, živahen in podjeten!« Vedeli smo, da je Ruda Hlebš čvrst gorenjski možak, žlahtnega starega kova. Segav in moder, delaven v poklicu, živahen v prostih urah. Nikoli za pečjo, nikoli na ustih besed: nočem, ne morem, ne znam. Zdaj prijatelja Rude Hlebša ni več. Ostal pa bo nanj lep spomin — saj je tako znal biti prijatelj prijateljem! Kot lovec pa tudi prijatelj gozdnim živalim. Zato so v sredo, ko smo se od Rude Hlebša poslovili, prekrili njegov grob smrekovi vršički, lovski rog je zapel tako, da nam je bilo vsem hudo. Zares, hudo nam je ob smrti prijatelja in tovariša. Zdaj Ruda Hlebš že spi, saj za nas pravzaprav ni umrl, le šel je pred nami... Črtomir Zoreč 15 JUMJA 1979 ,3.STRAN G slitev po delu vključena v vse oblike izobraževanja J*, da takšne aktivnosti, kot jo f letos čutiti pri sindikatu, res M&o. Akcija se drži akcije, je pomembnejša od druge. bi Usta. največja aktivnost K zaključnih računih dala po-i novim akcijam sindikalnih To živo delo je čutiti tudi #&alnih delavcih v kranjski 9> pred dnevi smo se o vsej tej »hJvnosti pogovarjali s predaj, kranjskega sindikalnega *akom Sarabonom. #triš Sara bon, katere so J najpomembnejše akcije, ki Brodili to pomlad v kranj- »Ni jih bilo malo. Takoj po zaključnih računih nas je že čakalo uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih donosov v stanovanjskem gospodarstvu in analiza uresničevanja zakona o združenem delu, pa spet javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, dopolnjevali smo samoupravni sporazum o novoletnih prireditvah. To smo delali skupaj s Socialistično zvezo. In ustanovili smo tudi dva najbolj pomembna sveta: svet za dohodkovne odnose ter za socialno politiko in delovne pogoje delavcev. Prav pred kratkim smo izdelali tudi analizo delovanja samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in jo bomo v. teh dneh dali v razpravo svetu. Prav zanimive ugotovitve je dala. Pa je bila tu še priprava politične šole za sindikalne delavce, ocenili smo delovanje sindikatov in drugih dejavnikov v združenem delu na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, sprejeli, osnovne usmeritve za akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« itd. Sprejeli smo pa tudi program aktivnosti za uresničevanje stališč republiškega sveta o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načela delitve po delu, vodili široke razprave okrog planiranja . ..« »Bi malo več povedali o tem, kako potekajo razprave o planiranju po organizacijah združenega dela?« Komisija za medsebojna razmerja_delavcev DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja naslednja prosta dela in naloge PREVAŽANJE TOVORA Z VOZILOM B in C KAT. * poslovalnici v Kranju, Prešernova 2 — poklicna šola — 6 mesecev delovnih izkušenj, — vozniški izpit B in C kategorije e prijave sprejema splošno-kadrovski sektor Državne založbe l -ije, na gornji naslov 15 dni od dneva objave razpisa. ^dkUte bomo o izbiri pismeno obvestili. Lahko kar greš!« Vtemelini organizaciji združenega dela Park hotel na Bledu fenotarradnji novega hotela nemalo težav: visoke anuitete, Cl^SSavci odhajajo zaradi nizkih osebnih dohodkov in liVveč izmenah. Tako tudi hotel Park doživlja vse težave in IL.. našega turizma. . A.. Tak« Se ie v blejskem hotelu tik pred turistično sezono po-več deset delavcev. Za kolektiv je številka grozljiva. lVali zavda bo rekli adijo, adijo delu v več izmenah povpreč-Kon 4 00« dinarjev na mesec ter tudi -slabim medsebojnim i n^l« v vseh delovnih kolektivih prihaja do občasnih spo-^^£>v a vendar je le malo delovnih organizacij, ki bi Stae^oljo gnale prav do konca in delavcem hudo zagrenile lA^^lbivca hotela Park, zaposlena kot vzdrževalca, sta že k ohVt-tila Vodstveni in vodilni kader, da bosta prej ali slej R SltSii sta prav tako ustni odgovor: »Saj lahko kar gre-K/fV1S «taTdla vendarle bolj trdovratna in ko je postajalo N^Pl/res nameravata odditi, sta lahko slišala zagotovilo: ^SVJ^tll prej morata opraviti še delo, ki čaka « v in opravila. A ko sta hotela po vloženi prošnji h*5?vJ!raziimno prekinitev delovnega razmerja, je komisi-r^ov^azmerja rekla: jok, nikamor sporazumno al, tako-^T?*«* mora po tem in tem členu sporazuma odpoved- mučno dopisovanje komisije za delovna raz-očitki, prošnje, dopovedovanja. Komisija je d* ."^^""-vrti^m členu, oba vzdrževalca pa že pred vrati to^rS ZdTne v««, kaj bi «laj »ta »e bolj razo-rna ctelovni« toliko bolj, ker niso držali besede. ITLiir^'jasSo, da »nič ne moreta«, da sta ga polomila, ko t verjeli dani besedi, obenem pa je jasno še marsikaj druge-j da takšno očitno nagajanje kali medsebojne od- l^aano je, ™ bi moraia delovna organizacija že prej razmili JasnovJeH"iavcih ali vsaj svoj stari kader kakorkoli že B »rjeli koliko pomeni lepa beseda, tovariško preteči vama N>k... mSiktiTrJe bi \e12eillJ^^da si delovni organizaciji zaželen - dokazovanjema fcako ge 3SL«HJ dt odhajamo, vodilni ali vodstveni le rEdar ob *roznji, £ ^hi/iv0 obregnejo: »Kaj me briga, dijgfc. n^0ge tistih, ^»^*«.hče ne zamisli, da ki so se že odločili za odhod „ smo morda hitrega odhoda v*fj •« rem n*» ^ tudi gami? Sporazum je res sporazum in ^ tako a |^odpovedni rok, a vse formalnosti imajo tudi velika škoda bi bila prizadeta podjetju, če SM^£rzmnno mesec dni prej tako, kot je bilo dogovorje-••I* *P° občutna. In kakšna je zdaj, ko vsa užaljena in pri-■N^T^hodita na vrata kadrovskih služb in iščeta besedo, ki «a^dno nfmaterialiia, ampak moralna ... »Pripravili smo seminar za predsednike osnovnih organizacij, predsednike konferenc in predsednike občinskih odborov. In da bi aktivnost tu res tekla, kot smo se domenili, tudi člani sveta obiskujemo organizacije združenega dela. Vse imajo sprejete sklepe o pripravi srednjeročnega plana in programe dela s konkretnimi nosilci posameznih nalog in tudi postavljene roke. Večina organizacij je imenovala tudi posebne komisije oziroma delovne skupine, ki so zadolžene za pripravo posameznih analiz in izvedbo nalog v zvezi s planiranjem. Videti je, da so delavci uvedeli vso pomembnost planiranja za naš nadaljnji razvoj in resno so pristopili k delu. Vsaj za združeno delo lahko tako trdim, zdajle v juniju pa bomo po tem vprašanju posvetili večjo pozornost organizacijam s področja družbenih dejavnosti.« »Kaj pa uspešnost poslovanja organizacij združenega dela v kranjski občini?« »No, že ob zaključnih računih smo odločili, da obravnavanje poslovnih uspehov preraste v stalno obliko informiranja in upravljanja. Pri občinskem svetu so imenovane tudi posebne delovne skupine, ki z obiski v teh delovnih organizacijah, ki so poslovale z izgubo in na meji, stalno preverjajo uresničevanje sprejetega programa ukrepov za odpravo slabosti. Kot povedo, se drže rokov in programov.« »Kaj pa akcija za delitev po delu?« »V Kranju smo že marca organizirali široke javne razprave o osnutku republiških stališč o delitvi po delu. V akcijo so se vključile tudi strokovne službe in poslovodni organi. 28. maja pa je predsedstvo občinskega sveta sprejelo program aktivnosti, ki ga bomo po večini skušali uresničiti še do dopustov. Tako je bil 5. junija posvet s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji 00 ZK, predsedniki OO ZSMS, predsedniki delavskih svetov in poslovodnimi delavci. Imenovana je bila tudi posebna komisija, ki bo spremljala to delo. Za osnovne organizacije smo pripravili tudi pripomočke, nekakšne vzorce programa aktivnosti, ki jih bodo priredili za svoje potrebe. Veliko pričakujemo tu tudi od aktivnosti sveta za delitev po delu, ki naj s pripravo konkretnih stališč pripomore k večji učinkovitosti v neposredni praksi. In seveda bomo tudi budno spremljali to aktivnost. Prva ocena bo že junija. Da bomo tudi to akcijo uspešno speljali, bo potrebno še izobraževati ljudi. Zato bo pri nas prav vprašanje delitve po delu vključeno v prav vse oblike in programe izobraževanja sindikalnih delavcev. V dogovoru z izvršnim svetom skupščine občine, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in SDK bomo v praksi spremljali razporejanje dohodka in kritično obravnavali nespoštovanje dogovorjene politike razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter samoupravnih aktov s tega področja. In če bo treba, bomo predlagali tudi ukrepe družbenega varstva.« »Katere pa so še večje akcije, ki jih predvidevate v letošnjem letu?« »Veliko se jih še kaže. Morda bi omenil le razprave o preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, ki pravkar tečejo po organizacijah združenega dela, nosilec akcije pa je sindikat. Vendar je to šele začetek široke aktivnosti, ki naj bi na tem področju resnično prinesla nove odnose in novo vsebino.« D. Dolenc Obisk v Iskri Lipnica Lipnica - V sredo, 13. junija, so obiskali temeljno organizacijo združenega dela Iskra mehanizmi v Lip-nici predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij Radovljica. Pogovarjali so se o uresničevanju srednjeročnega programa ter o pripravah na naslednje srednjeročno obdobje. Tovarna mehanizmov Lipnica je v zadnjih dvajsetih letih dosegla odlične gospodarske rezultate in skupaj z Iskro Otoče sodi med najbolj uspešne delovne organizacije v občini. Tako so dosegli plan proizvodnje, veliko izvažajo in zato lahko skrbijo za ustrezen družbeni standard zaposlenih. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so plan proizvodnje presegli za 22 odstotkov, proizvedli so kar za 41 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. D. S. /rQ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za gospodarske zadeve, delovna razmerja in družbeni standard prosta dela oziroma naloge: 1 REFERENTA AKREDITIVNEGA POSLOVANJA Delo se združuje za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziro-, ma nalog-zahteva dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola štiriletna gimnazija z maturo, znanje italijanskega jezika in strojepisja ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske poslovna enota Kranj, Služba splošnih poslov Prešernova ulica 6 do 30 6 1979 Prijavljeni kandidati bodo pismeno ob o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. išče ni Združena lesna industrija Tržič objavlja na osnovi 65. člena Statuta prosta de»a in naloge s področij delavcev s posebnimi pooblastili: VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat za vodjo računovodskega sektorja imeti višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj. Kandidat za vodjo splošnega sektorja mora imeti višje-šolsko izobrazbo pravne smeri in 5 let delovnih izkušeni ali srednje šolsko izobrazbo splošne smeri in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič. Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta, po preteku tega časa pa so kandidati lahko ponovno izbrani. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh. DOGOVORIMO SE Jesenice — V torek, 19. junija, se bo v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine sestal družbenopolitični zbor, v četrtek, 21. junija, v istem prostoru zbor krajevnih skupnosti, v sejni dvorani pa zbor združenega dela skupščine občine Jesenice. Vse seje bodo ob 16. uri. Delegati vseh zborov bodo med drugim obravnavali poročilo o varnosti v jeseniški občini, poročilo o delu delegatov iz naše republike v zveznem zboru skupščine SFRJ od 15. maja do 31. decembra 1978, poročilo o delu sodišča združenega dela za lansko leto, poročilo o delu javnega pravobranilstva Gorenjske, oceno stanja in neposredne naloge pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v jeseniški občini in predlog družbenega dogovora o štipendiranju. Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skup nosti bosta razpravljala tudi o predlogu za poimenovanje osnovne šole Žirovnica po Gorenjskem odredu, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa o predlogu odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Koordinacijski odbor za usmerjanje in spremljanje javne razprave o uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, ki so ga pred nedavnim ustanovili pri občinski konferenci Socialistične zveze z Jesenic, je pripravil oceno stanja, s katero želi opozoriti na doseženo stopnjo razvoja, predvsem pa na tiste naloge, ki jih terja nujna družbenoekonomska preobrazba. Te obveze so po eni strani sestavni del uveljavljanja zakona o združenem delu, po drugi strani pa izhajajo iz sedanjih potreb po korenitem odpravljanju odnosov, ki zaviralno delujejo na proces nadaljnjega razreševanja stanovanjske problematike. Ocena stanja s konkretnimi zadolžitvami, ki temeljijo predvsem na gradivu 8. seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ima več poglavij. Prvo obravnava planiranje stanovanjske graditve, drugo govori o združevanju sredstev in financiranju stanovanjske izgradnje, v tretjem pa je opisano pridobivanje stanovanj v zasebni lasti. Gradivo nadalje obravnava tudi ekonomske stanarine in delovanje hišne samouprave, družbeno usmerjeno izgradnjo stanovanj v občini, področje podstanovalskih odnosov, samoupravno organiziranje in uresničevanje nalog na področju urejanja stavbnih zemljišč v občini ter samoupravno organiziranost občinske stanovanjske skupnosti. Gradivo je, kot je ocenil izvršni svet jeseniške občinske skupščine, primerno za učinkovito javno razpravo. Je tudi dobra osnova za dokončno izoblikovanje nalog pri uveljavljanju družbenoekonomskih od nosov v stanovanjskem gospodarstvu, vendar pa bi moral koordinacijski odbor še podrobneje opredeliti nosilce posameznih nalog. V široko zasnovani javni razpravi, ki poteka v dveh fazah, je treba na osnovi zbranih podatkov in stališč izoblikovati dokončni predlog gradiva. Le-ta mora vsebovati neposredne naloge na področju uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stano\ anjskem gospodarstvu jeseniške občine, nosilce nalog in roke za uresničitev. S. Saje O L, A S 4. STR AN PETEK, 15.. NA DELOVNEM MESTU Med ledom in paro Milan Bojanič — vulkanizer avtozračnic Enajst let je že v Savi. Pravzaprav ( eset, ker je bil eno leto prej v Standardu v sušilnici naravnega usnja. Zdaj pa je že deset let vulkanizer: eno leto na vulkanizaciji ventilov, potem pa vsa leta na avtozračnicah. Tri preše obvladuje in vsaka mu mora dnevno dati po 70 zračnic. Točno tempiran čas ima: 4 minute za vulkanizacijo, 1 minuto za izpuh pare. Najbolj zoprna je ta sevalna temperatura, ko se preša odpre in Milan potegne iz nje vso kadečo se zračnico ter jo vrže na kup oh njem. Na 180 stopinj se segreje in ko se odpre, mu butne v obraz svojih 170 stopinj. Zračenje in prepih naredita svoje tako, da je ob vročih dneh ob preši od 30 do 35 stopinj... Naj vam malo pojasnim: vulkani-zacija je spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti gumene zmesi s pomočjo vročine. Pravzaprav šele z vulkanizacijo iz surovih zmesi nastane guma. Surovec da najprej na leden tulec, ki ga ima za seboj, da se ohladi na spoju. Včasih so se zaradi vročine zračnice odpirale, s predhodnim hlajenjem pa ostanejo lepo cele. S hladilne naprave gre zračnica na bombirno napravo, kjer se napolni z zrakom in že dobi pravo obliko zračnice. Ravno prav mora hiti napolnjena, to Milan ve, in potem gre v prešo. Ko po štirih minutah zažvižga para na zadnji strani preše, je pripravljena že nova .. . Tako od prve do druge, do sedemdesete .. . Vročina, ves dan na nogah, prepih, žeja in morda še nevarnost, da se opečeš. Če izpuh zataji in para ostane v preši, zračnico, ko se preša avtomatično odpre, raznese. In lahko te pošteno opeče. Dvakrat se je Milanu to že zgodilo in ne bi želel, da bi se mu še kdaj. Preše so, kot vse enake v svetu. Med najboljšimi. To že. Toda dalo bi se še kaj izboljšati. Manj vroče bi bilo, če bi imela vsaka preša svojo ventilacijo. "Drugega ne, kajti nikjer v svetu ni boljše izvedbe teh strojev in vse zahtevajo človeško delo; ročno vlaganje in dviganje. Morda bi se dalo tisti težki pokrov na bombir-nem stroju, ki stisne zračnico, ko se ta napihuje, pnevmatično dvigati. Zdaj ga je treba ročno. Precej bi bilo olajšano delo. Skarta dela malo. Morda na 3.500 komadov mesečno le 20 pokvarjenih potegne iz preše. In zadnje čase se tudi to število zmanjšuje. Oe sam odkrije napako, mu odtegnejo mani. kot če najde napako za njim kontrolor. In neverjetno, kvaliteta se je dvignila od 97 že skoraj na 99 odstotkov . . . Kaj več bi bilo že skoraj utopija pričakovati. Nagrajevani so od lastnega dosežka in uspeha oddelka. Tako Milanu pride poprečni mesečni osebni dohodek 6.200 din brez nočnih dodatkov. Toda ni zadovoljen z njim. So delovna mesta v tovarni, pravi, kjer ie veliko lažje delo, lažji delovni pogoji, pa zaslužijo več. Prav te dni se bodo spet menili o delitvi po delu in na pogoje dela in upa, da se bodo odpravile te nepravilnosti. Zračnice so kot prodajni artikel takoj za avto-plašči, razlika v osebnem dohodku pa kar precejšnja .. . Težko je delati na tri izmene. Tista noč te tako ubije, pravi Milan, da čez dan ni nič s teboj. Pa tudi zračenje bi morali zboljšati v oddelku, zdaj le prepih odnaša vročino. In tiste avtomate za vodo bi že morali enkrat popraviti. S toplo vodo se res ne moreš odžejati. To, in pa da bi ukinili nočno izmeno, pa bi ne imel nobene želje za menjavo delovnega mesta. D. Dolenc Če vas zanima... Lani je celotna jugoslovanska gumarska industrija uvozila 36.000 ton naravnega kavčuka in 70.000 ton sintetičnega kavčuka, za to pa porabila dobrih 1.600 milijonov deviznih dinarjev. In če upoštevamo, da predstavlja kavčuk, tako naravni kot sintetični, le okoli 40 odstotkov celotne vrednosti uvoza surovin za potrebe jugoslovanske gumarske industrije, lahko ocenjujemo, da je bilo lani samo za to industrijo porabljenih okoli 4.000 milijonov deviznih dinarjev za repromate-rial. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina đL ŽIVILA Kranj ^SF DS SKUPNE SLUŽBE objavlja prosta dela in naloge OPRAVLJANJE RECEPCIJSKIH DEL Pogoji: — dveletna administrativna šola, 6 mesecev delovnih izkušeni, poskusno delo 1 mesec Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina ŽIVILA Kranj, poslovni prostori Naklo - 64202, 15 dni po objavi. STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA, JEZICA NA PRODU 2 organizira izobraževanje ob delu v oddelkih za odrasle 1. V SOLI ZA VOZNIKE ZA POKLIC VOZNIK 2 V POKLICNI SOLI ZA VOZNIKE AVTOMEHANIKE Izobraževanje za poklic voznik bo organizirano tudi v Kranju. Vpisni pogoji: 1. izpolnjena osnovnošolska obveznost in uspešno končanih najmanj 6 razredov osnovne šole ter zdravstvena sposobnost za voznike C kategorije 2. opravljena poklicna avtomehanska šola in zdravstvena sposobnost za vpžnika C kategorije Pri izobraževanju se upošteva predznanje, pridobljeno v drugih šolah. Obrazce za vpis dobite na šoli. Ob vpisu je treba predložiti fotokopijo in original spričevala osnovne šole. oziroma drugih šol in rojstni list. Prijave sprejemamo do 31. avgusta vsak delavnik od 6. do 17. ure v centru na Jezici Na Produ 2. Pojasnila lahko dobite v recepciji centra ali po telefonu 341-790, 341-813. J Na Gorenjskem premalo Titovih štipendistov Do 30. junija je rok za nove predloge Na strokovni službi skupnosti za zaposlovanje Gorenjske v Kranju so primerjali število Titovih štipendistov s številom zaposlenih po posameznih slovenskih občinah. Primer* java je pokazala, da je v Kranju vsega 0,10 Titovih štipendistov na tisoč zaposlenih, kar je najslabše med vsemi slovenskimi občinami. Nekoliko bolje ie v Radovljici (0,40) in v Tržiču (0.42). vendar sta tudi ti dve občini pod republiškim poprečjem. Od republiškega poprečja odstopata le jeseniška občina (0,72) in škofjeloška (0,78), vendar pa jih tudi takšna primerjava uvršča med občine z najvišjim količnikom. Na osnovi teh kazalcev, ki pa seveda niso popolni, bo treba poiskati več novih kandidatov za štipendiste Titovega sklada. V Delu ie bil 25. maja letos objavljen razpis Skupščine Titovega sklada SR Slovenije, iz katerega ie razvidno, da bo v šolskem letu 1979/80 na voljo 200 štipendij: 50 štipendij je namenjeno mladim delavcem, ki se vključujejo v studii iz dela, 50 štipendij ie za mlade delavce za študij in strokovno usposabljanje ob delu. 50 štipendij ie za otroke delavcev - redne učence srednjih šol in 50 štipendij je namenjeno za otroke delavcev — za redne študente visokih šol. V razpisu so podrobno opredeljeni pogoji, postopek za podelitev štipendij, vsebina predloga za podelitev štipendije ter pravice in obveznosti ?.tipendi sto v. Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju so na zadnjih sejah opozorile delegate, da v svojih okoljih spodbudijo iskanje primernih kandidatov za štipendiste Titovega sklada. Strokovna služba občinskih skupnosti je po sklepih vsem delovnim organizacijam poslala pisma, s katerimi želi prav tako razširiti evidentiranje novih štipendistov Titovega sklada. Razen samoupravnih organov organizacij združenega dela morajo do 30. junija letos svoje predloge oddati tudi organi družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in vzgojnoizobra-Ževalnih institucij. Krog predlagateljev je torej razširjen, zato lahko pričakujemo, da bo v delavskih središčih na Gorenjskem tudi veliko predlogov za štipendiste Titovega sklada in da v začetku novega šolskega leta gorenjske občine po številu Titovih štipendistov ne bodo več nekje spodaj v seznamu slovenskih občin. Franc Belčič ŽITO LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD GORENJKA. n. sub. o. tovarna čokolade, Lesce, Alpska 45 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge električarja — vzdrževalca za nedoločen čas Pogoji: KV električar, 1 leto delovnih izkušeni. Prošnje s pismenimi doka« žili naslovite na Žito Ljut ljana TOZD Gorenjka sce, Alpska 45 - komisija za delovna razmerja v 1! dneh od dneva objave. e Razpisna komisija DS Tržiške tovarne kos in srpov Tržič na podlagi sklepa DS in 67. člena Statuta objavlja razpis za dela in naloge vodje tehničnega sektorja v3* izpolnjevati še nasled- Poleg splošnih pogojev mora kandidat nje: da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali tehnične smeri in naimani 3 leta delovnih izkušeni, da ima organizacijske sposobnosti, da je družbenopolitično aktiven in moralno neoporečen, da pasivno obvlada en tuj jezik. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidate vabimo, da vložijo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Tržiška tovarna kos in srpov — Tržič, splošni sektor Za razpisno komisijo. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva objave v časopisu. Pogovor o urbanizmu Prostor smotrno izkoristiti Urbanistično planiranje zaostaja iz več vzrokov — Neusklajeni interesi med vsemi uporabniki prostora — Precej problemov in dilem naj bi odpravili s sprejetjem prostorskega plana v občini Radovljica - Radovljiška občina je prostorsko velika in za številne interesente tudi zelo zanimiva in privlačna občina. Tako kot povsod drugod pa je tudi v Radovljici v minulih letih, oredvsem zaradi neusklajenega planiranja vseh, ki v prostoru Živijo in delajo, prihajalo do neskladij in problemov. Številne «o že zadovoljivo rešili, številne naloge pa jih le čakajo. Precej in največ pa pričakujejo predvsem od novega prostorskega plana, ki bo začrtal poti in možnosti kar najbolj temeljite in smotrne izrabe vsega prostora. O problemih urbanizma in urbanističnega planiranja v radovljiški občini smo se pogovarjali z načelnikom oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. Matija Markelj je znan politični in družbeni delavec-, dolgo časa je bil zaposlen v Suknu Zapuže, bil neprofesionalni sekretar občinskega komiteja ZKS Radovljica, zdaj je član izvršnega sveta skupščine, občine predsednik statutarne komisije in komisije za organizacij ska vprašanja in razvoj pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko, opravlja pa še vrsto drugih dolžnosti in nalog. »Kateri so bili največji problemi urbanističnega planiranja iv minulem obdobju?« »Vzrokov za dileme in probleme, ki so se pojavljali in se Se vedno je več. Predvsem bi morali Vse dugače viednotiti prostor in smotrno načrtovati njegovo izrabo. Da pa so se pojavili problemi, so bili vzroki v neusklajenih interesih med temeljnimi nosilci planiranja. Urbanistični dokumenti niso bili usklajeni s programi kmetijsko- zemljiške skupnosti, s stanovanjsko skupnostjo in drugimi, šele v lokacijskih postopkih je prihajalo do usklajevanja in dogovarjanja. Mislim tudi, da so bili problemi posledica premajhne zavzetosti krajevnih organizacij, skupnosti in tudi ozkega gledanja ter posameznih, individualnih interesov, Da so bili postopki sprejemanja urbanističnih dokumentov dolgi, ni bila krivda oddelka ali posamezne službe, temveč predvsem neuskla jevanja med vsemi tistimi, ki živijo ali delajo v prostoru. Danes naše stanovanjske soseske niso še povsem dograjene, nimajo še vst ustrezne infrastrukture, precejšen problem je kanalizacija, čistilna naprava. Zato uresničitev teh del si bo morala samoupravna komunalna skupnost zelo prizadevati.« »V občini je že ustanovljena stanovanjska skupnost. Kakšen interes ja zanjo?« »Stanovanjska skupnost je tik pred ustanovitvijo, podpisale so se že pristopne izjave interesentov. Teh je razmeroma precej, več kot 70, ki bc kandidati za zazidljiva stavbna zemljišča, v skupnosti pa si bodo prizadevali za uresničitev vseh tistih pravic, ki jih kot člani skupnosti imajo. Zdaj bodo zazidljiva zemljišča na Posavcu 40, v Begunjah bo 7(J stanovanjskih enot in družbena stanovanjska gradnja, ostanejo pa seveda še posamezna zazidljiva zemljišča pO krajih. Stanovanjska skupnost se bo v prihodnje tudi tesno povezovala z drugimi stanovanjskimi skupnost mi.« »V radovljiški občini je bila v minulem obdobju intenzivna predvsem zasebna stanovanjska gradnja, zaostajala pa je družbena gradnja.« »Od okoli 9.000 stanovanjskih ,.„«! v občini jih je b« 2.200 družbenih, zadnja leta resnično prevladuj zasebna gradnja. Zdaj imamo ^ 170 interesentov za individuali gradnjo, odločili pa smo se že širšo družbeno gradnjo s Cank;_ vim naseljem in z Jaršami. Po šii javni razpravi, ki je v občini tekala, bo v Cankarjevem nas 130 stanovanj in na Jaršah stanovanj, gradili pa jih bodo | ključno za znane interesente.« »Vsekakor bo manj težav prostorskem planu, ki se občini pripravlja. »V občini primanjkuje razf ljivih stavbnih zemljišč za druži in zašebnogradnjo, pojavlja se vprašanje legalizacije nedovoljenih gradenj, marsikje interesi niso usklajeni, postavlja se vprašanje izrsb tudi tistega prostora, ki je širše.; družbenega pomena: Triglavski narodni park, zajezitev Radovne, Bohinj. V zadnjih dveh letih snu sprejeli nekatere urbanističn« dokumente, vsekakor pa veliko . največ pričakujemo od prostorskef plana, ki mora opraviti z vsemi dilemami. Ko se bodo prav vsi zavedali pomena dolgoročnejše^ planiranja, ko bodo delovne in dnij organizacije uskladile svoje intei tudi z interesi samoupravnih interesnih skupnosti, bo manj težav, bodo postopki bistveno krajši, prostor, ki ga še imamo, pa nedvomno koristno, racionalno koriščen.« D Sedet IAŠ gost: predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič orenjska se ne sme zapirati 5. STRANO L A - Nase uredništvo je prejšnji mesec obiskal predsednik Go-ke zbornice Slovenije Andrej Verbič. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali o najbolj aktualnih vprašanjih gorenjskega in slovenskega gospodarstva. '»▼•ris Verbič, ta čas se v or-njah združenega dela že ijajo na oblikovanje raz-programov za prihodnje ,jročno obdobje. Ta aktiv-■je zajela celo regijo. Kaj so-■katere so temeljne naloge v prav a h?« io rečem, da se gorenjsko go--tvo ravna dokaj stabilizacij-»j so gospodarska gibanja v z resolucijo o družbeno-eko-pkem razvoju. Značilnost go-Nega gospodarstva so kvalitetni pTiiki gospodarjenja in prav zato h**ateri rezultati boljši od po-v naši republiki, tvo, da se organizacije zdru-- dela že pripravljajo na raz-programe za prihodnje sred-bo obdobje zahteva, da opre-nekatere osnovne usmeritve, Morajo biti vodilo pri pripravi vdov, saj se bodo sicer organ i-združenega dela precej težko ' ?ale v razvojni koncept ce-* gospodarskega prostora in [ftapodarskega razvoja republike, 'katera osnovna izhodišča, ki jih zasledovati so naslednja: rati si moramo za čim višji sela dustriji, še posebej v čevljarski in tekstilni industriji, ki sta tradicionalni panogi tega gospodarskega področja; močno razvita elektroindustrija, ki z novo tehnologijo zaposluje veliko število visokokvalificiranih kadrov; razvita črna metalurgija (Železarna Jesenice), ki se v svojem programu preusmerja na kvalitetna jekla; neposredna meja z Avstrijo in Italijo, ki omogoča uspešno menjavo in nenazadnje tudi sodelovanje gospodarskih objektov, predvsem v višjih oblikah sodelovanja kot so kooperacije, skupna vlaganja, nastopanja na tretjih tržiščih in končno možnost izjemno pestre turistične ponudbe. Sedanja gibanja v gospodarstvu kljub nekaterim nespornim rezultatom, katere sem omenil v začetku, niso v celoti naravnana na izhodišča in pa na prednosti, ki jih ima lahko gorenjsko gospodarstvo. Prvič: Podatki kažejo, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih slaba. Če je v Sloveniji 8 odstotkov delavcev z visoko in višjo izobrazbo, potem jih je na Gorenjskem samo 6 odstotkov. Polkvalificiranih in nekvalificiranih kadrov je v Sloveniji "'^"^nram~n visoko 37 odstotkov in na Goreniskem 40 • P^IfXi«lizaćiio razvijati skrbljujejo, ker je gorenjsko gospo-in spec»aii^ ,____c darstvo vendarle industrijsko razvi Ul OpV w ■ --- io industrijsko proizvodnjo s •o tehnologijo, ki zahteva vi-alificirane kadre in zagotoviti infrastrukture. M »o seveda nekatera izhodišča, 'desnici na ljubo bila opredelježe v tem srednjeročnem pro-jih nismo znali dovolj dobaciti in uveljaviti v celotnem m gospodarstvu, pa ta izhodišča tudi niso za programsko usmeritev sle-organizacije združenega dela, tdi tega, ker so pogoji in vred-faktorji v posameznih regijah ije dokaj različni (npr. Go-in Prekmurje).« fyi sodite, da bi morali storiti l Gorenjskem, da bi v prihod-' srednjeročnem obdobju do-boljse rezultate in pred-da bi oblikovali take raz-programe, v katerih bi go-•rttvo resnično lahko do-p» dobre rezultate?« ["^dvsem bi morali ugotoviti, ka-prednosti ima gospodarstvo Go- • ~-gije in oceniti sedanji go-trenutek, analizirati go-ce rezultate sleherne celice nja. Če vsaj površno pogle-dosedanja gibanja gospodar-r'ia Gorenjskem, lahko ugotovila tere prednosti. Te so dokaj * surovine za razvoj lesno-pre-■hi industrije; dokaj velike izkušnje v predelovalni ce m- to in se zaradi tega ne more uspešno razvijati ob taki kadrovski strukturi. To je hkrati opozorilo, da je treba pri novih naložbah zagotavljati tako proizvodnjo, kjer bo moč maksimalno zaposlovati visokokvalificirane kadre in ki bo dajala optimalne gospodarske rezultate. Druge rešitve v smeri ekstenzivnega zaposlovanja pa bodo prav gotovo dale slabše rezultate, hkrati pa odpirale vrsto drugih problemov. Drugič: Kljub razvitosti posameznih organizacij združenega dela in s tem tudi možnosti širšega sodelovanja s tujimi partnerji ima gorenjsko gospodarstvo le 24 koopera-cijskih pogodb s tujimi partnerji, od tega pa odpade kar 14 na Iskro in 3 na LTH. To je nedvomno podatek, ki opozarja na zaprtost gorenjskega območja, saj le nekatere delovne organizacije sodelujejo s tujimi partnerji, druge pa takih prizadevanj sploh ne kažejo. Tudi kar zadeva skupne naložbe s tujimi partnerji položaj ni dosti boljši. Evidentirane so le 4 naložbe (Iskra, Sava, Železarna Jesenice). Ti rezultati toliko bolj zaskrbljujejo, ker bi ob dejstvu, da kaže gorenjsko gospodarstvo na področju mednarodne menjave dokaj dobre rezultate, lahko mnogo več storili za uspešno povezovanje s tujimi partnerji. Ne nazadnje bi to zagotovilo tudi priliv visokokvalificiranih kadrov. Komisija za odpis in odprodajo o*, sredstev in materiala objavlja °Sn°Vnih na podlagi sklepa izvršilnega odbor« Kemične tovarne oaDora EXOTERM Kranj IO LICITACIJO 1 Prodajo naslednjih osnovnih sredstev: bobnasti mlin z rezervnim bobnom O l oon v o n/i« izklicna cena 2.000 din ' JA)0° krogelni mlin Denver z elektromotorjem izklicna cena 5.000 din sito Moxey z elektromotorjem izklicna cena 2.000 din črpalka L>itostroj izklicna cena 2.000 din mlin Ferk.ert tip 242, nekompleten izklicna cena 600 din Celi« Wrv---- I zobniški reduktor, i = 1:22, P= 225 kW izklicna cena 1.500 din l go rilec Blawterm, RPM 45, izklicna cena 2.000 din intenzivni mesalnik Gostol z dvema posodama, DK 150 izklicna cena 5.000 din "J gorilec Blawterm, RP 30, nekompleten izklicna cena 200 din 1 ' kompresor Trudbenik, EKZ 6, izklicna cena 15.000 din črpalka Creina, tip 200, dva kosa izklicna cena 1.500 din k gradbeni japaner, trije kosi izklicna cena 300 din • 2« kosov različnih elektromotorjev izklicne cene za elektromotorje bodo objavljene na dan licitacije. Scrtaciia bo v ponedeljek, 2. 7.1979 ob 11. uri pri skladišču v kemični tovarni Ezoterm Kranj za družbeni in zasebni sektor. kteresenti s« licitirana sredstva lahko ogledajo isti dan od ' ure dalje. Pred licitacijo je obvezen 10-odstotni varstveni Tretjič: Sedanji investicijski programi kažejo, da niso vsi usmerjeni v take projekte, ki bi odločno presekali z dosedanjo usmeritvijo in s sedanjimi gibanji. Namreč, premalo sredstev se združuje za tiste naložbe, ki naj spreminjajo dosedanja gospodarska gibanja in ki naj usmerijo gorenjsko gospodarstvo v novo kvaliteto.« »Kako mislite, bi lahko presegli tak položaj?« »Razvojni programi ne morejo nastajati v pisarnah in osnovna usmeritev ne more biti uradniška. Plani morajo nastajati v organizacijah združenega dela. Medobčinska gospodarska zbornica in sploh medobčinske gospodarske zbornice imajo pri tem veliko nalogo, namreč, morajo biti pobudniki in nosilci akcije, ki naj poveže vse strokovne in poslovne potenciale organizacij združenega dela, da le-ti skupaj pripravijo taka osnovna izhodišča, ki bi dala maksimalne in najbolj učinkovite rešitve in da se predvsem izrabijo vse prednosti nekega področja. Taka programska izhodišča bi morala biti podlaga za razpravo v samoupravnih organih organizacij združenega dela, v delegatskih skupščinah, v družbenopolitičnih organizacijah, kjer bi sprejemali odločitve na podlagi strokovno utemeljenih programov. To bi zavezalo tudi poslovne banke, da bi izdelale kriterije za tako usmerjanje gospodarskega razvoja. Le na ta način bi preprečili stihijo in nezaželena gospodarska gibanja, ki so ponekod prisotna. Ne nazadnje bi iz tega izhajajoča čvrsta dohodkovna povezanost onemogočala razvoj parcialnih, programov, ki nimajo pogojev za razvoj in za uspešno poslovanje.« »Ali se ne bojite, da bi lahko zaprtost gospodarstva v občinske meje ali regije zavrla taka prizadevanja?« »Prav gotovo ne. Občinska zaprtost prihaja do izraza takrat, kadar niso dovolj jasni razvojni koncepti in ugotovljene komparativne prednosti gospodarstva v nekem prostoru.« »Kje vidite največje nevarnosti za razvoj gospodarstva v gorenjski regiji v skladu s tako opredeljenimi izhodišči?« »Predvsem v tem, če bi se nadaljevale sedanje tendence, če bi zapirali pot razvoju znanja in razvoju moderne tehnologije, če ne hi v organizacijah združenega dela vključevali več strokovnih kadrov. Treba je vendarle vedeti, da je gorenjsko gospodarstvo med najbolj razvitimi v republiki in da mora to svojo tradicijo nadaljevati. To je pogoj za njegov razvoj.« »Omenili ste nekatere panoge gospodarstva, ki imajo prednosti in možnosti boljšega razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Kaj sodite o razvoju lesne industrije?« »Gorenjska ima kvaliteten les in velik del lastne lesne predelovalne industrije. Primanjkljaj v surovinski masi se prav gotovo da rešiti s sodelovanjem s sosednjo Avstrijo, z ustrezno delitvijo dela. Težko je oceniti, ali lesna predelovalna industrija dosega in ustvari najboljše rezultate iz bogatstva, ki ga ima — lesa. Brez take predelave, ki se lahko uspešno vključi v svetovni trg,- ne pa samo na manj zahtevno jugoslovansko tržišče, ne bo napredka, ne bo dobrih poslovnih rezultatov, organizacije združenega dela ne bodo dosegle ustreznega dohodka, ki ga pričakujejo in ki ga nedvomno tudi lahko dosežejo. Nekatere organizacije združenega dela dokazujejo, da se to da doseči. Razvojni program lesne industrije bo moral postaviti take zahteve pred vse organizacije združenega dela, ki so že med seboj povezane (poslovno), ki bo zagotavljal večji dohodek. In še to, hkrati bo treba doseči trdnejšo dohodkovno povezanost med lesno predelovalno industrijo in gozdarstvom ter oblikovanjem skupnih programov.« »Kaj pa sodite o razvoju druge predelovalne industrije v gorenjski regiji?« »Nekatere organizacije združenega dela v posameznih panogah predelovalne industrije so dosegle zavidljive poslovne rezultate. Naj omenim čevljarsko industrijo, pa tekstilno, in ne nazadnje Elan z njegovo proizvodnjo športne opreme. Njihovi dobri poslovni rezultati so rezultat tega, da se uspešno prilagajajo zahtevam mednarodnega trga. Te organizacije združenega dela imajo še velike možnosti na področju mednarodne menjave, če bodo še naprej tako modernizirale svojo proizvodnjo, uvajale novo tehnologijo in končno tudi uspešno oblikovale svoje izdelke. Te panoge pa končno v delovnem procesu ne vključujejo mnogo visokokvalificiranih kadrov. Razvojni programi teh organizacij združenega dela morajo jasno opredeliti povezovanje v jugoslovanskem prostoru za vse tiste programe, kjer je potrebna delovna sila. Nekatere organizacije združenega dela so take programe na drugih področiih tudi že razvile (Planika). V teh panogah je nujna preusmeritev proizvodnih programov v visoko stopnjo modernizacije in kvalitetno oblikovanje, nujna je selekcija proizvodnih programov in zagotovitev svetovne ravni tehnološke opremljenosti.« »Kaj sodite o razvoju Železarne Jesenice?« »Osnovna usmeritev mora biti na proizvodnji kvalitetnih jekel, kar je pomembno tudi za nadaljnji razvoj kovinsko predelovalne industrije v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji. Razvojne programe v tej smeri je treba pospešiti.« »Kaj pa druge panoge, kako je z njihovim razvojem?« »Velike možnosti razvoja imata Iskra in LTH, ki že sedaj združujeta največ visokokvalificiranih kadrov in jim že to nedvomno prinaša veliko perspektivo. To se odraža že v sedanjih poslovnih rezultatih. Mislim, da imata ti dve organizaciji združenega dela zaradi svojega dobrega kadrovskega sestava že zdaj veliko lastnih rešitev, ki krepko vplivajo na rezultate gospodarjenja celotnega gorenjskega gospodarstva, pa tudi vključevanje teh dveh organizacij združenega dela v mednarodno menjavo.« »Ali je pri pripravi prihodnjih razvojnih programov treba posebno pozornost posvetiti še kakšnim področjem?« »Nekatere organizacije združenega dela v Sloveniji — pa tudi na Gorenjskem (komunala, gradbeništvo) — širijo svoje programe na podlagi živega dela. Brez modernizacije bodo stihijsko odprta vrata za zaposlovanje nekvalificirane delovne sile. Tudi na teh področjih bi morali boljše poslovne rezultate dosegati z uvajanjem novega znanja tehnologije in modernizacije.« »Kaj pa menite o razvoju turizma, ki je na Gorenjskem dokaj razvit?« »Problematiko na tem področju ne poznam dovolj na drobno. Vsekakor pa zahteva razvoj turizma na Gorenjskem temeljite analize. Će pogledamo nekatere sedanje podatke in rezultate s položajem nikakor ne moremo biti zadovoljni. 2e to, da razpolaga gorenjski turizem s 4.800 ležišči, v turističnem gospodarstvu pa združuje delo 2.100 delavcev, kaže na neka neskladja in slabe usmeritve. Naj k temu dodam še, da kvaliteta daleč zaostaja za potrebami domačih in tujih turistov. Posledice vsega tega so — turizem, ki nudi nizko kvaliteto in ki zavoljo tega tudi ne dosega takih cen, ki bi omogočale nadaljnji razvoj. Razvoj nedvomno terja analizo in jasno oblikovan koncept razvoja, ki mora iskati rešitve tudi v specializaciji ponudbe, v razvoju kmečkega turizma, pa tudi v razvoju pogodbenih organizacij združenega dela na tem področju. Odpirati je treba tudi možnosti za naložbe organizacij združenega dela iz drugih republik in pokrajin in se hitreje odpreti v jugoslovanski prostor. Ni nepomembno tudi sodelovanje v obmejnem področju.« »Kakšne so možnosti, da se gorenjsko gospodarstvo odpira navzven s sosednjo Avstrijo in kako izven meja nasploh?« »Gorenjska je poslovno in ekonomsko zainteresirana, da se poveže s koroškim in avstrijskim gospodarstvom. Tudi z italijanskim. Navsezadnje, tudi pri sosedih je interes za tako sodelovanje. Temeljna naloga je pripraviti koncept tega sodelovanja in razvoja, kajti težko je ločiti gospodarstvo na meji. Prvi dosedanji stiki so bili uspešni in zavoljo tega lahko pričakujemo dobre rezultate tudi v prihodnje. Čeprav sem že omenil nekatere podatke o vključevanju gorenjskega gospodarstva v mednarodno menjavo, naj poudarim še to, da predstavlja izvoz gorenjskega gospodarstva v deležu Slovenije kar 16 odstotkov, uvoz pa 12 odstotkov, pri čemer pa velja še posebej poudariti, da je stopnja pokritja uvoza z izvozom višja od slovenskega poprečja in podčrtati konvertibilno usmerjenost vseh izvoznikov. O pripravi srednjeročnih programov bo komponenta vključevanja v mednarodno menjavo izredno pomembna. Se posebej se moramo zavzemati za tako vključevanje v mednarodno tržišče, kjer bomo poleg izvedbe vključevali tudi svoje znanje in tehnologijo. Gre za ponudbo kompletnega paketa. Zato pa imamo ta trenutek premalo kadrov, premalo sposobnih organizacij združenega dela, predvsem pa se lete obnašajo preveč preračunljivo.« »Gorenjska in Kranj imata svojo sejemsko organizacijo združenega dela. Kaj sodite o njenem delu, nalogah in perspektivah?« »Sejemske prireditve morajo biti take kot jih gospodarstvo potrebuje, ki so v interesu združenega dela in njihovih poslovnih rezultatov. Razstave niso same sebi namen. To je mesto za poslovne dogovore, za sklepanje pogodb in tudi za ustrezna posvetovanja. Gorenjski sejem ima že sedaj nekatere od teh usmeritev in to mora biti tudi naprej interes gorenjskega gospodarstva. Hkrati pa velja prisluhniti tudi interesu organizacij združenega dela iz drugih republik in pokrajin, ki imajo velik interes, da pridejo na slovensko tržišče, ki pa jih tudi nismo znali uspešno pritegniti. Razstavni prostori so prav gotovo lahko prostor, kjer lahko predstavijo svojo ponudbo. Tudi mnoge organizacije združenega dela predstavljajo enkrat letno svojo proizvodnjo in tudi tu bi gorenjski sejem lahko oblikoval določen razvoj. Skratka, gorenjski sejem je pomemben tako za predstavitev učinkov in rezultatov dela organizacij združenega dela iz te regije, kot za njihovo vzporejanje in primerjavo z drugimi, in končno tudi za predstavitev ponudbe organizacij združenega dela iz drugih področij.« »Tovariš Verbič, nazadnje vas prosimo, če nam lahko odgovorite še na vprašanje, kakšna naj bi bila kar najbolj uspešna vloga Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko?« »Menim, da moramo vsi, ki delamo v Gospodarski zbornici Slovenije in v medobčinskih gospodarskih zbornicah, biti dobri organizatorji, ki delamo v smeri povezovanja in usklajevanja mnenj, iskanja strokovnih rešitev, skratka, ki lahko oblikujemo nove pobude v gospodarstvu. V to delo moramo pritegniti strokovne in poslovne kadre iz temeljnih organizacij združenega dela. Gospodarske zbornice nikakor ne smejo biti le opazovalci dogajanj, temveč ustvarjalna jedra, v katerih se morajo, ob sodelovanju vseh zainteresiranih' Za razvoj gospodarstva oblikovati novi načrti.« O LAS 6.STRAN PETEK, 15. JUMJA 1 Jubilejni koncert Akademski komorni zbor Kranj je praznoval, kot ga poznamo iz obdobja njegovega desetletnega obstoja. Ne manifesta-tivno in s hvalospevi, ampak delovno, s tehtnim in domišljenim izvajanjem zastavljenega programa. Spored, ki so si ga izbrali za slavnostni koncert, je bil zastavljen kot prerez ustvarjalnih hotenj, ki jim sledita zbor in njegov dirigent Matevž Fabijan. Tehtna dela iz domače, jugoslovanske in tuje glasbene tvornosti izzivajo preizkus izvajalske spretnosti in poustvarjalne potence, izzivajo preseganje tiste meje, ki se postavlja med ljubiteljske skupine in poklicna izvajalska telesa. Koncert je začela skladba Nas spev Radovana Gobca, ki jo zbor odslej sprejema za svoj »motto«, sledile pa so še tri krstne izvedbe: Človek v pokrajini Petra Liparja, Zemski rod Jakoba Ježa in Iz lepih časov Danila Svare. Hvalevredno dejanje štirih sodobnih slovenskih skladateljev, ki so zboru zaupali prve izvedbe svojih novosti, so pevci dodobra izkoristili in navzočim skladateljem prikazali vrhunske izvajalske sposobnosti. Spored so nadaljevali z izvedbo Gobčeve skladbe Vojna. V prvem delu koncerta so sledila še tri dela, ki imajo za podlago duhovne tekste: Jakoba Galusa Pater noster je poklon našemu največjemu mojstru renesančne glasbe, Marka Tajčeviča Vospojte izvira iz pravoslavne liturgije, Laudes creaturarum Carla Orffa pa s svojo arhaično eruptivno melodiko razširja hvalnico stvarstvu v nove razsežnosti. Prav zadnja tri dela sodijo v vrh tovrstne glasbene literature in jih izvajajo številni zbori pri nas in na tujem. Običajno je drugi del sporeda sestavljen iz ljudskega glasbenega izročila. Akademski komorni zbor Kranj se je v skladu a avojo usmeritvijo naslonil predvsem na dela, ki temeljijo v slovenski folklori. Ziljski ohceti Sama Vremšaka, venčku poročnih običajev iz Zilje, sta sledili nenavadna obdelava motiva Goreči ogenj Egija Gaiperiiča in tipična obravnava koroške narodne Spov ptičke pojo, ki jo je po Oskarju Devu pripravil Matija Tome. Sledile so zahtevne, a izvajalsko hvaležne variacije idrijske zbadljivke Ženka mi v goste gre, delo Sama Vremšaka. Paleto ritmov, razpoloženj in barv vsebuje Deseta rukovet Ste-vana Mokranjca (šopek narodnih z Ohrida, ki sodi med najboljša dela te vrste sploh), dirigentov skladateljski prispevek k sporedu je bila priredba in obdelava dalmatinske Piši mi mati. Za sklep so pevci izbrali učinkovito Makedonsko humoresko Todorja Skalovskega. S tem pa koncert še ni bil končan, saj so navdušeni poslušalci spodbudili še pet dodatkov: Frana Ventu-rinija Nocoj pa oh nocoj, Dragana Suplevskega Rum dum dum, Medjimurske Vinka Zganca in Rudolfa Matza, Pa se sliš' Karla Pahorja in Premrlovo Zdravljico. Pevci so dokazali, da sodi ansambel v vrh slovenske reproduktivne tvornosti. O tem pričajo tudi štiri srebrna priznanja slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru in druga visoka priznanja domačih in tujih festivalov in tekmovanj. Izvajalske zahteve glasbenega gradiva so obvladovali s suverenostjo, niti izpostavljene lege niti komplicirane harmonije jih niso motile. Se več, pomagale so jim podčrtovati dramatična mesta, da so besede zanihale v novi, doslej neznani razsežnosti. Resno oviro jim je pri dinamičnem senčenju predstavljala dvorana, ki ni primerna za tovrstne prireditve. Zvok zbora, polno zveneč in barvno bogat, je namreč odzvanjal v dvorani le v pianu, forte pa se ni mogel razviti do tiste mere, ki bi napolnila dvorano do zadnjega kotička. Težko bi bilo v programu, ki je brezhibno potekal, posebej izbrati dela, ki so bolj kot druga navdušila poslušalce, bržkone pa je zbor še sočneje zazve-nel v drugem delu koncerta. Čutiti je bilo pravo muzikantsko navdušenje nad prelivajočimi se harmonijami in poudarjajo-čimi različnimi ritmi. Izjemno pripravljen ansambel je pod diri-gentovo roko iz skladbe v skladbo dvigal razpoloženje prenapolnjene dvorane. V resnici smo bili priča rezultatu desetih let zagnanih iskanj, marljivega sprotnega preverjanja in poglobljenih ustvarjalnih hotenj. Marko Studen Blejska Dobrava — Moški pevski zbor Vintgar, v katerem aktivno deluje blizu trideset pevcev z Blejske Dobrave in iz okolice, pogosto nastopa na raznih prireditvah v domačem in drugih krajih, občasno pa prireja tudi samostojne koncerte. Predvsem domačini mu vedno radi prisluhnejo, zato so prireditve, na katerih nastopa, dobro obiskane. Na sliki: moški pevski zbor Vintgar med nastopom v novih prostorih Iskre na Blejski Dobravi, ki so jih pred nedavnim svečano odprli. (S) — Foto: F. Perdan GLASBENA ŠOLA Kranj bo vpisovala nove učence za šolsko leto 1979/80 20. junija ob 8. uri in popoldne ob 16. uri v prostorih šole za naslednje instrumentalne in vokalne oddelke: GODALA: violina, violončelo, kontrabas PIHALA: klarinet, fagot TROBILA: rog, trobenta, pozavna TOLKALA KLAVIR KITARA OTROŠKI PEVSKI ZBOR, učenci, ki so rojeni v letih 1968 do 1971 PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA (RMO) otroci, ki so rojeni v letih 1973-1975 Vse kandidate bo omenjenega dne preizkusila izpitna komisija, ki bo na podlagi rezultatov sprejela in usmerjala učence v instrumentalne oddelke in solopetje. Za šolsko leto ne bo vpisovanja za kljunasto in prečno flavto, oboo in harmoniko. ___„i, - ---------- Repertoar Prešernovega gledališča Kranj OD 17. DO 23. JUNIJA 1979 NEDELJA, 17. 6. 1979 ob 20 uri P. Kozak: »AFERA« Gostovanje v Šentvidu pri Stični PETEK, 22. 6. 1979 ob 20,30 P. Kozak: »AFERA« Gostovanje v Medvodah Novo v kinu Film Poslednji show Elvi-sa Prisleva predstavlja zbir 27 najuspešnejših pesmi tega pevca, ki jih je zapel na veličastni predstavi v Las Vegasu, zadnji v njegovem življenju. Slovito afero Watergate, zaradi katere je moral predsednik Nixon podati ostavko, sta obelodanila reporter ja lista Washington post Bob Woodward in Carl Bernstein. To je bil edinstven primer, da sta dva novinarja s svojimi odkritji »zrušila« ameriškega predsednika. Glavno zaslugo pri tem je imel vohun, za katerega se še danes ne ve imena. Film je docela resničen, popestren pa je z vrsto napetih trenutkov. Vlogi novinarjev sta pod režijskim vodstvom Alana J. Pakule odigrala Dustin Hoffman in Robert Redford, naslov filma pa je Vsi predsednikovi možje. Pes, ki je imel rad vlake je domače delo, ki je na puljskem festivalu prejelo bronasto areno. Vsebina je precej zapletena, o kvaliteti pa priča že režiserjevo ime (Goran Paska-Ijevič). Omeniti še velja, da je Svetlana Bojkovič na istem festivalu prejela zlato areno za glavno žensko vlogo. Mister milijarder je prvi ameriški film šarmantnega svetlolasega it a lija nskega igralca Terencea Hilla. Igra naslednika, ki mora po bogastvo v Sati Francisco. Na poti ga skušajo na vse načine ustaviti, tako da je film mešanica komedije in grozljivke. Razstavi v Kranju Kranj - V galeriji Prešernove hiše razstavlja mariborski akademski slikar in grafik specialist Bojan Golija. V mali galeriji v Mestni hiši pa je odprta razstava skupine kranjskih avantgardnih likovnih ustvarjalcev Studio sig-num, ki io sestavljajo Zivko Kladnik, Nejč Slapar in Franci Zagoričnik. Obe razstavi bosta odprti do 27. junija. IZ GLOBUSA V pritličju veleblagovnice Globus na oddelku Merkur bo v času od 18. do 30. junija med 10. in 13. ter 14. in 18. uro prikazovanja bruianja kristal naga stakla, ki ga bo demonstriral strokovnjak — brusilec Staklarna »Boris Kidrič« iz Rogaška Slatina. Ob prikazo vanju bo na željo kupca izbru-sil vzorec, ki si ga bo kupac sam izbral. Cenjene potrošnika obveščamo, da bo strokovnjak popravljal tudi manjša poškodba, kot so okruiano-sti ali praska na izdelkih iz kristala, ki jih imata doma. Izkoristite ugodno priložnost, da sa spoznata z umetnostjo brušenja kristalnega stekla, dejavnostjo, ki ima v Steklar ni »Boris Kidrič« — Rogaška Slatina bogato tradicijo. > » . EPS VEČER SAMOSPEVOV V PUŠTALSKI KAPELI Skofja Loka - V ponedeljek, 18. junija, bo škofjeloška glasbena šola pripravila v kapeli puštalskega gradu zadnji koncert v tej sezoni. Z večerom samospevov se bo predstavila domačinka Vera Mlejnik. Na klavirju jo bo spremljala Silva Hrašovec. KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ RETEC Reteče - Danes ob 20. uri bo v kulturnem domu v Retečah pri Skofji Loki nastopil domači moški pevski zbor kulturno-umetniškega društva »Janko Krmelj«. V celovečerni koncert je uvrstil narodne, umetne in borbene pesmi. Zbor že vrsto let uspešno vodi Lovro Koren-čan. Njegov sin Lovro bo na koncertu nekaj borbenih pesmi spremljal na harmoniki. V zaključni pesmi bo sodeloval tudi domači tamburaški orkester »Bisernica«. KONCERT KOMORNEGA ZBORA PODNART Podnart — V soboto, 16. junija, bo ob 20. uri v domu kulture v Podnartu nastopil moški komorni zbor. Zbor je v koncert, ki ga vsako leto pripravi ob zaključku sezone, vključil narodne in umetne pesmi. JUBILEJNI PEVSKI KONCERT Žiri - V soboto, 16. junija, ob 20. uri bo v dvorani DPD Svoboda nastopil moški pevski zbor Alpine iz Zirov. Za jubilejni koncert ob 15-letnici dela je pripravil 16 narodnih, umetnih in borbenih pesmi. Zbor vodi Slobodan Poljanšek, program pa bo povezoval dramski igralec Jože Logar. ROK ZELENKO RAZSTAVLJA NA BLEDU Bled — Danes ob 18. uri bo v hotelu Park na Bledu odprta razstava akademskega slikarja Roka Zelenka, ki kot svobodni umetnik deluje v Ljubljani in Grožnjanu. Poleg slikarstva se ukvarja tudi s keramiko. Po Kamniku in Ljubljani je to že tretja letošnja samostojna razstava mladega slikarja. Kranj — V stebriščni dvorani v Mestni hiši je odprta razstava dd dunajskega slikarja Loysa Egga, ki jo je kranjskemu muzeju posredovm avstrijski kulturni institut v Zagrebu. Razstava bo odprta do 26. junija. Podvig na Mount Everestu Pred 26 leti je človeška noga prvič stopila na najvišjo goro sveta. 29. maja 1953 sta se prva vpisala na listo zmagovalcev Anglež Hillarv in šerpa Tensing. Za njima je še precej ekspedicij poskušalo srečo, a med njimi so bile redke, ki so z uspehi kronale svoje napore in tveganja. Zadnji uspeh je dosegla letos naša himalajska odprava, ki je z dvema navezama utrla izredno težko prvenstveno smer na vrh Mount Everesta. V kroniki osvojitev najvišje gore sveta pa je zabeležen tudi izreden podvig dveh avstrijskih plezalcev: Reinholda Messnerja in Petra Habelerja. Bila sta prva in doslej tudi edina v zgodovini alpinizma, ki sta se povzpela na vrh 8848 metrov visokega Mount Everesta brez uporabe umetnega kisika. Reinhold Messner je o tem izjemnem podvigu, ki mu je s Petrom Habelerjem uspel 8. maja 1978, napisal knjigo. V njej je zajel ne le stvarne opise svoje poti čez skrajno nevarni Khumbijski ledenik, čez težavni Lotsejev"bok. skozi samoto in snežne zamete, ampak tudi dramatična doživetja v dveh zimskih nočeh na višini 8000 metrov, tesnobo svojega doživljanja, premagovanja skrajnih naporov in borbe s samim seboj. Knjiga je napisana živo, pričevalsko neposredno, polna napetih doživetij in je dramatična in aktualna podoba junakov na.»-višie eore na svetu. Tekst dopolnjujejo številne dokumentarne fotografije in zemljevidi v barvni in črno beli tehniki. Knjigo, ki ima 232 strani in prinaša tudi 32 strani barvnih prilog, je pravkar izdala Državna založba Slovenije. Cena knjige, vezane v platno, je 450din. NAROČILNICA Nspreknen« naročam knjigo everest Knjigo pošljite na naslov: ...................................................................................................... Re«. At. ob. izk.. izdane pri: .............................••......................................................... Zaposleni iO pri:..................................................................................... Knjigo pošlji t«-: po povzetju na obrobno odplačevanje (trije zaporedni mesečni obroki) Ustrezno označite! Podpis naročnika: Kraj in datum: e it« na.lov: Državna založba Slovenije, Mestni trg 2«. Kajitai Naročilnico pošlji t oddelek, 61000 Ljubljana. ■RA MED NAGRAJENCI KRANJSKEGA SEJMA CIVILNE lovek odpove, prava nikdar Iskra vedno bolj iskani in priznani proizvajalec naprav za zaščito in varnost ljudi in njih imetja ter objektov — Nova delovna organizacija Namenska proizvodnja bo izdelovala opremo za obrambo in zaščito Na pravkar končanem VII. sejmu civilne zaščite v Kranju ob paviljonu Iskre le redko ni bilo obiskovalcev. Veliki kolektiv, ki je pred dobrimi desetimi leti tudi pri nas zaoral ledino pri proizvodnji najsodobnejših mehanskih in elektronskih naprav za zaščito in zveze, se je imel na sejmu z marsičem ponašati. Oči obiskovalcev so se pasle na najrazličnejših telefonskih aparatih in centralah, še posebne pozornosti pa so bile deležne naprave za brezžične zveze, uporabne v miru in v primerih izrednih stanj, in razni varnostni sistemi za varovanje ljudi, njihovega imetja ter objektov najrazličnejših vrst in razsežnosti, prav tako pa tudi izdelki s področja telekomunikacij, namenjeni zaščiti, civilni zaščiti in varnosti. Iskra visoko ceni kranjski sejem civilne zaščite, ki je po njeni oceni resnično edini tovrstni kvalitetni specializirani sejem s tega področja. Prav zaradi tega se redno pojavlja na njem in pokaže tisto, kar lahko vsak trenutek koristi pri boljši organiziranosti in opremljenosti civilne zaščite. Vsako leto pokaže ta delovni kolektiv kaj novega. Možnosti še ZAŠČITE 'STRAN. G L A PASTI ZA NEPRIDIPRAVE Varnostni sistemi, izdelani v sodelovanju z znano švicarsko firmo Cerberus, so bili drugi del Iskrine predstavitve na kranjskem sejmu civilne zaščite. Naprave so plod dolgoletnih prizadevanj Iskri-nih Inžineringov m Biroja za alarmne naprave. Preveč bi bilo opisati vse značilnosti teh drobnih, vendar zanesljivih naprav, ki ne odpovedo, čeprav človek zataji ali njegova pozornost popusti. Iskra te naprave dobavlja, projektira, montira in vzdržuje, daje pa tudi ugodne garancije. Drugje po svetu, predvsem pa v razvitih državah zahoda, posvečajo varnostnim sistemom še večjo pozornost kot pri nas, saj predstavlja izdatek zanje tudi do 10 odstotkov investicije. Tudi pri nas povpraševanje narašča, na tem področju pa je vedno strožja tudi zakonodaja. Brez zanesljivih varnostnih naprav, »imunih« tudi za sabotaže, ne morejo biti varni banke, agencije, menjalnice, pošte, železnice, carinarnice, draguljar-ne, zlatarne in velike trgovske hiše, okenca za poslovanje s strankami, najrazličnejše ustanove, arhivi, muzeji, hoteli in počitniški objekti. Iskrini varnostni sistemi ščitijo vlomu izpostavljena mesta, posebni javljalniki zaznajo vsako neobičajnost, nadzorujejo notranje prostore in preprečujejo nedovoljen vstop, si pomagajo z ultrazvočnimi in drugimi sistemi, zaporami, pastmi za vlomilce, da ne utegnejo več zbežati itd. Osrednji del varnostnega sistema samodejno ugotovi, za kakšno vrsto izrednega stanja gre, s takšnimi sistemi pa je mogoče tudi zavarovati objekte in ljudi pred napadom. Sistemi pomagajo prepoznati napadalca, obenem pa daljinsko alarmirajo varnostne organe. Sistem deluje tudi v primeru izklopa električne energije. Prav Iskrini varnostni sistemi so nwnTOx; Množ pomembni obtiVT^^ svetu so že ooremS P" nas ln v sistemi Iskre inSe^a.2 vam<**™™ Ročna prenosna rad(jfska postaja RT-l F 6/8 Zastopnik Iskre Milan Frankovič sprejema na tej edini tovrstni specializirani sejemski £2*n?./V> kr*njskega sei^ i jemsmprireditvi v JubomiJ; >* Jma Clvi*ne zaščite *~ *. • ""goslavvi *u*«re za Uvirne iideJke niso izkoriščene, saj prav usmerjenost * k specializaciji omogoča še bolj popolno in še sodobnejšo proizvodnjo. Iskra zato na tem področju zanesljivo še ni rekla zadnje besede. NAGRADA NAPRAVI ZA ZVEZE Gorenjski sejem, organizacijski odbor za pripravo sejma civilne zaščite in zvezni sekretariat za ljudsko obrambo — sektor za civilno zaščito so tudi na letošnjem sejmu ocenjevali najizvimejše, najkvalitetnejše in najsodobnejše naprave uporabne v civilni zaščiti. Strokovna ko. misija je tudi upoštevala, v kolikšni meri proizvodi nadomeščajo drag uvoz. Devet nagrad oziroma priznanj je bilo podeljenih. Enega od njih je dobila tudi Iskra To je radijska naprava RT-l F6/8 Zmogljivosti navidezno drobne napravice so velike, človeška roka zlahka upravlja z njo. Radijska naprava ne vključuje v občinske radiomreže kot prenosna ročna radijska postaja. Občinske radiomreže, izdelane v Iskri, Sloveniji niso več neznane. Z dopolnitvijo jih hi zanesljivo kmalu še več. Nagrajena naprava je sani« del bogatega izbora telekomunikacij in izdelkov potrebnih za sodobno opremljeno obrani bo in civilno zaščito. "• ' ' VARNOST PRED POŽARI Iskrin izdelek so tudi sredstva za protipožarno zaščito, tako notranjo kot zunanjo. Naprave zaznajo začetek požara s pomočjo posebnih javljalnikov, občutljivih za vročino, dim, smrad itd. To je še posebno pomembno, ker je kasneje, ko se ogenj že razširi, najpogosteje prepozno. Sistemi so odporni zoper sabotaže in sposobni preveriti, ali gre resnično za požar ali za kaj drugega. Delujejo tudi brez človekovega sodelovanja in so odporni v primeru, ko je človek onemogočen, da bi posredoval. Osrednja naprava po preverjanju prenese signal na bližnjo gasilsko brigado, ki lahko učinkovito posreduje, saj tudi zve, kje in kakšen je požar. V zapletenih primerih je mogoč tudi tihi alarm, sicer pa naprava sama sebe preverja in v primerih pomanjkljivosti opozarja Mogoče je tudi samodejno gašenje. Tudi te naprave so vedno bolj razširjene. NOVA DELOVNA ORGANIZACIJA Iskra pri proizvodnji sredstev za obrambo in civilno zaščito še ni rekla zadnje besede. Velike izkušnje ima že, razen tega pa tudi ugled. Združeno podjetje je že oblikovalo novo delovno organizacijo Namenska proizvodnja, ki bo izdelovala samo takšne naprave. Imela bo več specializiranih temeljnih organizacij. To je prijetna novost, dobrodošla pri razvoju naše družbenopolitične skupnosti in njene varnosti. Os iskrine naprave l°"«!^l ,„.,„ ,*.vn.k, kl mdćarj.. p*>*+* ***■».-■ „d tt.v.lk« do lt«.lk. odoo»or. n. .pn*«.).. Z ,bol,t. in k.ko lihko pomnit, »b. ,n drujim. da ^'e^''d™Vt" tud, u*™*, H«"!" "r.v|. »d. • v»ko 4<»*»k° dniJ.no, . »»ko ■lovomko h*>, » vuk utqan dov«n,ki dom. TO AtVUO MOKAM TAKOJ HAKcini PODPISANI NAROČAM REVIJO ^J^VJE Dovolj jt vaše „„,. Ml /><- j [ZjgJ.....I I I I I I I I I I ' 1 1 1 priimek in ime """"ma visok dohodek zaradi dela, težjih delovnih po-itd. Sedanja meja ni utemeljena, zatq bi bilo po-vzročnem izračunu dolo-rljito novo. v 21. členu se nanaša na Pngpevka za štipendiranje. r* naj bi se združevala do ■ odstotka, s teln da bi se ostanek sredstev poraču- se s tudi sadur nal za naslednje leto z znižano prispevno stopnjo. To pomeni, da je treba tekoče letno spremljati prispevno stopnjo za zbiranje sredstev za štipendiranje in temu prilagajati tudi prispevno stopnjo; takšna oblika spreminjanja prispevne stopnje je uveljavljena tudi drugje. Zanimiva je tudi pripomba k 18. členu, ki izenačuje štipendiste solidarnostnega sklada s kadrovskimi štipendisti, ki že dobivajo dodatek, če se izobražujejo za deficitarne poklice. Verjetno pa bo takšnih primerov malo, saj je pričakovati, da se bodo deficitarni poklici štipendirali s kadrovskimi štipendijami. Prav tako predlagajo, naj bi skupščino udeležencev samoupravnega sporazuma v občini sestavljali vsi delegati Občinske skupnosti za zaposlovanje, saj je štipendiranje sestavni del zaposlovanja in ga zato obravnavajo skupščine skupnosti za zaposlovanje. Prav tako je samoupravna organiziranost pri zaposlovanju na občinski ravni že urejena, kar se zahteva za štipendiranje, stroški za delovanje samoupravnih organov ter strokovne službe za štipendiranje pa se krijejo prav tako iz prispevne stopnje zbrane za zaposlovanje. Stroški za delovanje pa bi se s tem še znižali. Štipendije za tehnične poklice Konec lanskega leta je bilo na Go renjskem 2209 kadrovskih štipendistov, od tega je bilo samo v lanskem letu podeljenih 496 štipendij. Od tega je bilo na poklicnih Šolah 27 odstotkov štipendistov, 30 odstotkov na višjih in visokih ter 43 odstotkov na srednjih šolah. Največ štipendistov je imela industrija in sicer 68 odstotkov, interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter skupnosti 7 odstotkov, zdravstveno in socialno varstvo 6 odstotkov, gradbeništvo S odstotkov in gostinstvo 4,5 odstotkov. Letos je združeno delo razpisalo 1086 štipendij, od tega 28 odstotkov na višjih in visokih šolah, 33 odstotkov na srednjih in 39 na poklicnih šolah. Po teh podatkih bi sklepali, da združenemu delu nadvse primanjkuje tehničnih strokovnjakov, saj je samo za to študijsko področje razpisano kar 54 odstotkov vseh novih štipendij. Posebno veliko kadrovskih štipendij so delovne organizacije razpisale za strojništvo in elektrotehniko. Na žalost pa prav za ti dve študijski usmeritvi interes med mladimi ni posebno velik. Tako bo verjetno ostalo skoraj polovica štipendij za to področje nepodeljenih. KRANJ Zaposlovanje v delovnih organi zacijah kranjske občine je v stalnem porastu; letos naj bi po napovedih delovnih organizacij zaposlili novih 1964 delavcev, kar je za 30 odstotkov več kot lani. Vendar pa bo mogoče s kadri iz šol dobiti le okoli 50 odstotkov najavljenih novih delavcev, kar je najnižji odstotek v regiji. Kvalifikacijska struktura potreb pa ie v kranjski občini boljša od regijske, saj se išče manjši odstotek nepriučenih delavcev, višji od regijskega pa je odstotek potreb po strokovnih kadrih. Vendar pa bodo tu težave, saj bo od napovedanih potreb po kadrih z višjo in visoko izobrazbo mogoče pokriti le okoli 40 odstotkov potreb. Delovne organizacije, ki so planirale zaposlovanje nad resolucijsko dogovorjenim, planirajo predvsem — to velja za industrijo — širitev in razvoj dejavnosti ob deloma sedanji, nekatere pa tudi ob izboljšani stopnji tehnične opremljenosti, ponekod pa gre tudi za povečanje proizvodnega programa. RADOVLJICA Tudi radovljiška občina bo letos zaposlila več delavcev kot lani in sicer za okoli 5 odstotkov, vendar pa je pri tem treba dodati, da se potrebe po novih delavcih nanašajo predvsem na kadre brez strokovne iz- SKOFJA LOKA Po upadanju potreb po novih delavcih so napovedi za letošnje leto v škofjeloški občini poskočile v primerjavi z lanskim letom kar za 45 odstotkov, kar je največ v regiji. Večina od 1000 novih delavcev in pripravnikov, kolikor naj bi jih delovne organizacije potrebovale letos, bi se zaposlilo v industriji, sledi gradbeništvo, nato pa zdravstvo in socialno varstvo itd. Organizacije, ki letos planirajo posebno veliko novih delavcev, navajajo kot vzrok nove investicije, povečanje obsega proizvodnje, uvedbo tretje izmene, večjo dejavnost, tudi selitev v nove prostore itd. Tako kot drugod v regiji bo tudi v škofjeloški občini težko najti toliko delavcev za vse možnosti zaposlovanja kot so delovne organizacije napovedale, posebno težko pa bo najti dovolj kadra z višjo in visoko izobrazbo. TRŽIČ V napovedih po zaposlovanju novih delavcev so delovne organizacije v primerjavi s prejšnjimi leti močno izboljšale kadrovsko strukturo, saj v tržiški občini potrebujejo kar 34 odstotkov novih delavcev z višjo in visoko izobrazbo, kar je največji odstotek v regiji. Sicer pa naj bi se večina od 262 novih delavcev, kolikor so napovedale delovne organizacije, zaposlila v industriji in gradbeništvu. elovanje s šolami Zamisel o sodelovanju sol in združenega dela pri poklicnem janju mladine vsekakor ni nova in se je z različnimi obli že izvajata- Vendar pa vsekakor ni nova endar pa je organizacij, ki želijo navezati 'i v katerih so kadri za njihov bodoči razvoj, vse >•' hladilnikov prišli na idejo o tesnej- irA «a vLoiki tovarni u*»»-iako so v ~ ^ kadrovanjem in poklicnim usmerjanjem, sodelovanju . B.e na loškem posvetu s kadrovskimi de-• je d^^^g-a leta. Sklenjeno je bilo, da se z anketo ugo-""«5 I*?T orioravljenost gorenjskih delovnih organizacij, iT? J«n*nostih prikažejo učencem osnovnih šol pokli-iroT dela ki Jin imaJ° oziroma take, po katerih imajo tudi Stl^^Jovnih organizacij sicer ni bil ravno najboljši, saj £ «i službi skupnosti za zaposlovanje Kranj prejeli a« »trokovni ^ podatki prav tako vredni, saj so bile ? anket, vf?m£ največje delovne organizacije na Gorenjci ie nekaj še posebej zanimivih, nekaj podatkov da potrebujejo ponovno obdelavo. Tako bodo tiauu«*" . poklicno usmerjanje pri skupnosti za zapo-i skupi«« * novega šolskega leta ponovno z anketo preje v ***f^,deiOVanja ter nadaljnjega usklajenega poklicno*110*. Skupina za poklicno usmerjanje je že pripra-*merjan)*- načrt za sodelovanje z organizacijami —j podlagi venc|ar bo možno rezultate te ankete uporabiti t aienega °)eIa.' ucencev 8. razredov, saj je zgodnejši letošnji *PlodHlalk^,** uporabnost rezultatov za poklicno usmerjanje žalujočih. de-sko-ali Tako se bo število poprečno zaposlenih na Gorenjskem do konca letošnjega leta dvignilo od 77.600 v lanskem letu na 81.200. To pa je precej več kot predvideva republiška resolucija in plan srednjeročnega razvoja. Na Gorenjskem je že dlje časa tudi problem neskladja med razpisanimi učnimi mesti in namerami osmošolcev. Letos bi gorenjske lovne organizacije potrebovale raj 2000 učencev v gospodarstvu an za 39 odstotkov več kot lani. Vendar pa tudi v letošnjem letu namere zaključujočih osnovnošolcev močno ■\ presegajo nivo poklicnih šol, tako da je pričakovati, da bo tako kot že prejšnje leta ostalo okoli polovica razpisanih učnih mest praznih. Po drugi strani pa delovne organizacije nudijo le 19 odstotkov prostih učnih mest za dekleta, tako da se morajo dekleta pač odločati za nadaljnje šolanje. Vzrok bi lahko iskali v tradicionalni delitvi na moške in ženske poklice, tipično ženskih poklicev pa je seveda mnogo manj. Ob tem dobro vemo, da je ta delitev z razvojem tehnične opremljenosti postala neupravičena in da ženske uspešno opravljajo tudi tipično moške poklice. Tudi takoimenova-nih ženskih poklicev, za katere bi se odločali tako moški kot ženske, pa je prav tako še malo. Tako na Gorenjskem močno primanjkuje poklicev kot so: metalurgi, ključavničarji, obdelovalci kovin, kleparji in avto-kleparji, monterji stavbnih inštalacij itd. Preveč pa se mladi odločajo za poklice kot so finomehaniki, mehaniki, elektromehaniki, mehaniki in administratorji. DOGOVORIMO SE Rehabilitacijski center za Gorenjsko avto-RTV JESENICE Delovne organizacije v jeseniški občini potrebujejo letos 575 novih delavcev in pripravnikov, vendar pa Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki v lj« od leta 1977, vsebuje posebno ugodni rešitve glede zaposlovanja in usposablj« nja invalidnih oseb, v braksi pa je za seaaj še malo storjenega. Primanjkuje tako ustreznih oblik dela kot tudi kadrov in pa institucij, kjer bi usposabljanje lahko organizirali. Do nedavnega niti ni bilo celovitejšega pregleda, koliko bi bilo kandidatov za primerno usposabljanje pred zaposlitvijo. S problemi invalidov se sicer ukvarja več institucij, vendar so akcije za reševanje problematike invalidov vse preveč parcialne in neusklajene, manjka pa predvsem celovite rehabilitacije in ustreznega zaposlovanja glede na delovne zmožnosti. Zaradi tega prihaja do neželjenih posledic tako pri invalidnih osebah kot v organizacijah združenega dela ter v družbeni skupnosti nasploh. V gorenjskem razvitem gospodarstvu nastajajo velike potrebe po kadrih, za kar so naravni prilivi že zdavnaj postali premajhni. Poleg naravnega prirastka je usposabljanje invalidnih oseb v takih regijah, kot je gorenjska, edini še neizkoriščeni vir delovne sile, ki ga je treba aktivirati. To velja tako za populacijo invalidnih oseb v združenem delu kot za invalide, ki še niso vključeni v delo, ker se brez poprejšnjega usposabljanja ne morejo. Medobčinska skupnost za zaposlovanje Gorenjske je zato naročila študijo o možnostih za ustanovitev Rehabilitacijskega centra na Gorenjskem. V tem centru bi usposabljali vse kategorije invalidnih oseb, razen tistih, ki se morajo usposabljati v posebnih institucijah (slepi, slabovidni, gluhi). V rehabilitacijo bi bile zajete vse oblike razen medicinske. Invalidne osebe bi se usposabljale predvsem za poklice oziroma dela in naloge v tistih dejavnostih, ki so v gorenjskih občinah najmočneje zastopane (elektro, kovinska, čevljarska, gumarska, tekstilna). Center bi usposabljal tudi mentorje za delo z invalidnimi osebami v OZD. Rehabilitacijski center za Gorenjsko bi se povezoval tako z invalidskimi delavnicami in zavodi za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji na Gorenjskem, z institucijami za usposabljanje invalidnih oseb v Sloveniji ter z drugimi. S pripravami na ustanovitev in gradnjo rehabilitacijskega centra bi kazalo pohiteti, predvsem je treba predlog oblikovati že do jeseni, tako da bi ta ne tako majhen načrt lahko vključili v plane za srednjeročno obdobje. Prav tako bi bilo treba gorenjski center vključiti še pravočasno v mrežo centrov za rehabilitacijo v Sloveniji, kar pripravlja republiška skupnost socialnega varstva. Ta je v začetku junija organizirala v Kranju tudi posvet, na katerem so udeleženci že sprejeli načrt za akcijo, ki jo bosta vodila Svet za proučitev problematike zaposlovanja invalidnih oseb pri Medobčinskem svetu zveze sindikatov in Medobčinska skupnost za zaposlovanje skupaj z občinskimi skupnostmi sociainega varstva. Lani je bilo na Gorenjskem zaposlenih okoli 76.000 delavcev, pri čemer je bila stopnja invalidiziranja 0,9 odstotka ali 706 zaposlenih. Od tega je bilo v I. kategorijo uvrščenih 41 vseh kategoriziranih invalidov, v II. kategorijo 18 odstotkov, v tretjo pa 41 odstotkov vseh kategoriziranih invalidov. V zadnjih letih se .tevilo invalidov in delež posameznih kategorij bistveno ni menjal, tako da se število invalidov suče okoli enega odstotka. Pri tem ni večjih razlik med spoloma. Več kot polovica invalidov je stara nad 45 let, od tega je polovica uvrščenih v I. kategorijo. Praviloma so pridobili pravico do rehabilitacije le invalidi III. kategorije in sicer 20 odstotkov vseh kategoriziranih ali poprečno 79 oseb letno. Z usposabljanjem nismo bili zadovoljni: če bi lahko v usposabljanje vključili vse, za katere se pričakuje uspešno usposabljanje ali prekvalifikacija, bi letno morali vključiti v usposabljanje okoli 100 zaposlenih. Okoli 70 odstotkov invalidov je nepriučenih delavcev in kvalificiranih delavcev, kar je delno tudi odraz dejanske strukture zaposlenih v gorenjski regiji. Ni pa r.a žalost znana vrsta obolenj, zaradi katerih so bili zaposleni kategorizirani. Iz podatkov je le razvidno, da gre večinoma za invalide s pridobljenimi okvarami zaradi lokomorot-h in internističnih obolenj. (Iz Študije Rehabilitacijski center za Gorenjsko) GLASIO. STRAN PETEK, 15 JUHUA 1 Akcija na Bistriški planini TRŽIČ — Mladi iz osnovne organizacije ZSMS v Bistrici bodo jutri in v nedeljo skupaj s člani krajevnega odbora ZZB NOV in zveze rezervnih vojaških starešin pripravili delovno akcijo na Bistriški planini. Urejali bodo spominsko ploščo, posvečeno sestanku simpatizerjev komunistične partije iz bistriške okolice 22. julija 1941. leta. Ob tej priliki nameravajo urediti tudi okolico spominske plošče, ki jo bodo odkrili ob letošnjem dnevu borca 4. julija. H. J. Dan Gorenjskega odreda Odbor Gorenjskega odreda vabi borce na proslavo ob dnevu Gorenjskega odreda. Svečanost, ki sodi v okvir praznovanja 60. obletnice Komunistične partije Jugoslavije, Skoja in revolucionarnih sindikatov, bo v nedeljo, 17. junija, ob 9. uri in 30 minut pred osnovno Šolo v Žirovnici. Ob tej priložnosti bodo po Gorenjskem odredu poimenovali planinsko enoto naše armade in osnovno šolo v Žirovnici. Brigadirji so pripravljeni Jesenice — Mladinci iz jeseniške občine, ki bodo sodelovali na republiški in zvezni mladinski delovni akciji, se že načrtno navajajo na prostovoljno delo. Najboljša priprava za udeležbo v teh brigadah so bile lokalne mladinske delovne akcije. Le-te so bile že aprila, ko so mladi brigadirji začeli urejati cesto na Pristavo. To delo so končali maja, junija pa so popravljali cesto na Srednji vrh in čistili Hruščansko planino. Prvi dve akciji, ki sta potekali nadvse uspešno, so organizirali v sodelovanju z jeseniško komunalno skupnostjo, slednjo pa s pašno skupnostjo s Hrušice. Na akcijah je sodelovalo prek sedemsto mladincev, ki so opravili skupno več kot 4500 delovnih ur. Zadnjo letošnjo lokalno akcijo bodo izvedli to soboto, ko bodo priskočili na pomoč pri popravilu ceste h kmetu Sedučniku na Dovjem. Na lokalnih delovnih akcijah so mladi iz jeseniške občine evidentirali kandidate za republiško in zvezno brigado. Doslej so opravili tudi brigadne konference, na katerih so izvolili vodstva in določili sestavo tako brigade Brkini 1979, ki bo odšla na delo že 24. junija, kot brigade Podrinje — Kolubara, ki bo na zvezni akciji sodelovala avgusta. S. Saje Blejska Dobrava — Konec maja so ob novi cesti na Poljane odkrili prenovljeno spominsko obeležje padlemu borcu jeseniško-bohinjskega odreda Leopoldu Kovačiču. Prejšnji spomenik so namreč morali zaradi rekonstrukcije ceste na Poljane prestaviti. Obeležje so prevzeli v oskrbo cicibani vrtca Ivanke Krničar z Blejske Dobrave. Na sliki: krajša slovesnost ob ponovnem odkritju obeležja. - Tekst in foto: J. Rabič Srečanje mladih tehnikov Jugoslavije Radovljica — Danes, v petek, 15. junija se bo v radovljiški občini začelo 15. srečanje mladih tehnikov Jugoslavije. Srečanja se bo udeležilo osem ekip iz vseh socialističnih republik in pokrajin. V ekipah bodo najboljši mladi tehniki iz posamezne republike. Prikazali bodo znanje in dosežke iz trinajstih različnih panog tehnične kulture. Vsako republiško ekipo sestavljajo mladi tehniki, mladinci iz mladinskih tehničnih klubov in mentorji. Srečanje bo otvoril prvi in častni predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek-Luka. V petek bodo v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici odprli razstavo izdelkov, prikazali praktično delo mladih tehnikov v delavnicah ter revijo filmov mladih tehnikov. Na poligonu Lip-ce-Lesce bo tekmovanje radioamaterjev Lov na lisico, na letališču v Lescah demonstracijski nastop rake-tarjev, za radovljiško osnovno šolo demonstracijski prikaz avtomobilskih modelov ter nato zvečer v Festivalni dvorani na Bledu osrednja prireditev kviz Znam — hočem — morem. V soboto, 16. junija, bo v družbenem centru v Lescah nastop tele- Svečanost v Srednji vasi Šenčur — Vaščani Srednje vasi pri Šenčurju bodo v nedeljo, 17. junija, v počastitev svojega praznika odkrili na gasilskem domu spominsko ploščo sedmim padlim partizanom iz Srednje vasi. Ploščo bo odkril prvoborec Franc Štefe-Miško. V kulturnem delu prireditve bodo sodelovali učenci osnovne šole Janka in Stanka Mlakarja in pihalna godba iz Tržiča. Ob tej priliki bodo gasilskemu društvu Srednja vas izročili gasilski avtomobil, pionirski skupini pa novo motorno črpalko. grafistov in radiomaterjev, v kampu Sobec demonstracijski prikaz bro-darjev, v osnovni šoli v Radovljici mladina v obrambi in zaščiti, na letališču prikaz letalskih modelov ter v osnovni šoli v Radovljici še razstava fotografij in revija filmov, posnetih na XV. srečanju mladih tehnikov Jugoslavije ter zaključna prireditev s parado in podelitvijo priznanj. Razen tega pa bo v soboto tudi VI. občinsko tekmovanje brodarskih modelov v kampu Šobec. Tekmovanje se bo začelo ob 7. uri. D. S. Komunalni redar že na preži Tržič — Podobno kot v Kranju in nekaterih drugih gorenjskih mestih so pred dnevi dobili komunalnega redarja tudi v Tržiču. Njegova naloga je, da nadzoruje uresničevanje predpisov občinske skupščine in njenih organov, ki se nanašajo na varstvo okolja, parkiranje vozil, zimsko službo, nameščanje reklam in plakatiranje, izobešanje zastav in podobno. Utegne se torej od zdaj naprej že zgoditi, da bo občan, ki ga bo zalotil komunalni redar pri kršenju občinskih predpisov, odštel kazen od 50 do 5000 dinarjev, odvisno pač od prekrška. Za pravne osebe so s posebnim odlokom predvidene kazni od 100 do 30.000 dinarjev, za odgovorne delavce pravne osebe pa od 50 do 3000 dinarjev, če ne bi odpravili nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki bi jih ugotovil komunalni redar, če bi redarja ovirali ali mu onemogočali delo oziroma mu ne bi hoteli dati podatkov ali pojasnil. H. J. Odkritje spominske plošče ŽELEZNIKI - V nedeljo, 17. junija, ob 10. uri bodo na krajši spominski svečanosti odkrili na rojstni hiši spominsko ploščo rojaku dr. Antonu Dermoti ob 65-letnici njegove smrti. Dr. Anton Dermota je bil rojen 1. januarja 1876 v Železnikih. Po končani srednji šoli je študiral pravo v Pragi in se po končanem študiju leta 1900 pridružil radi- kalni mladini v Ljubljani. Pri socialistični reviji »Naši i ski« je sodeloval od njei začetka. Njen urednik je bil od leta 1904 do 1914, ko jo je usmerjal v publicistično glasilo demokratične inteligence. Postal je socialistični pabti-cist, oster kritik slovenske zaostalosti in kot dosleden venec je nastopal proti ilirizmu. Aerodrom Ljubljana-Pula Letališko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE CATERINGA (oskrbovanje letal s hrano in pijačo) 1 delavec 2. IZDELOVANJE SLAŠČIC IN PRIPRAVA JEDI 1 delavec- 3. PRIPRAVA IN DOSTAVA OBROKOV NA LETALA 2 delavca 4. OBRAČUNAVANJE IN POBIRANJE IZTR2KOV IN KONTROLA IZDAJE OBROKOV V KUHINJI 1 delavec Za razpisana dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih pogojev) izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: VKV kuharske smeri in praksa do 2 leti ali K V kuharske smeri in praksa do 3 let na vodstvenih delih v kuhinji, pasivno znanje enega tujega jezika, smisel za delo z ljudmi pod 2.: KV slaščičar ali KV kuhar s prakso pri izdelovanju slaščic, pod 3.: KV delavec v živilski stroki. vozniški izpit B kategorije pod 4.: KV gostinski delavec, kuharska ali natakarska smer in 1 leto delovnih izkušeni na kuhinjski blagajni Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj-Pula, Vzdrževalno tehnična dejavnost objavlja prosta dela in naloge 1 VOŽNJA VOZIL »D« KATEGORIJE 1 delavec Za razpisana dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: poklicna šola za voznike motornih vozil — izpit »D« kategoi zaželjeno je, da kandidat stanuje v Ljubljani Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupi služb objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE PRODAJNE SLUŽBE V KOMERCL SEKTORJU 1 delavec Za razpisana dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih izpolr vati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka izobrazba ekonomske smeri, izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, aktivno obvladanje angleščine, 3 leta delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskus-j nim delom. Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o hajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o polnjevanju pogojev pošljejo v 15. dneh od objave razpisa naslov: AERODROM LJUBLJANA-PULA, Kadrovska služba, 642 BRNIK AERODROM Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. NIC NAS NE SME PRESENETITI Ob letošnji akciji in 35-letnici varnostne službe objavljamo pogovor s Francem Štefetom-Miškom, ki letos praznuje tudi 40-letnico revolucionarnega dela. Pri odkrivanju in onemogočanju nastajanja bele garde smo prav tako. že v prvih mesecih odkrili več pomembnih organizatorjev. Več je bilo akoj justificiranih, dva pa smo ho-eli dobiti v roke živa in z zasliševa-ljem razkriti njihovo širšo mrežo. S tem namenom so varnostniki na domu v Čirčah prijeli Franca Erpiča, vendar so na poti iz predmestja Kranja padli v zasedo in »e komaj rešili, Erpiču pa je uspelo pobegniti. Pozneje je postal poveljnik prve domobranske postojanke v Kranju, zatem 3a njihove udarne čete v Kranju. Jožeta Perneta so varnostniki prijeli POPRAVEK V 43. številki Glasa na 10. strani v sestavku Nič nas ne sme presenetiti je prišlo v tretji koloni prvega odstavka do neljube pomo-mote. Vsi, načelnik, njegov pomočnik in krajevni poverjeniki so imeli svoje sodelavce legalce in ne ilegalce, je bilo pomotoma objavljeno. Enaka napaka se je vrinila tudi v naslednjo številko, kjer se v četrti koloni predzadnji odstavek pravilno glasi: »... in smo za prenos pošte čez reko našli dve kurirki legalki in ne ilegalki, kot je bilo objavljeno« na domu v Lomu nad Tržičem, vendar je zaradi njihove neizkušenosti in neopreznosti ugnal vse tri in pobegnil. Pozneje je bil poveljnik domobranske postojanke v Kovorju pri Tržiču. Petega organizatorja bele garde smo nameravali justificirati na njegovem domu sredi Kranja. V akcijo so se varnostniki odpeljali z osebnim avtomobilom, vendar so jih pri vhodu v stanovanje odkrili raztrganci in akcija je propadla.« »Katere življenjske izkušnje in usmeritve pa vam je predvsem dalo vaše delovanje v VOS?« »Ko se v svojih spominih pogosto vračam v to svoje — in vseh drugih — začetniško delo v VOS, si tudi sam zastavljam taka in podobna vprašanja. Toda spričo stanja, kakršno je bilo med vojno na Gorenjskem, kjer je okupator, zlasti na levi strani Save hotel za vsako ceno obdržati položaj v svojih rokah (bližina Reicha, pomen komunikacijskih poti), spričo težkih razmer partizanskega delovanja (ravnina, goli planinski svet, preprežen s številnimi cestami in prelazi) in tako razvejene dejavnosti gestapa, njegovih metod in pretkanosti, da o domačih izdajalcih, raztrgancih, belogardistih, plavogardistih, črnorokcih in kaj vem kaj še vse ne govorim, nehote res štejem za prvi uspeh in izkušnjo tudi to, da smo tako mladi obve- ščevalci sploh ostali živi in da nas niso polovili. Zamislite si samo tale primer: okrožna komisija VOS, ki se je zaradi učinkovitosti in operativnosti stalno zadrževala v ravnini pod Storžičem in Krvavcem, je imela pozimi 1943/44 svoj sedež v nekem mlinu, seveda s privolitvijo in pomočjo lastnika mlina. Po vojni pa v Kranju našli dokument, da je bil ta mlinar sodelavec gestapa od leta 1942, ko so ga pod tem pogojem izpustili iz Begunj, kjer je bil zaprt zaradi sodelovanja z OF. Izkušnje iz VOS in poznejšega medvojnega dela pri obveščevalni službi in OZN so izredno dragocene. Obveščevalnega dela smo se učili brez šol in literature, pa tudi povedati nam ni vedel nihče ničesar. Spoznali smo delo in se učili izključno na svojih sprotnih izkušnjah in izkušnjah tovarišev. Seveda pa je ta šola zahtevala veliko volje in tudi življenja vrste najboljših borcev — obveščevalcev. 2al, so to širšemu krogu premalo znani tovariši, čeprav so bili po svojih nesebičnih delih in prispevku k skupni zmagi enkratni. Vse to smo zmogli samo z nezlomljivo voljo, predanostjo in vztrajnostjo na tej poti. Odveč je poudarjati, kako dragocene so bile te naše izkušnje tudi v prvem povojnem obdobju, ko v boju z oboroženimi skupinami kontrarevolucije za tedanje pripadnike varnostne službe neposrednih obveščevalnih in oboroženih spopadov še dolgo ni bilo konec. Vsi ti nauki medvojnih obveščevalcev in varnostnikov so danes iz rednega pomena, ne samo za splošno pripadnost naši samoupravni socialistični skupnosti, temveč še posebej za mlade kadre, ki v tej službi zamenjujejo v vojni kaljeno generacijo. Po teh izkušnjah, je bila vsa moja nadaljnja usmerjenost, v več kakor 30 letnem neprekinjenem delu v varnostni službi, odločilnega pomena, glede splošne naravnanosti v tem delu, pa tudi neprecenljiva pomoč pri številnih odločitvah v nenadnih in zapletenih situacijah s katerimi se delavec varnostne službe srečuje vedno in na vsakem koraku. Skratka, v tej službi, s katero smo rasli od njenih začetkov in nato v vseh njenih za revolucijo in socializem težkih obdobjih, smo pustili svojo mladost in tudi večji del življenja. Zanjo smo dobesedno izgorevali.« »Kako ste prestali vse grozote vojne, klanje, nečloveške napore, nenehno preganjanje, nevarnosti, za katere niste vedno vedeli, od kod prežijo na vas?« »Danes mi je teže razumeti, kako smo zmogli nečloveške napore in strahote vojne, kakor pa tedaj, ko smo jih prenašali. V boj in z njim povezane najhujše napore smo odhajali z zavestjo, da tako mora biti in da na tej poti lahko pridobimo nekaj, o čemer smo vseskozi lahko samo sanjali in ničesar ne izgubimo. Kaj naj končno izgubi brezpraven, socialno in nato še nacionalno zatiran delovni človek. Ker pa je bila zavest zlasti predvojnih aktivistov, tako močna, ideali pa tako veliki sveti, tudi glede najhujšega mnogo razmišljal. Iz moje vasi je npr. odšlo v oborožen boj skojevcev, štirje so padli že v letu boja, le jaz sem ostal živ. naključje je, da sem ostal živ jaz, in ne kdo drug od nas petih. < pa celo nihče. Pri premagovj vseh naporov, vsega hudega in da tudi ob gledanju smrti v oči prevladoval tudi mladostni zem. Strahovita so doživetja, ko tebe padajo tvoji soborci, tovj katerimi si se v tem boju nek . povezal. Ko sem na začetku svoj partizanstva zvedel za smrt oče ali za smrt prvih soborcev, me je silovito pretreslo. Koliko moči. vi in zaupanja moraš imeti, da tei vse to vzdržiš in ne obupaš. Konč stisneš zobe in se odločiš, da boš boju še bolj nepopustljiv.« »Kaj vam je takrat po m« beseda tovarištvo?« »Tovarištvo, sklenjeno v parti skih vrstah, je za današnji čas, težko dojemljiv pojem. Tovarišn boju, kjerkoli in kadarkoli, poj za vsakega borca skromnost, isk^: nost, nesebičnost, plemenitost, štovanje, skratka globoko in pris človečnost. Tovarištvo je bilo i mnogokrat odločilnega pomena, smo vojne grozote in včasih prav i človeške napore tudi premagali boju tudi vztrajali.« KONEC 11 STRAN O LAS IN iev Življenje je kot vreme« Ponija in Franc Šumi s Planine sta v soboto praznovala 50 let skupnega življenja toiaj — Enainsedemdeset oziro-'■ fcdeminsedemdeset let bosta le-iopolnila Antonija m Franc Su- • Planine pri Kranju, ki sta pre-' soboto praznovala 50 let skupil življenja. »Prav presenečena kr.Mtfa,« je pripovedovala Tončka, "-v nisva pričakovala, pa so * hčerke pripeljale matičarja »Udom.« Franc je namreč zaradi opred dveh let v glavnem »pridna stanovanje, anala sta se v Slavonskem , kamor so se Antonijini starši /ASA PISMA ml WBIUA,KI JE BIIA-PLAČANA PA SE NI! V slaau smo 8. junija »vili Diimo maturantov iz al. k^so me pritoževal. 'ioaSaem Adergas, ki m Sejmi**« P« njihovih •ShTi^treglo z večer-i-Preleli amo dva odmeva; iejTLgoatiaca Adergas in ^Gorenjskega sejma. ^ostiSče A dergas takole. Adergas je bilo zme-mutce *iin predvsem pa J Modrina, da ^amblem ™ 6Q0 +riFna stimišču Maturanti hčerjo P^reditelju plačah Ci Z ^organizatorjem matu-plesa smo bdi do-se večerja deli v *yeru, da se j ^hP nekulturnih obiska; J bilo težko streči. &V/€ Adergas je poleg *e f fečerij moralo še ¥mhJreći 140 večerij in _Mo posreči i ^ TZiT Jedilni pribor je navijene. nxa V dejansko malo « večenj deja ^e zaradi nereda v >nizatoO°f"™hiU med gosti Z™at°%rsi bili med gosti korani - kjer s &. nered ^aJačh *nli postrežbo, kar * onemogočali P ostahh razvidno tudi razvidno ™ m nareJeni Vumkov, £ *° lesu. Pisec > ™toraZ*rŽl opisati dejan J?*0 bl TJ tem nekulturnem * *o stanje na * ^antskemPle^čeAdergas VBCERJA, KIJE NI BILO V z maturantskim j zv*zl0 £5 maja vas oh-*m đnŽ* smo dali na raz-y*amo, da sr" g kritiko se J te°teahCna' pUsfe še \ l metanja le*e'Tudi ostalo, pri « tydoiwehJu*seli( najde. V $nacisticnip *^ so pnmen J ampule, razmišlja \ Vomu rezultat^ mapreJ \ kako inJ°bZ razstaviščne Van v uporabo W'Gorenjski sejem Kranj priselili v dvajsetih letih tega stolet-ia. Doma je bila v Trstu, a so jih kot zavedne Slovence preganjali. V Brodu je obiskovala gimnazijo in dobila tudi prvo delo. Franc je v ta kraj zašel po službeni dolžnosti. Sicer je star Kranjčan, a ga je poklic, ie višji komercialist, vodil na različne konce domovine. Tudi on je bil vseskozi napredno usmerjen. To je bil v glavnem razlog, da so ga 1930. leta odpustili od železnice. Osem let ie opravljal le priložnostna dela. Štiridesetega leta se je družina, ki je tedaj štela že pet članov, preselila na Hrušico. Zaradi sodelovanja v naprednem osvobodilnem gibanju so Franca v znani »hru-šenski aferi« prijeli skupaj z drugimi tovariši. Šest tednov je preživel kot talec v begunjskih zaporih, nato pa so ga odpeljali v Nemčijo, kjer je v Auschbachnu garal na Himmlerie-vih plantažah. Zadnjih devet mesecev voine je bil v taborišču Dachau. Ob svitu svobode jo je kar peš mahnil pVoti domu. V treh dneh je prepe-šačil celih 180 kilometrov s kožo in kostmi, ki so vse skupaj tehtale borih 49 kilogramov. Voina pa ni bila strašna samo za Franca. Okupatorji so izselili tudi njegovo družino. Tri leta je Antonija z otroki prebila v Gunzenhausnu. Domov so prišli vsi hkrati 17. julija 1945. leta in se naselili v Kranju. Franc se je spet zaposlil pri železnici, vendar pa mu posledice presta-nega gorja v taboriščih niso dale, da bi dočakal polno pokojnino. Petdesetega leta se je invalidsko upokojil, je 100-odstotni invalid, vendar pa je še tudi potlej opravljal številne pomembne naloge v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pri zvezi borcev in zvezi združenj vojnih invalidov. Antonija je po vojni prav tako delala, sicer bi šestčlanska družina z eno plačo le stežka shajala. »Življenje je kakor vreme,« pravi. »Samo da slabše ne bi bilo.« V zakonu so se jima rodile štiri hčerke. Zanimivo je, da prav vsaka v drugem kraju; prva v Veliki Kikindi, druga v Šentjanžu na Dolenjskem, tretja v Slavonskem Brodu in četrta že po vojni v Kranju. Še vedno rade zaidejo domov k očetu in materi, ki jih seveda sprejmeta z odprtimi rokami. H. Jelovčan Evropsko prometno tekmovanje šolarjev V Madridu je bilo 24. maja letos tekmovanje evropskih osnovnošolcev in srednješolcev v poznavanju cestnoprometnih predpisov in v spretnostni vožnji s kolesi in mopedi. Med mladimi tekmovalci iz 14 evropskih držav so naše barve zastopali štirje osnovnošolci iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, srednješolce pa po en tekmovalec iz Slovenije in Makedonije. V hudi konkurenci so se naši osnovnošolci ekipno uvrstili na šesto mesto, srednješolci pa na četrto mesto. Med posamezniki je bil med srednješolci Novomeščan Andrej Prus na odličnem četrtem mestu. Prav zaradi njegovega uspeha si je jugoslovanska ekipa v skupni uvrstitvi priborila četrto mesto; o.-tali posamezniki so se namreč uvrstili šel? od desetega mesta naprej Zniagdva!« i tekmovanja so bili Spanci, drugi po so bili Francozi. Na zalogi imamo: elektronske kalkulatorje DIGITRON Buje (VEKTOR, SKALAR, OMEGA ALFA ter žepne LC-Xl) Fno^ac?jeV(> (OLYMPIA- CP 161, CP 1420, CPD 5410) in TRS Zagreb (TRS 208, 603 m 605) fotokopirne stroje OMEGA (OLYMPIA) 203, 303, 2000 in OLIVETTI COPA 405 registrske blagajne NCR, HUGIN in DIGITRON (ISTRANKA, PRIMORKA) papir (bankpost, prepisni papir, razmnoževalni in fotokopirni papir), pribor za stroje in aparate ter druge pisarniške in šolske potrebščine Sprejemamo tudi prednaročila za rokovnike, namizne in stenske koledarje. Oglasite se v Mladinski knjigi - radi bomo svetovali in pokazali blago iz naših polic. OLYMPIA OMEGA 303 Priporočamo se za nakup. J GORENJSKA PREDILNICA Gorenjska predilnica Škofja Loka Kidričeva 75, n.sol.o. razpisuje v šolskem letu 1979/80 štipendije za študij na: — srednji tekstilni šoli 3 štipendije — kemijski fakulteti 2 štipendiji — tekstilni fakulteti 2 štipendiji Prednost imajo učenci z boljšim učnim uspehom. Vloge in izpolnjene obrazce DZS 1,65 sprejema Kadrovska služba Gorenjske predilnice Škofja Loka, Kidričeva 75. Tovarna obutve Tržič TOZD prodaja na drobno MREŽA, n. sol. o. Tržič, Ste Marie aux Mineš 4 na podlagi delavskega sveta razpisuje javno prodajo poslovnih lokalov v Prevaljah, Trg št. 1; takoj vseljivih. Ocenjena vrednost, ki je obenem izklicna cena je 735.727 din. Javna prodaja se bo opravila z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudniki morajo pismene ponudbe poslati na naslov Tovarna obutve Peko n. sol. o., TOZD Mreža, n. sol. o., Tržič, Ste Marie aux Mineš 4, tajništvo int. 369, do 27. 6. 1979, do 10. ure. Ponudbe bo pregledovala tričlanska komisija istega dne ob 12. uri. Udeleženci morajo do dneva odpiranja pismenih ponudb položiti 10 odstotno varščino na žiro račun št 51520-601-12867 SDK Tržič, TOZD Mreža (s pripisom za javno prodajo). . ' Prometni davek in stroške prenosa nosi kupec. O rezultatih prodaje bodo udeleženci obveščeni v 15 dneh od dneva odpiranja ponudb, v internem roku se bo 10-odstotna varščina ponudnikom, ki niso uspeli vrnila, kupcu pa se zaračuna v del kupnine. Informacije tel. 064-50-260, int. 364, 208, 202. LETOVANJE NA MORJU IN V PLANINAH dne 1 4., 1 5. in 16. junija 1 979 od 7. do 1 9. ure in soboto od 7. do 1 3. ure ne ■ a «• RAZSTAVA ŠOTOROV pred hotelom CREINA KRANJ ODUS ■ VMM *9 41\/ m u o VoUjvou KRANJ Ugodnosti: razstavljene šotore lahko takoj kupite prodaja na potrošniški kredit bogata izbira proizvodov za šport in rekreacijo v GLOBUSU na oddelku ŠPORT VSE ZA KAMP I RAN J E 55 Dobrodošli gorenjski aktivisti v krajevni skupnosti Volčji potoki Krajevna skupnost Volčji potok obsega dve vasi: razpotegnjeni Volčji potok in partizansko vasico Rudnik z dvanajstimi domačijami. Na jugu meji na krajevno skupnost Radomlje, ki spada v domžalsko občino. Vasi štejeta okrog 300 prebivalcev in 70 hiš. Krajevna skupnost Volčji potok je v kamniški občini na predzadnjem mestu glede števila prebivalcev in zato seveda tudi glede sredstev, ki jih dobi za svoje delo. Letos so za redno dejavnost dobili 160.000 dinarjev. Torej ne le, da krajani Volčjega potoka živijo na robu kamniške občine, ker jih ni veliko, so tudi pri razdeljevanju denarja odrinjeni na rob. KRAJANI, KI VEDO, KAJ J Ko predstavljamo krajevne skupnosti, vselej povemo, kaj vse imajo. Pri Volčjem potoku je enostavneje, če povemo, česa vse nimajo. V krajevni skupnosti ni industrije. Edina organizacija združenega dela, ki je pravzaprav zavod, je Arboretum, po katerem je Volčji potok znan. V kraju ni šole, trgovine, ni prostora, kjer bi pripravljali kulturne prireditve in se sestajali. Potreb je veliko, sredstva pa skromna, saj se krajevna skupnost ne more nasloniti na pomoč združenega dela. Veliko razumevanja za krajane ima Arboretum, saj jim odstopa prostor za sestanke in prireditve. Tudi avtobusne zveze so slabe. Štirikrat dnevno pelje skozi vas avtobus. Na povezanosti bodo pridobili z izgradnjo kamniške obvoznice, ki gre čez območje krajevne skupnosti. Novelacija urbanističnega načrta občine Kamnik v krajevni skupnosti ne dovoljuje zazidave. To področje je predvideno za kmetijstvo — danes imajo 15 zaščitenih kmetij — in zaščito okolice Arboretuma. Vendar krajani menijo, da bi nekaj parcel vendarle lahko dobili. Na zboru volilcev so že dali pobudo, da bi bilo zemljišče med Kamniško Bistrico in bodočo obvoznico, ki je neprimerno za kmetijsko obdelavo, uporabljeno za obrtniško cono. V Volčjem potoku in Rudniku in- Pričevanje o Rudniku i Vinko Zebovec-Vilko se natanko spominja dogodkov, kot živi so pred njim obrazi padlih borcev. O sebi noče veliko povedati, raje govori o tovariših, ki niso učakali svobode. Kar podrezati moram vanj, da mi pritrdi, da je iz vasi šel prvi v partizane. Ujela sem tok njegovih besed, ki nizajo podobo partizanskega Rudnika. »Ze leta 1941 so se v vasi Rudnik pri posameznih hišah sestajali prvi partizani: Jože Pirš-Luka, Ivan Pirš-Rastko, Pavle Ulčar, Stane Zirov-nik-Mirko in Albin Vengust-Hrast. Prve partizanske hiše v vasi so bile Jazbečeva, Rodetova, Ulčurjeva in nato Blaželnikova družina. Zaradi zavetja sredi gozdov so se tu zadrževali kurirji, tu so se gibale patrole Kamniškega bataljona in kasneje šeste udarne brigade Slavka Šlandra. Ze spomladi 1942 so se v teh hišah zdravili partizanski ranjenci. Zaradi aktivnega sodelovanja so bile te družine okupatorju sumljive in fantje so morali v gozdove. 9. januarju 1942 sem šel v operativo Kamniškega bataljona in kmalu doživel ognjeni krst v Kališču nad Kamnikom. Bataljon je takrat utrpel veliko izgub. Postopoma so prihajali v partizane sovaščani iz Rodetove, Ulčarjeve in Jazbečeve družine ter moji štirje bratje. Nemci so spomladi 1943 zajeli v Kolovcu ranjenega partizana, ki jim je povedal, pri katrih hišah na Rudniku je dobival hrano in druge stvari, iz posameznih družin je odšlo partizane tudi po pet, šest ljudi. Nemci in raztrganci so zato v vasi izvajali represalije. Pretepali in znašali so se nad Jazbečevo družino. Domačega fanta Toneta, ki je bil zelo pogumen, so odpeljali v Begunje. Očeta Ignaca so tako pretepli, da je moral v bolnico. Znesli so se tudi nad Ulčarjevo družino, posebno nad očetom Gašperjem, ki so ga tako pretepli, da so mu v bolnici odrezali nogo. Jazbečevo, Rodetovo in Ze-bovčevo družino so izselili v Nemčijo. Po izselitvi teh družin je bil v vasi zelo prizadeven aktivist Peter Ce-dilnik-Krt in še nekateri drugi. Zgodaj spomladi 1943 je bila v opekarni v Radomljah partizanska tiskarna. Zaradi sumljivosti je bilo treba dobiti zanjo skrit prostor v nedostopnem kraju. Za izgradnjo bunkerja je bil zadolžen Janez Žebovec-Roman, ki je bil kasneje tudi upravnik tiskarne. V bunkerje nad Rudnikom se je tiskarna preselila poleti 1943, kjer je začela delati z vso zmogljivostjo. Dnevno je natisnila več kot 3.000 izvodov Slovenskega poročevalca in druge materiale. V tiskarni je bilo šest do sedem tiskarjev, ki jih je vodil Rudi Snoj-Domen. Takrat sem bil pri sanitarni ekipi za izgradnjo partizanskih bolnišnic na Gorenjskem in Štajerskem, ki je spadala v štab 4. operativne cone. Vodja ekipe je bil sanitetni referent Jože Pirš-Luka, po katerem nosi ime bolnica Triglav, ki je bila pol ure hoda oddaljena od Rudnika. Zaradi bližine bolnice in tiskarne smo se večkrat srečevali. Dvakrat smo imeli celo miting pri Krtu, prišel je tudi Jakob Molk-Mohor, politični komisar Kamniškega bataljona. Tiskarna je nemoteno delala do leta 1944, ko je bila osvobojena Savinjska dolina, se je preselila v Gornji grad. 6. maja 1944 so okupatorji po izdajstvu odkrili Lukovo bolnico Triglav. V bunkerju je bila tudi kuhinja in zasilna operacijska soba. Blizu je tekel potok. Nemce je zagledal desetletni Poldek Podbevšek, ki je šel v graben po vodo in prisebno pritekel povedat. V bolnici je bilo tedaj nekaj čez 40 ranjencev in bolniško osebje. Šestnajst so jih Nemci ustrelili, dva izmed njih — Aleksander Rus in Miko iz Bele Krajine — sta se dvakrat ranjena rešila. Ustreljene ranjence so Nemci polili z bencinom in nekatere še žive zažgali, bolnico pa uničili. Tri tedne smo bili nato v Slandrovi brigadi, napadih posamezne sektcrje, da bi dobili čimveč sanitetnega materiala. V Rimskih toplicah smo zajeli sedem nahrbtnikov dragocenega materiala. Takoj smo začeli z gradnjo novih bolnišnic v Tuhinju, nato bunkerjev za centralno lekarno, centralne partizanske bolnice v Podvolovjeku. Sledila je velika nemška ofenziva pozimi 1944/45. Kljub bližajoči se vojni, ko se je sovražna drhal pomikala z juga čez Slovenijo, je bil teror najhujši. 1. januarja smo šli v patrolo iz bolnice pod Kisovcem. Posled-njič smo segli v roke osebju partizanske tiskarne, tako imenovane Grafike 7 A. V bivše prostore tiskarne, v bunkerje nad Rudnikom je pri- šel štab varnostno obveščevalne službe. Tu je bil Anton Sešek-Lud-vik s Šmarce, načelnik UDV za kamniški okraj, in Drago Jakopič-Tone s Črnuč, član UDV za kamniški okraj. Iz raznih krajev so prihajali aktivisti. Ivan Peternelj-Tinko, sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, je sklical posvet v znaku bližajočega se konca vojne in prevzema ljudske oblasti. V bunkerjih je bilo tudi veliko domačinov. 6. januar 1945 ie bil za Rudnik tragični dan. Nemci so prišli v vas že dopoldne. Iskali so partizansko tiskarno. Posredi je bila izdaja. Padal je že mrak in snežilo je. Fantje so bili prepričani, da so že varni, ko so Nemci ob petih popoldne odkrili bunkerje. Člani varnostno obveščevalne službe in okrožnega komiteja so se večinoma postrelili sami. Od osebja tiskarne se je sam ustrelil Janez Zebo-vec-Roman, ker ni hotel več pasti v roke okupatorju. Aprila 1943 je bil namreč ujet pri Kavkovi družini v Nožicah. Tam je imel dekle Pavlo Grašič. Ta družina je že od leta 1941 aktivno delala za partizane. Pavlo so Nemci odpeljali v zlogalsno taborišče Auschvvitz. Romana so 14 dni pretepali in mučili v Kamniku, obe-« šenega za noge. Po 14 dneh mu je uspelo pobegniti čez obzidje. V spodnji zemljanki, kjer je bilo skladišče, so bila štiri dekleta. Med njimi se je rešila le Nadja Avbelj. Iz četrtega bunkerja, ki je bil približno tristo metrov stran, se je rešilo vseh osem borcev. Nemci so bunkerje uničili, zajete partizane so gnali v Lukovico. Zvezani so morali na vratu nositi orožje padlih tovarišev. Dekleta so v Lukovici ločili in jih odpeljali najprej v kamniške zapore in nato v Begunje. Ostale partizane so zasliševali in pretepali ter jih naslednji dan zverinsko pobili v kamnolomu nad Rafolčami. Tisti tragični dan so na begu ustrelili tudi terenca Petra Ce-dilnika-Krta, požrtvovalnega aktivista.« Vilko je poln spominov. Dolgo bi lahko še pripovedoval. O Rodetovi Anici, ki so jo Nemci ranjeno ujeli in so jo na Golniku stražili esesovci. Skupina, partizanov — njen brat Izidor Rode-Riko, Ivan Pirš-Rastko, Jože Zebovee-Lipko in še nekateri — so jo šli reševat. Pri reševanju sestre je izgubil življenje njen brat Izidor. In še, in še ... Z izgradnjo vaškega vodovoda in postavitvijo spomenika padlim so se borci po vojni zahvalili partizanskemu Rudniku za velike žrtve. PADU PARTIZANI OKROŽNE TISKARNE IN DRUGI TERENCI, KI SO PADLI V VA8I RUDNIK: Stana VarSek-Lidija, član OK iz Domžal Zdenka Cerar-Zdenka iz Moravč Anton S«šek-Ludvik, načelnik UDV za kamniški okraj Drago Jakopič-Anton, član I KI) za kamniški okraj Lado Svajger-Lado, član UDV za kamniški okraj Filip Jež-Dore, VOS Vodil«« sekretar komiteja Lado Jeretina-Lado, tiskar, iz Kodice Ivo Vrtačnik-Zivko, tiskar, iz Vira Ivan Peternelj-Tinko. sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik „ Rudi Snoj-Domen, tiskar, i/ (lamel jn Alojz Osolnik-Primož Viktor Kristan-Lenart Rezka (ostali podatki nepoznani) Cuk (ostali podatki nepoznani) PADLI VAftCANI RUDNIKA: Peter Cedilnik Krt Al!>ert Jazhee Anton Jnzhe« Joit Novak -Janko Naht igel Kram Rems Alojz Kems Anton Hode Izidor Kode Mihael !;><;• Viktor Rode Anton Ulčar Ciril Zehovvc •Jane/. Zehovei-Roman Mihael ZehovvH dustrija torej ne bo kvarila okolja, zato bi tu lahko zaživel kmečki turizem, zlasti v Rudniku, ki je umaknjen v gozdove. Ob tem velja omeniti tudi skrb krajanov za čisto okolje. Sami so poskrbeli za odvoz smeti, ki teče že poldrugo leto. Nekateri se na to še niso povsem navadili, vendar pa v krajevni skupnosti ne boste našli črnega smetišča. Ob skromnih sredstvih krajani načrtujejo več akcij. Obnoviti želijo električno omrežje, ki je slabo in dotrajano in gospodinjski aparati in kmetijski stroji težko obratujejo. Predračunska vrednost del znaša okrog 600.000 dinarjev. Sami tega ne bodo zmogli. Potrebna bo pomoč širše družbene skupnosti. Elektro Ljubljana-okolica je pripravljena prispevati denar za primarno omrežje in trafo postajo, ob tem da krajevna skupnost zagotovi kritje za sekundarno omrežje. Druga pomembna naloga je napeljava telefona v krajevno skupnost. Telefonskega priljučka danes nimajo, zato je potreba več kot umevna. Realno pričakujejo, da bi v tem ali prihodnjem letu dobili osem številk. Pogovarjajo se tudi že o akcijah v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Naloge še niso povsem izkristalizirane, vendar pa največ razmišljajo o modernizaciji cest in izgradnji krajevnega doma. Želijo si skupnih srečanj in snidenj ter kulturnih prireditev, za katere sedaj nimajo prostorov. KRAJANI PREVZELI TEZO PRIPRAV NA ZBOR AKTIVISTOV Za krajevne skupnosti, ki s skromnimi sredstvi rešujejo svoje probleme je navadno značilna velika povezanost krajanov. Tudi v Volčjem potoku je tako. Bistveni premiki so bili storjeni predvsem v zadnjih letih. Ocena je kaj preprosta. Ni akcije, kjer be bi bile prisotne vse krajevne družbenopolitične organizacije, ki ne bi pritegnile k delu večino krajanov. Mladinska organizacija, ki je bila ustanovljena 31. januarja 1976 na pobudo krajevne konference socialistične zveze, ima za seboj bogato in uspešno delo in zrasli so mladinci in mladinke, ki so sposobni prevzeti odgovorne funkcije v krajevni skupnosti ali v organizacijah združenega dela. Pomemben korak k organiziranosti je bilo osnovanje osnovne organizacije Zveze komunistov. Tesno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti je tudi v koordinacijskem odboru, ki je bil ustanovljen pri krajevni konferenci socialistične zveze. Prav tesno sodelovanje krajanov pri reševanju skupnih problemov je vzrok, da se niso ustrašili prevzeti težo priprav na letošnje srečanje gorenjskih aktivistov. Odločitev, da bo 11. zbor gorenjskih aktivistov na Rudniku pri Volčjem potoku, jih je našla sredi priprav na praznovanje 35-letnice tragičnega dogodka na Rudniku, ki bo prihodnje leto. V začetku leta so zato ustanovili poseben 16-članski odbor in ga zadolžili za ureditev ceste v vasi Rudnik, za obnovitev in preureditev bunkerja in za organizacijo same prireditve. Prostovoljcev /a delo ni bilo težko dobiti, saj so krajani navajeni na delovne akcije. Vsako leto čistijo parke v Aboretumu, urejajo vaške ceste in sodelujejo na delovnih akcijah v sosednjih krajavnih skupnostih. Sad prizadevanj je žt Viden: obnovljena in asfaltirana ie cesta od meje z domžalsko občino do spomenika na Rudniku - manjka le 700 metroV asfalta na domžalski strani, asfaltiran je del poti iz Volčjega potoka proti Rudniku, obnovljen in In- toniran je bunker z vgrajenimi železnimi vrati, urejen je dostop do bunkerja, betonirani in popravljeni so štirje mostovi, preurejena je pot iz Kamnika do Rudnika, po kateri se bodo Kamničani peš napotili na prizorišče srečanja gorenjskih aktivistov. Ogromno delo so opravili. Pravijo, da so se s tem najbolje vključili v praznovanje 750-letnice mesta Kamnika. Za njimi so velike delovne akcije. V teh dneh se pospešeno pripravljajo na samo prireditev. Odločili so se, da bodo sami postavili slavnostni in plesni oder — delali bodo domači tesarji —, mlaje ob vstopih na prireditveni prostor, poskrbeli za pijačo) in enolončnico, urejali promet' n parkiriščih, poskrbeli za zavarovanih, prireditvenega prostora, sodelovali vj kulturnem programu. Sleherni kra-J jan bo imel svojo zadolžitev. IZJEMNA DELAVNI MLADIH Ko pripovedujemo o pripravah zbor gorenjskih aktivistov morar, posebej omeniti zelo delavne mL dince in mladinke. Pripravili so osei delovnih akcij, ki se jih je udeleži' 305 prostovoljcev. Opravljeno je 2.500 prostovoljnih delovnih Krajani se ne ustraši/o udarniškega dela. Tako so mladinci v pripravah na zbor gorenjskih aktivistov doslej na osmih delovnih akcijah opravih kar 2500 prostovoljnih delovnih ur. Najtežje delo je bila obnovitev bunkerja, ki ni dostopen s prometnimi sredstvi. Po strmini, s sto metri višinske razlike, je bilo treba znositi 30 ton gradbenega materiala. Za obnovitev bunkerja so izkopali 25 kvadratnim metrov zemlje in laporja. Beton so mladinci znosili v vedrin, tu Vaščani partizanske vasice Rudnik so hvaležni za vse, kar je bilo v vasi zgrajenega in obnovljenega v pripravah na zbor gorenjskih aktivistov. Posebej se zahvaljujejo mladincem in mladinkam krajevne skupnosti Volčji potok in okoliških naselij vsem družbenopolitičnim organizacijam in svetu krajevne skupnosti Volčji potok, občinski konferenci socialistične zveze Kamnik, ki je bila pobudnik akcij, izvršnemu svetu skupščine občine Kamnik, ki je sprejel in odobril načrtovana dela in vojakom vojašnice Staneta Žagarja v Kranju. deklet je bilo veliko med njimi. Na pomoč so poklicali vojake iz vojašnice Staneta Žagarja v Kranju, s kate-, rimi kamniški mladinci sodelujejo. 310 cementnih blokov, težkih po 34 kilogramov, je bilo za prizadevne mladince vendarle preveč. Poleg krajanov so v akciji sodelovali tudi mladinci z Duplice, Mengša. Domžal, poklicne kovinarske šole v Domžalah in iz delovnih organizacij S\:-lanit, Stol in Toko. 15. JUNIJA 1979 13.STRAN.G LAS 31 nt M DARNIŠKO DELO Krajevno ukupnost Volčji potok so prestavili: Jote Tomelj, predsednik fveta krajevne skupnosti. Tone 2.bert, predsednik krajevne konference SZDL, Anton Stiftar. predsednik krajevne organizacije združenja zveze borcev, FVanc Popit, tajnik krajevne organizacije združenja zveze borcev, Albin Kladnik, sekretar osnovne or-»nSacije ZK, Rika Toms.c, clan.ca Kedaedstva osnovne organizacije SsiIS. Simon Kladnik Prednik oanovne organizacije ZSMS ini Jože Kiinej, predsednik komisije za delovne akcije pri oanovn. organizacij. Z Krajevno skupnost Volfiji potok in partizansko vasico Rudnik je obiskala novinarka Marija VolCjak. i Neprecenljivo naravno bogastvo Arboretuma av _ <*lanskpea delovneea kolektiva Arhn- Veliki nrhitpkt HanaSniih arhn ie najbolj znan po krajini, ki se združuje Volčji potok rl Mih«TOgorevc, direktor članskega delovnega kolektiva Arboretuma v Volčjem potoku. Obsega 80 hektarov zemljišča, od tega je 30 hektarov urejenega in oblikovanega. „t„h nimajo prostora, kjer bi se lahko sestajali jnmi ^rS^^'S^i« krajanom na razpolago Tišin organizirah pnre **am. partizanska vas ,Ru,dnik« ZaraUd7žrtev;kijihJedal iaoska vas. ^rf"* ker so Rudničani danes pravijo parti ta tvobodo *ali prav Zato, takšni, kot tistih Dale so je padlo. Drugače v«k tVetji vaMan je fcMj in- aktivnega narodnoosvobo- na mali Pr vzgoje iz Kam". JK £55 SSS. * «&o ka»>» ^«dni»k.a»m.e>(«- b zato obnovili- ' k. Na vsak> zredili •P°^Jdin po petnaj*t dreves. r^l-^SSSt hijeni, žrtvovan.h •posuo °* lobodo. *«aa Na travniku pod Rodetovo domačijo bodo krajani uredili prireditveni prostor 11. zbora gorenjskih aktivistov. Moralni vidiki tekmovanja Tekmovalna pravila uresničujejo čisto, častno igro, spodbujajo duh pravičnosti, resnicoljubnost in ostale vrline. To zahtevajo praktične potrebe, v moralni neoporečnosti je smisel in vrednost športnega tekmovanja. Razvedrilno tekmovanje mladine in odraslih je bolj odkrito, moralno čistejše od športnih tekmovanj pri katerih gre za prestiž, ko se tekmovanje v močni konkurenci sprevrže v srdit boj in se podreja plačilu. Danes je v športu, podobno kot na drugih področjih, značilen napredek v tehniki, ki omogoča boljše izide, ob pomoči kamere in natančnem elektronskem merjenju ni več toliko priložnosti za nepoštenost, za ponarejanje rezultatov ali prikrivanje prekrškov. Vendar je še čutiti pomanjkanje trdnosti, moralne zrelosti in čistosti. Veliko je športni morali tujega ravnanja zunaj tekmovanja, ko se že vnaprej zmenijo za uspeh, taki primeri so bili tudi pri nas in rušijo tudi splošno človeške priznane norme. V tekmovanju se kaže boj idej, misli, mišic, volje, moralnih krepkosti in slabosti. Vzgojno delo v smeri moralne popolnosti je dolgotrajno in ni lahko. Otroška spontana in neposredna igra postopoma prerašča v športno. Ta se od začetniške razvija v bolj kakovostno — v vrhunsko, ko športnik živi in deluje v ozračju pogostega tekmovanja. Vsako tekmovanje je povezano z željo po uspehu ali zmagi, s stremljenjem po samopotrjevanju, kar večkrat vzbuja sebična čustva, pretirano samovšečnost in druge odklone. Bolje bi bilo obratno — manj tekmovalno škodljive sebičnosti, več sodelovanja in manj samohvale. Množica ciljev, okoliščin in značilnih tekmovalnih nagibov določa pestro, zapleteno ozračje nastopajočih nasprotnikov. Tako značilno ozračje daje povod za nastajanje stopnjevanih nasprotij, ki se spremene v dejanske spore. V športu veljajo splošno človeška moralna načela in norme, ki se uresničujejo v posebnih pogojih tekmovalnega ozračja. Zahteve pravil, omejitve in prepovedi varujejo športnike tudi pred poškodbami in obolenji. Zgodovinsko nastal splet športnih pravil je v znanem geslu čiste in častne igre. Bilo naj bi vodilno, usmerjevalno in ne navidezno, simbolično ali tolažba ob neuspehu. Tekmovalna pravila so dobro zamišljena, poznani so vsi prekrški in napake. A žal je med znanjem in ravnanjem, tako kot na drugih področjih, tudi na športnem tekmovanju razkorak. V komercialno ko-ristolovskem je večji, v človekoljubnem humanističnem tekmovanju pa manjši. Naloga športno moralne vzgoje množic je v navajanju na čisto in častno igro, v tem da bi cenili vrline, zatirali hibe in prispevali k splošni moralni osveščenosti, pravilni presoji tekmovanj, ne glede na to, kdo nastopa; učinek tega prizadevanja pa je v moralno popolnejšem ravnanju. J. Ažman OD VSEPOVSOD Najdaljše pismo Kalifornijski guverner Broun je dobil verjetno najdaljše pismo na svetu; dolgo je Sest metrov in široko 60 centimetrov. Napisalo ga je tisoč učiteljev in učencev iz severne Kalifornije, ki v pismu protestirajo proti temu, da so jim odtegnili denarno pomoč za šolske potrebe, proti množičnemu odpuščanju učiteljev in skrčevanju šolskih programov. Samo v San Franciscu je 4500 učiteljev, ki jim grozi, da jih bodo odpusti/i. Napadalne podgane Tri vasi v zahodnem delu Jave so napadle orjaške podgane, ki so uničile nekaj riževih polj ter zaloge pšenice. V sporočilu oboroženih sil je rečeno, da so se glodalci priplazili ponoči ter povzročili velik pre plah med prebivalstvom. Ko so se umaknili, je ostalo za njimi pravtf opustošenje. Skandinavci najmanj verni Ob zadnjih raziskavah Galluppovega inštituta se je pokazalo, da so Skandinavci med zahodnimi narodi, kar zadeva religioznost, na zadnjem mestu. V ZDA je na primer kar 94 odstotkov anketiranih odgovorilo, da verujejo, pri čemer je treba poudariti, da se ta odstotek že celih 30 let ni spremenil, v Skandinaviji pa seje število vernikov v zadnjih enajstih letih zmanjšalo od 81 na 65 odstotkov. ČEZ LETO CIVILNA VLADA Splošne in predsedniške volitve v Peruju bodo v prvi polovici prihodnjega leta, civilna vlada pa bo prevzela oblast nekaj mesecev za tem. To je potrdil perujski predsednik Francisco Morales Bermudes v intervjuju za argentinsko časopisno agencijo Telam. Bermudes je poudaril, da je Peru dosegel svoje »poglavitne cilje« v notranji politiki in gospodarstvu. TE DNI PO SVETU TERORIST V ZAPORU V Frankfurtu so po daljšem streljanju prijeli enega najbolj iskanih pripadnikov zahodnonemske gverile Rolfa Heischlerja. Heischlerja, bivšega studenta filozofije in novinarstva, so 1975. leta izpustili iz zapora skupaj s štirimi teroristi v zamenjavo za ugrabljenega zahodnoberlinskega politika Petra Lo-renza. Potem je Heischler odpotoval v Južni Jemen. Zahodnonetnska policija je terorista lovila tudi zato, ker je bil 1877. leta vpleten v ugrabitev in uboj predsednika zveze zahodnonemskih industrialcev Hannsa Martina Schle-ierja. IRAN NACIONALIZIRAL BANKE Iranska islamska začasna revolucionarna vlada je nacionalizirala vse banke V državi in taki) prevzela nadzorstvo nad 27 zasebnimi komercialnimi bankami s tujo udeležbo in kapitalom. Vladni dekret o prevzemu vseh zasebnih bank je po radiu prebral premier Bazargan. Dejal je, da je sklep u nacionalizaciji sprejel revolucionarni svet kot najvišje politično telo v državi zato, da bi »ohranili nacionalne pravice in bogastvo ter zavarovali prihranke in vloge ljudstva«. OBČUTNO POVEČAN IZVOZ Kot poroča agencija Xinhua, ki ne navaja konkretnih podatkov, so v prvih petih mesecih letošnjega leta na Kitajskem prodali za .'50 odstotkov več blaga za široko porabo kot v enakem obdobju lani. Razen tega se je občutno povečal tudi izvoz tekstila, izdelkov lahke industrije in domače obrti, kar pojasnjujejo s preusmeritvijo tekstilne in drugih panog lahke industrije na podlagi raziskav tujega in domačega povpraševanja. PRISELJEVANJE V IZRAEL V minulih petih mesecih se je v Izrael priselilo 15.040 ljudi, v enakem obdobju lani pa je Izrael sprejel 10.457 novih prebivalcev. Kot poraća AFP, je izraelsko ministrstvo za priseljevanje sporočilo, da je 40 odstotkov letošnjih priseljencev priilo v Izrael iz zahodne Evrope, 40 odstotkov iz Sovjetske zveze, 20 odstotkov pa iz držav v razvoju. CARTERJEVA PRILJUBLJENOST PADA Zadnja raziskava ameriškega javnega mnenja je pokazala, da je priljubljenost predsednika Carterja trenutno najmanjša, odkar je bil izvoljen, saj njegovo politiko podpira 30 odstotkov Američanov. Za Carterjevo ponovno kandidaturo se zavzema le 23 odstotkov demokratskih volilcev, medtem ko se 52 odstotkov volilcev zavzema za to. da bi na bližnjih predsedniških volitvah kot kandidat te stranke nastopal senator Edward Kennedv. SMRTONOSNA VROČINA V zadnjih šestih tednih je v Indiji zaradi vročine umrlo 330 ljudi. Samo v državi Bihar je za sončarico umrlo 267 oseb. Najhuje je v Asamu in v Zahodni Bengaliji, kjer primanjkuje pitne vode. Najvišjo temperaturo so izmerili v Narsingpuru, kjer se je živo srebro dvignilo na 47 stopinj Celzija v senci. TRAGEDIJA V RUDNIKU Reševalna ekipa je našla trupla štirih rudarjev, ki so umrli med eksplozijo plina v rudniku soli v ameriški državi Luiziani. V nesreči je bilo ranjenih še 17 rudarjev, ki so bili tedaj na dnu rudnika. O L, A S14.STRAH Kegljanje PCTIK, 15 JUMJA 137$ Ljubelj najboljši na Gorenjskem KRANJ - Na kegljišču Triglava se je pred dnevi končalo letošnje gorenjsko ke-gljaiko prvenstvo za moštva, posameznike in pare. V dobri organizaciji kegljaške podzveze za Gorenjsko so v mostvenem delu nastopili vsi najboljši, izven konkurence pa tudi člani Triglava iz Kranja. V posamezni konkurenci in konkurenci parov pa vsi gorenjski kegljali. V moitveni članski konkurenci so največ kegljev podrli Tržičani, ki so v šestih nastopih v Kranju in na Jesenicah imeli najboljši zbir. V mladinski konkurenci so bili najboljši mladi kegljači Triglava, enak uspeh pa so dosegle tudi članice Triglava. Vrstni red — moštveno — člani — 1. Ljubelj 31.411. 2. Jesenice 31.354, 3. Sava 31.094, 4. Simon Jenko (Podreča) 30.577, 5. Bled 30.502. S. Kranjska gora 30.291. 7. Krvavec (Cerklje) 28,107; zunaj konkurence Triglav 32.042; članice - 1. Triglav 4773, 2. Krvavec 4447; mladinci - 1. Triglav 5223, 2. Simon Jenko 5120, 3. Sava 4885. V posamični konkurenci za prvaka Gorenjske so največ uspeha imeli tekmovalci in tekmovalke Triglava, saj so osvojili vse možne naslove. Tudi ostali niso igrali slabo, saj so v povprečju podirali lepo število kegljev. Vrstni red posamezno — mladinke — 1. Zore (Triglav) 823, 2. Jerič 801, 3. Marn (obe Krvavec) 861, 4. Zaje (Triglav) 649. 5. Leskovec (Krvavec) 642, 6. Balažič (Triglav) 285; mladinci - 1. Urbane 1791, 2. Kocjančič (oba Triglav) 1783, 3. M. Pečar (Kranjska gora) 1756, 4. Lebar (Triglav) 1749, 5. Ceba-šek (S.Jenko) 1731, 6. Bavdaž (Jesenice) 1721, 7. Jereb (Triglav) 1715, 8. Jerkovič 1705, 9. Jeras (oba S.Jenko) 1684, 10. Pin-tar (Sava) 1651; članice - 1. Zore 1717, 2. Vrhovnik 1612, 3. Zaje (vse Triglav) 1610, 4. Mlakar (Krvavec) 1589, 5. Vidali (Triglav) 1586, 6. Cerin (Jesenice) 1584, 7. C.Novak 1571, 8. Cej 1569, 9. Cadež (vse Triglav) 1552, 10. Jerič (Krvavec)1514; članice - 1. Marinšek 3848, 2. Urbane (oba Triglav) 3801, 3. F. Pečar (Kranjska gora) 3690, 4. Zvršen (Triglav) 3649, 5. Za-lokar 3634, 6. Šemrl (oba Sava) 3607 7 Kocjančič 3600, 8. Turk 3590, 9. Karun 3553, 10. Potočnik (vsi Triglav) 3543; Atletika Dobri rezultati osnovnošolcev KRANJ - Šolsko športno društvo France Prešeren je bilo organizator občinskega prvenstva v atletiki za učence in učenke tretjih in četrtih razredov kranjskih osnovnih šol. Na prvenstvu je nastopilo osemnajst moštev iz osmih osnovnih šol. Vsi učenci in učenke so dosegli dobre rezultate v vdeh disciplinah. Rezultati — učenci — 60 m — 1. Faletič (SJ) 8,9, 2. Belehar (SJ) 9,0, 3. Rakovec (FP)9,0, daljava - 1. Slabe (SJ) 431, 2. Muzi na (LS) 403, 3. MaHrun (MV) 387, met žogice (200 g) - 1. Marušič (MV) 43,30, 2. Kešnar (DJ) 42,83, 3. I. Šink (LS) 40,00; učenke - 60 m - 1. KoZuh (DJ) 9.6, 2. Sekne (MV) 9,6, 3. Koželj (FP) 9,7, daljava - 1. Rakovec CMV) 361, 2. Planinšek (FP) 355, 3. Stevanovič (SJ) 340, met žogice (200 g) - 1. Bolka (LS) 28,00, 2. Dolžan (JBT) 27,19, 3. Tomažin (JBT) 26.86; moštveno - učenci - 1. Simon Jenko 160, 2. Matija Valjavec 141, 3. Lucijan Seljak 136; učenke - 1. Matija Valjavec 181,2. Lucijan Seljak 159, 3. Josip Broz Tito 148; skupno - 1. Matija Valjavec 322, 2. Simon Jenko 303, 3. Lucijan Seljak 295. H. H..K Peti mednarodni Vidmarjev memorial Vodi Ribli PORTOROŽ - Madžarski velemojster Ribli je največ dobil v dveh kolih nadaljevanja petega mednarodnega šahovskega Vidmarjevega spominskega turnirja. Ribli i je v sedmem kolu v Portorožu premagal slovenskega mednarodnega mojstra Bar-leta, v osmem pa mu je predajo podpisal še slovenski mojster Jelen. V prekinjenih partijah sedmega kola je Gligorič kot beli dobil partijo s Quinterosom, medtem ko je kitajski mojster premagal našega velemojstra šahoviča, Marjanovič pa ni iztržil nič v igri s Kuzminom. V osmem kolu je tako vodilni Ribli premagal Jelena, a na lestvici se mu bo približal Larsen, ki ima v prekinjeni partiji z Gligoričem boljši položaj. Najbolj je napre- doval angleški velemojster Miles, ki je v nadaljevanju dobil prekinjeno partijo s Qi Jingxuanom, Quinteros in Ceškovski sta remizirala, Kuzmin pa je osvojil celo točko v igri z Maranguničem. Izidi osmega kola — Ribli : Jelen 1:0, Timman : Parma remi, Ivkov : Marjanovič remi, Šabovič : Barle 1:0, Larsen : Gligorič prekinjeno, Kuzmin : Marangunič 1:0, Quinteros : Ceškovski remi, Qi Jinxuan : Miles 0:1. Vrstni red — Ribli 6,5, Kuzmin 6, Larsen 5,5 (1), Timman, Miles 5,5, Quinteros 5, Ivkov, Ceškovski 4,5, Gligorič 4 (1). Marjanovič 4, Parma 3,5. Jelen 2,5, Qi Jingxuan 2, Marangunič, Šahovič 1,5, Barle 0,5. -d h Telesna kultura v združenem delu Od čevljev na igrišča KRANJ - Tovarna obutve Planika se s svojimi 1500 zaposlenimi šteje med enega večjih delovnih kolektivov v Kranju. Kdor je imel priliko, da si je ogledal proizvodnjo po obratih, je kmalu opazil, da je kolektiv sestavljen pretežno iz starejših aeiavcev. Stane Jenko, športni referent, pravi, da se več kot tretjina delavcev redno udeležuje raznih oblik rekreacije. »Med nami so nogometaši, košarkarji, smučarji, plavalci, planinci, kegljači, namiznoteniški igralci in strelci. S športom so v Planiki pričeli kmalu po letu 1953, koje bila tovarna ustanovljena. V začetku so bili najbolj aktivni smučarji in nogometaši, ki delujejo že več kot 25 let. Nogometna sekcija je še danes zelo živahna*, vključuje pa tudi žensko nogometno moštvo. Dekleta, znana po borbenosti in srčnosti, so odigrala tudi tekmi z ekipama KS Naklega in Kokrice. Vso vstopnino tekem, ki so si jih številni Kranjčani ogledali, pa so namenile prebivalcem potresne Tolminske. Dekleta pa so zelo aktivna tudi v plavalni sekciji, nam je povedal Zdravko Maržič, star športni delavec Kranja, v Planiki pa priznan volonter in pobudnik športa že od same ustanovitve Kombinata Planika. 2e vrsto let vodi plavalno in vaterpolo sekcijo in je z njima požel že vrsto priznanj in uspehov. Pri delu mu je v veliko pomoč član vaterpolo kluba Triglav Boris Stariha. Ena najštevilčnejših športnih sekcij Planike pa so planinci. Pod vodstvom Bajka Jagriča, ustanovitelja planinske sekcije in dolgoletnega planinca, so se letos udeležili številnih pohodov in izletov. Najbolj ponosni pa so na svojo planinsko kočo, ki jo sami urejajo na Poljski planini nad Begunjami. Dosedaj so opravili že nad 2500 udarniških ur in pravijo, da bo kmalu prenočila prve »planiške planince«. Od košarkašev pa do kegljačev in strelcev so nam vsi zatrdili, da jim je predvsem do množičnosti, da je predvsem važno sodelovati in ne zmagati. S ponosom pokažejo številne pokale in diplome, ki so si jih priborili na številnih tekmovanjih. Sodelujejo povsod, od občinskih sindikalnih iger pa do Šuštariad, okrog deset let starega tekmovanja tovarn obutve. Njihovi uspehi nam zatrjujejo, da, kjer se dobro dela, tudi uspehi ne izostanejo. Največji podvig organizatorjev športne rekreacije v Planiki pa je nedvomno tridnevni družinski rekreacijski izlet v Poreč. Le za 300 novih dinarjev si delavci lahko tri dni privoščijo svoj apartma, urejeno prehrano, tenis igrišča, bazene, kegljišča in trim kabinete hotela Diamant v Poreču. Jutranja telovadba in rekreacija čez dan sta obvezni in urejeni z urnikom. To je verjetno edinstvena oblika rekreacije v Sloveniji, udeleži pa se je vsako leto čez 300 delavcev Planike. Stane Lončarič, podpredsednik sindikalne konference in tudi sam vnet športnik, nam je zaupal, da tovarna prispeva za vso športno dejavnost vključno z rekreacijskim izletom 17 starih milijonov. Sedaj se ne bomo prepirali o tem ali je to dovolj ali premalo, naša ocena je, da je za ta denar veliko narejeno. Planika pa je bila tudi so-pokrovitelj Balkanskega prvenstva v plavanju oziroma pokrovitelj naše državne reprezentance. Tudi za naprej imajo športniki Planike lepe načrte. Po zgledu drugih tovarn nameravajo ustanoviti svoje športno društvo. Le to bo verjetno mnogo prispevalo k razmahu rekreacije, ki je delavcem tako potrebna. Z razmahom športa samega pa bo verjetno tudi Planika, kot že več tovarn pred njo, morala misliti na zaposlitev profesionalnega rekreatorja. I). Ambrožič dvojice — članice — I. E. Zajc-Zore 1655, 2. Cej-Vrhovnik 1599, 3. Ivanetič-C. Novak 1572, 4. Vidali-Oblak (vse Triglav) 1557, 5. Mlakar-Sorn (Krvavec) 1469, 6. Fabjan-Ce-rin (Jesenice) 1432, 7. J. Zajc-Cadež (Triglav) 1423, 8. Lotrič-Lužnik (Jesenice) 1413, 9. Narobe-N. Novak (Krvavec) 1383; člani - Turk-Marinšek 3733, 2. Boštar-Urbanc (vsi Triglav) 3724, 3. F. Pečar-J. Lovše (Kranjska gora) 3637, 4. Zalokar-Šemrl (Sava) 3611, 5. Karun-Kocjančič 3586, 6. Fende-Zvršen (vsi Triglav) 3520, 7. J. Lovše-M. Pečar (Kranjska gora) 3511, 8. Hafner-Udir 3596, 9. Tarman-Čampa 3454, 10. Langus-Rijavet- (vsi Jesenice) 3451. KOŠIR, ZORE IN JERIC Z MEDALJAMI Gorenjsko kegljanje so dobro reprezentirali tudi mladinski reprezentantje iz Kranja in Medvod. Na mladinskem evropskem prvenstvu sta v mostvenem delu mladink igrali tudi Kranjčanka Zoretova in Jeri-čeva iz Cerkelj. Naše mladinke so osvojile tretje mesto in s tem bronasto odličje. V borbi za medalje med posameznicami je Zoretova osvojila peto mesto, za tretje pa soji manjkali le štirje keglji. Reprezentanca mladincev je bila prva. V tej je bil tudi Košir iz Medvod. Koširje bil šesti najboljši posameznik. Končana so tudi državna in republiška prvenstva. Pri članih je bil Triglav šesti in peti na republiškem prvenstvu. Članice Triglava so bile devete na prvenstvu SFRJ in tretje na prvenstvu SRS. Mladinci Triglava so bili za državno prvenstvo drugi, Simon Jenko 8 Podreče pa tretji. Na republiškem prvenstvu pa je bil Simon Jenko drugi, Triglav pa tretji. V posamični konkurenci je Kranjčan Urbane republiški prvak. Enak naslov je osvojila tudi mladinka Zoretova, medtem koje bila Jeričeva iz Cerkelj druga. I) Humu Alpsko smučanje Invalidi v veleslalomu KANIN — Na kaninskih smučiščih je bilo letošnje republiško prvenstvo v veleslalomu za invalide. V lepem sončnem vremenu in dobrih snežnih razmerah se je za naslove borilo nad osemdeset invalidov v petih skupinah. Med vsemi nastopajočimi so izredno dobro smučali tudi gorenjski invalidi, saj so v svojih skupinah pobrali skoraj vsa najboljša mesta. To še enkrat dokazuje, da je smučarski šport med gorenjskimi invalidi priljubljen in na visoki tekmovalni ravni. Rezultati - skupina A - 1. R. Strži-nar (Škofja Loka) 1:59,61, 2. Hribar (Trbovlje) 5:25,96; skupina B - J. Fur-lan (Kranj) 1:39,55, 2. Homan (Ravne) 1:43,39, 3. Ramšak (Ljubljana) 1:49,17, 4. Skodlar 1:49,40, 5. F. Furlan 1:50,33, 7. Bevc (vsi Kranj) 2:03,58; skupina C - 1. Komar (Ravne) 1:35,02, 2. Ahčič 1:38,31, 3. Ropret (oba Tržič) 1:40,01, 4. Miklošič 2:08,49, 5. Pungartnik (oba Kranj) 2:23,09; skupina E - 1. Aljan-čič (Kranj) 1:33.85, 2. Forte (Trbovlje) 1:41,43, 3. Avsenek 1:45,24, 6. Pogačnik (oba Kranj) 2:34,01; skupina F - 1. Stopar 1:38,95, 2. Kuhar 1:41,91, 3. Pe-perko (vsi SDI Komet-Lj.) 1:46,64. -d h Namizni tenis Jesenice prvak ŠKOFJA LOKA - Gorenjska namizno-teniška moška liga se je končala z zmagoslavjem jeseniških namiznoteniških igralcev. V dvanajstih kolih so izgubili le štiri točke. Premagala sta jih Godešič in Gumar iz Kranja. V ligi ni prišlo do presenečenj, le drugo mesto Murove je slabše kot smo pričakovali. Predčasno so iz lige nenapovedano izstopili igralci kranjskega Triglava. Lestvica: Jesenice 12 10 2 57:20 20 Murova 12 9 3 49:32 18 Sava 12 8 4 51:26 16 Gumar 12 7 5 49:31 14 Kondor 12 6 6 38:37 12 Križe 12 1 11 10:55 2 Mošnje 12 1 11 5:57 2 •I Starman K PW*§ utekli* m mJ>mro -* Pristovšek (Celje), 68 kg - Lokar (Jrsc-7*fcg- Geč^Mimpij«.), *.arane v zadnjem kolu premagala Šenčur ki ie tretji, drugi pa so igralci Korotana. V drugem razredu so bili najboljši nogometaši iz Podbrezij, ki so si s prvim mestom priborili pravico nastopa v prvem razredu, v tem razredu bodo zamenjali Bri tof. Drugi je Preddvor, tretji pa so Filmari. Šenčur je prvi pri mladincih, drugi m »o Nakelčani. Pri drugih selekcijah je do konca še eno kolo. Primskovo se vse bolj približuje ponovnemu naslovu. Lahko n ogrozijo le Nakelčani. M. Suhi, Rokomet Jelovici republiški naslov ŠKOFJA LOKA - Rokometnemu mladinskemu moštvu loške Jelovice je uspelo, da so na svojem igrišču v borbi za prvo mesto na republiškem rokometnem prvenstvu premagali Celje in s tem so osvojili naslov najboljšega v Sloveniji. Na tem prvenstvu so nastopili Se mladinci Celja, Krškega ter Rudarja iz Trbovelj. Izidi - Rudar : Krško 24:19 (9:9), Jelovica : Celje 11:10 (4:5), Celje i Rudar 18:17 (8:10), Krško : Jelovica 12:11 (5:7). Vrstni red - 1. Jelovica 4, 2. Celje 4, 3. Rudar 2, 4. Krško 2. -a sem hotel oditi. Vendar mi niso pustili peš. Posodili so mi kolo m Vanja me ie pospremila do šol«'. Tam sva z Zvonkom komaj dobila hlod, da l>i k11 obdelala, Ze prvi dan sva veliko naredila. Oba je toplo sonce močno opeklo po vi.it u Drugega dne naju je čakalo razočaranje. Ugotovila sva, da nama je nekdo Odbil oko na kipu. Ves obraz sva morala znova poglobiti. Tistega dne sva spoznala veliko novih prijateljev. Naslednja dva dni je delo normalno potekalo. Zaradi vročine sva se preselila s hlodom vred v kolesarnico. Minili so že štirje dnevi najinega bivanja v Komendi in Mostah. Nič več nama ni bilo tako dolgčas kot prve dni. Naslednji dan so obema ukradli po eno ozko dleto. Prišel je četrtek in najin kip je bil že dopoldne izdelan. Postavila sva ga na stojalo in ga odnesla v park ob šoli. Popoldne smo z Matjažem in Zvonkom igrali nogomet. Pozabil sem povedati, da smo se v sredo odpeljali z avtobusom v Kamnik in Kamniško Bistrico. V petek je bila v Soli zaključna slovesnost. Po kosilu smo odšli na ogled lončarske zadruge in knjižnice Petra Pavla Glavarja Popoldne so naju prišli iskat moji starši in skupaj smo se odpeljali proti domu. Na srečanju mi je bilo zelo všeč. Mislim pa, da ni pravično, ker so drugim učencem pomagali mentorji in jim celo delali kipe Najin kip pa je bil zato toliko več vreden, ker sva ga napravila sama. Aleš Cund, 7. d r. osn. šole dr. Josipa Plemlja, Bled HB. 1S.JUMUA 1979 17. STRAN. G L, A S ELEVIZIJA 10.JUN. i« Porodila iSb Gucio in Cezar — otroška serija US Glasbena pravljica: C osminka gre po svetu i30 Palčki nimajo pojma Si» Dokumentarna oddaja J. Janicki: Pota Poljske - 625 5 Poročila % ..... r. ■JO Elvis, Elvis, mladinski film i» Nogomet Rijeka: Željezničar - prenos «145 Naš kraj i55 Muppet show (Judy Collins) JJO TV dnevnik 2L00 Offenbachove norčije - TV nanizanka ..'fi Vlomilec, celovečerni film [ £25 TV dnevnik ! Jtidajniki II. TV mreže: JJO TV dnevnik ■ »dO Glasbena oddaja •'..00 Poročila ■ Feljton 17. JUN. tOO Poročila . • o Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Žagar in Vaška godba 1 J-35 W. Mankovvitz: Dickens iz Londona -TV nadaljevanka J-25 Sezamova ulica — mladinska serija UD Kmetijska oddaja ^JO Poročila H Britanska enciklopedija -dokumentarni film 125 Cvetje: Mlečki KM Slavonska popevka /9 IS S£ dirke za Veliko nagrado Jugoslavije - prenos z Reke MO Risanka " B Športna poročila BaH Cez Pacifik - film Risanka L» TV dnevnik SflO D. Sušrč: Tale - nadajevanje in konec - K Novi svet: Brez velikega brata. dokumentarna oddaja iS TV dnevnik &00 Športni pregled W*r V Torinu poteka do 20.6. žKosko košarkarsko prvenstvo. Naj-SejšJ srečanja bomo uvrščal, v SlLali II oddajmške mreže iddajniki IL TV mreže: ■445 Test L j II in TA TEDEN NA TV Sobota švedski fdm ELVIS PT VIS ni namenjen le mladim gledalcen.čeprav govori o otroku^ Gre nam »fi za povsem ClovesRe Zžave, hijihpoz^o^ho otroci pri sedmih letih kot oSS£ Elvis razume odrasle, toda pn njih ne m de razumevanja Pred-Tsim potrebuje toplino ZTe matere. Poskuša, da U^nJZJZjo Ce bi Elvira °mVa?edraJ vprašali, ali IZ rada svojega sina bi uekakor pritrdila. Toda bZi U resnično pomenil de kaj ji refn\oda hkrati po- Hjelr nienega idola Elvi-oseblja njenv&" , . Z Presleya, po katerem je deček dobil celo imeminaika VUmtLVC govori o sku- tr^ilcev, ki iz zava-puu vlomilcev, ukrade robnega / Tatovi dragoceno og prodati, *Auio-/° 3Sose nevarno-^V^luTi^že, da so m. Krnxiius t neka J 2^V°Xtiskih vrst in P8°e temu primerno Film ima nekaj zaplete. flim psihološko samosvoji" dtonoVt tako t^Hminalistična stran ne prevladuje. 1 Nedelj" mu t8lan se zbrali tudi pn *okotu8° romana Roberta prenosu rom ^. fmk Carsona na , n MaUei^.PACIFIK pa °%neznan. Posnet precej nredstavlja del-1943. leteiPj^protijapon ie,k l ^fSoioženJa. John '/radi razpoloženje Huston ^rrrt v Malteškem podo^n°Uumphrey Bogart ^^ADuičenega oficirja igra odpu* cinika, razočarane* street je Sydney .^eluh, ki vohuni uglajen <%g.Mary Asior * JaP°Zr\vnostna dama-P? Je . 8^d temi tremi liki Odnosi mea Huston pa PTlafSo bogati s pribh-jih režij**0 ere k nJlho zevanjem K" Po dolgem um obrazom. rfo. m napetem 15.00 Poletno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Abstraktna umetnost, dokumentarna oddaja 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.25 Film tedna TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet — otroška oddaja 10.30 Skrivnost pletenega koša 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Pastirci, mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Marodir: Poti in stranpoti 20.50 Dokumentarna oddaja 21.20 Zabavno glasbena oddaja 21.35 TV dnevnik 21.50 Risanka 22.00 Športni pregled PONEDELJEK 18. JUN. 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: Prometna sredstva 17.40 Britanska enciklopedija. dokumentarni film 18.05 Primeren prostor za zdravljenje 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Predić-T. Gavrilov: Zena iz Malte, drama TV Skopje 21.05 Kulturne diagonale 21.45 TV dnevnik 22.05 Mozaik kratkega filma: Cas je neusmiljen Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test 17.55 Prenos športnega dogodka 19.55 Šport v karikaturi 20.00 Športna oddaja Poročila Film TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Iz pravljice v pravljice 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 2(100 TV drama 21.15 Glasbeni trenutek 2L20 Kultura v objektivu 22.05 TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 19. JUN. 17.25 Poročila 17.30 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna Štajerska godkov na ladji, ko se odnosi razčistijo in dosežejo vrhunec, sledi precej cenen, površen zaključek, ki pa ima svoje opravičilo v dejstvu, da je film dokončal Vincent Sherman, režiser nepomembnih akcijskih vesternov. Ponedeljek Skopska drama ŽENA IZ MALTE obravnava sodobno tematiko o življenju sezonskih delavcev. Zgodba se začne na gradbišču, kjer pride do prepira. Glavni krivci so trije prijatelji, ki so zato tudi odpuščeni z dela. Vendar osnovni zaplet nastane pozneje, v zasebnem življenju enega od treh fantov. Prijatelji so ga sicer opozarjali, da je njegovo dekle »na slabem glasu«, zdaj pa se je znašel v položaju, ko se je o tem lahko prepričal. Avtorja drame Vladimir Predie in Trajče Gavrilov sta poskrbela za nepričakovan konec. V Mozaiku kratkega filma bomo po drami videli delo češke režiserke Vere Chitylove ČAS JE NEUSMILJEN. Pred kamero se zvrsti nekaj zanimivih ljudi, ki z različnih izhodišč izpovedujejo, kaj jim pomeni staranje. Chitylo-Va s kamero silno občuteno nadgrajuje njihove izjave v stilno zaokroženo celoto, katere izpovedna moč je razločna: starost je del življenja, ki naj bi se ga ne bali, ampak znali živeti in se starati ter sprejemati tegobe kot neizogiben del življenja. Torek Zgodovina mladinskega gibanja v Sloveniji je v pisani obliki dokaj skromno predstavljena. Ob letošnjem jubileju se je republiški odbor za preučevanje zgodovine slovenskega mladinskega gibanja, sestavljen iz nekdanjih sko-jevcev, odločil za celotni prikaz nastanka in delovanja Skoja. V to akcijo se vključuje tudi televizija. 18.00 Pisani s vet 18.35 Obzornik 18.45 Hidak - Mostovi, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Nas občutil je sovrag, dokumentarna oddaja 21.05 A. Haley: Korenine - TV nadaljevanka 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pionirski TV studio 18.45 Glasbena (Kida j a 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.10 Včeraj, danes, jutri 21.30 Znanost 22.15 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pionirski TV studio 18.45 Glasbena odda i a 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali 21.10 Celovečerni film 22.50 TV dnevnik I 20. JUN. 17.35 Poročila 17.40 Z besedo in sliko: K. Grabeljšek: Moje akcije 17.55 Od slike do slike -serijska oddaja Ne prezrite Obzornik Festival mladinskih pevskih zborov v Celju Risanka TV dnevnik Risanka Torino: Evropsko košarkarsko prvenstvo — prenos finalne tekme v odmoru Propagandna oddaja Propagandna oddaja Dnevi slovenske zabavne glasbe 78, pesmi svobodnih oblik 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroška oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz ravolucionarne preteklosti. dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Izviri' 21.35 Književni klub TV Zagreb — I. program: 18.00 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Otroška oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Risanka 20.10 Torino: Evropsko košarkarsko prvenstvo 22.00 TV dnevnik 22.15 Dokumentarni film 18.20 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.10 21.45 2.1.50 ČETRTEK 21. JUN. 16.55 Poročila 17.00 Japonske pravljice 17.15 Apokalipsa živali — dokumentarni film 18.05 Reportaža: Torbeši 18.35 Obzornik 18.45 Razmišljanka - izmišljanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Reportaža 20.30 V živo: Potrošništvo, porabništvo, potratništvo vmes Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje - kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 To sem jaz 21.00 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.15 Ženski spol - moški spol, dokumentarna oddaja TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 79 20.50 TV drama 22.10 Akcije 22.15 TV dnevnik 22.30 Glasbena oddaja 22. JUN. 17.20 Poročila 17.25 Deček Skok. otroška serija 17.40 Otroci kamnov, mladinska nadaljevanka 18.05 Tri srca (Radenci 79), zabavno glasbena oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Vegetativni živčni sistem, oddaja iz cikla Človekovo telo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Slovenski kraji med seboj: Tržič, Ziri 21.35 Franc Ross na prostosti, serijski film 22.25 TV dnevnik 22.45 625 23.00 Jazz na ekranu: Kvintet Giorgio Gaslini Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Med domom in šolo, otroška oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Spomini 22.05 Glasbeni atelje 22.30 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program: 18.00 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Med domom in šolo 18.45 Danes v skupščini 19.30 TV dnevnik 20.00 Peta stran studia, zabavno glasbena oddaja 21.00 A. Tolstoj: Trnova pot - TV nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.15 Dosje našega časa: Leto 1975 23.15 MoČria premiera Zanimiva novost na nafte m trgu je frotirasto blago v cvetličnih vzorcih z borduro za posteljnino. Širina 1,40 metra. Barve: oranžna, bei-ge, rjava, svetlo modra, rumena. V Murkini DEKO-RATIVI v Lescah (pri pohištvu) ga imajo. Cena: 60,20 din za m Pri Zarjini TEKSTILKI na tržnici na Jesenicah imajo tudi spominke in veliko raznovrstnih slamnatih podstavkov. Uvoz s Kitajske. Cena: 22,90 do 117,95 din IZBRALI SO Zk VAS Mladostno je to krilo z na-borki v pasu in pri dnu, toda pristajalo bo tudi ženi srednjih let. V Murkini MODI v Radovljici so nam ga pokazali. V velikostih od 36 do 40 se dobe, barve so pa svetle, beige. Cena: 540 din Ce iščete kolo, poglejte Se v Merkurjevo BLAGOVNICO v Škofji Loki pri avtobusni postaji, kjer so dobro založeni z njimi. Cena: 2042,05 do 2550 din Tanj še ženske jopice iz 100-odstotne sintetike dobite izredno ugodno v Almirini industrijski prodajalni v Radovljici. V velikosti od 38 do 42 so na voljo, barve pa zelene, bele in svetlo rjave. Cena: samo 156 do 176 din Vašega malčka boste lahko dobro in lepo oblekle pri Zarjinem KEKCU na Jesenicah, kjer so se specializirali prav za otroško konfekcijo. In bogato izbiro otroških majic imajo. Brez dobre hladilne torbe si danes res ne moremo več misliti pravega piknika. Pri jeseniškem FUZlNARJU jih imajo v več velikostih: od 7 do 26 litrov. Vse so tudi opremljene s hladilnimi vrečkami. Cena: 301 do 502 din KINO KINO KINO KINO FILM Kamnik DOM Kranj CENTER 15. junija prem. amer. barv. dokum. glasb. POSLEDNJI SHAVV ELVISA_ 16. junija amer. barv. krim. OPERA-PRESLEYAobl6, 18. in 20. uri CIJA ZEBRA ob 18. in 20. uri. amer. 16. junija amer. barv. dokument. barv. politič. drama VSI PREDSED-glasb. POSLEDNJI SHAVV ELVISA NIKOVI MOŽJE ob 22. uri PRESLEYA ob 16., 18. in 20. uri, prem. 17. junija ital. barv. pust. TIGER JE amer. barv. krim. komed. MISTER šE ZlV ob 15. uri, amer. barv. krim. MILJARDER ob 22. uri OPERACIJA ZEBRA ob 17. in 19. uri, 17. junija madž. barv. ris. PASTIR- franc. barv. komed. VSI GREMO V CEK MATIJA ob 10. uri, amer. barv. RAJ ob 21. uri dokum. glasb. POSLEDNJI SHAVV ELVISA PREŠLEYA ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE ob 21. uri 18. junija amer. barv. politič. drama VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE ob 15.30, 17.45 in 20. uri 18. junija amer. barv. krim. pust. LOV ZA STATUOM ob 18. in 20 uri 19. junija ital. barv. DOBRI, GRDI, HUDOBNI ob 18. uri, amer. barv. tragikom. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri 20. junija madž. barv. NOC CEDNO- 19. junija amer. barv. politič. drama STI V JAVNI HIŠI ob 18. in 29. uri VSI PREDSEDNIKOVI 15.30. 17.45 in 20. uri 20. junija amer. barv. politič. drama VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE ob 15.30, 17.45 in 20. uri 21. junija ital. franc. barv. zgodov MOŽJE ob 21. junija franc. barv. kom. VSI GREMO V RAJ ob 18. in 20. uri Duplica 16. junija ital. franc. barv. AMAZON- erotič. spekt. AMAZONKE ob 16., 18. in KE ob 20. uri. Film ni primeren za otro-20. uri Kranj STORŽlC 15. junija amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 16., 18 in 20. uri J»iJvT,«al' barV- PUhSt TlGERv^ ogled filma ni dovoljen! SE ZIV ob 16. uri franc. barv. kom. VSI on i..-;:. „„,., i___ ke! 17. junija madž. barv. risani PASTIRČEK MATIJA ob 15. uri, amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 17. uri, angl. barv. erotič. EMILY ob 19. uri. Otrokom do 15. leta starosti 16. junija amer. barv. fantast. TEMNA ZVEZDA ob 17. in 19 uri _ 17. junija amer. barv. fantast. TEMNA ZVEZDA ob 17. in 19. uri 18. junija it. nem. franc. barv. kavboj. NOBODY IN INDIJANCI ob 17. in 19. uri 19. junija it. nem. franc. barv. kavboj. NOBODY IN INDIJANCI ob 17. in 19. uri 20 junija ital. barv. pust. SANDO-K/N TIGER IZ MALEZIJE L ob 17. in 19. uri Jesenice PLAV2 15. junija amer. barv. BASTER JE LJUBIL BILLY ob 18. in 20. uri 16. junija ital. franc. nem. barv. NO-B0DY IN INDIJANCI ob 18. in 20. uri 17. junija ital. franc. nem. barv. NO-BODY IN INDIJANCI ob 18. in 20. uri 18. junija amer. barv. fantast. TEMNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri 49. junija amer. barv. fantast. TEMNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri 21. junija amer. barv. VOJAKOVA VRNITEV ob 18. in 20. uri GREMO V RAJ ob 18. uri, ital. barv. GRDI, UMAZANI, HUDOBNI ob 20. uri 20. junija amer. barv. krim. komed. MISTER MILJARDER ob 20. uri 21. junija amer. barv. dokum. glasb. . POSLEDNJI SHAVV ELVISA PRES- v&fiK Tei^ T« Pust. LOV ZA LEYA bo 20 uri STATUOM ob 14. in 18. uri, ital. franc. barv. zgod. spekt. AMAZONKE ob 16. uri, prem. domač. barv. PES, KI JE Ccsnjica v Bohiniu IMEL RAD VLAKE ob20. uri ■ 18. junija domači barv. PES, KI JE /SDKiiJUn»'i^n?,m^ ',al barv- wesL IMEL RAD VLAKE oh 16.. 18. in [rKNI MORILEC ob 17. uri. amer. 20 uri barv traP'k°m LET NAD KUKAVlC- 19. junija domači barv. PES, KI JE JIM GNEZDOM ob 20.30. IMEL RAD VLAKE ob 16.. 18. in 20. uri 20. junija jap. barv. fant. GODZILA PROTI MEGALONU ob 16., 18. in 20. uri 21. junija angl. barv. kom. VRNITEV PINKA PANTHERJA oh 16.. 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 15. junija amer. avant. ZLATI RAN-DEVOUS ob 18. in 20. uri 16. junija hongkon, karate BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 18. in 20. uri 17. junija hongkon. karate BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 18. in 20. uri 19. junija špan. drama ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 20. uri 20. junija špan. drama ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 21. južnija amer. akcij. NA MUŠICI Tržič 16. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. in 20. uri, prem. meh. barv. west. OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 22. uri 17. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO OSTROSTRELCA ob 20. uri ob 15. uri, meh. barv. vvest. OBRAČUN V KAČJEM KLANCU ob 17. in 19. uri prem. amer. barv. krim. komed. MISTER MILJARDER ob 21. uri 18. junija amer. barv. dokum. glasb POSLEDNJI SHAVV ELVISA PRES- 20. uri LEYA ob 18. uri, prem. madž. barv. 16. junija ital. drama MALI NOC ČEDNOSTI V JAVNI HIŠI ob ČLOVEK oh 20. uri 20. uri 17. junija amer. avantur. ZLATI 19. junija franc. barv. kom. VSI RANDEVOUS ob 18. in 20. uri BOMO SLI V RAJ ob 18. in 20*uri 20. junija amer. akcij. LJUDJE barv. erotič. ORLI oh 20. uri Železniki OBZORJE 15. junija hongkon. karate BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 18. in MALI K 20. junija ital. franc zgod. spekt. AMAZONKE ob 18. in 20. uri. Otrokom film ni primeren! 21. junija ital. barv. pust. TIGER JE ŠE ŽIV ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 15. junija amer. barv. drama VOJAKOVA VRNITEV oh 17. in 19. uri Dovje Mojstrana 16. junija amer. barv. PETORICA Žigosanih ob 19.30 17. junija angl. barv. DOŽIVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 19.30 Kranjska gora 16. junija angl. barv. D02lVETJA INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 20. uri 20. junija ital. franc. nem. barv. NO-B0DY IN INDIJANCI ob 20. uri Radovljica 15. junija amer. barv. pust. RAZBI-JALEC ob 20. uri 16. junija ital. barv. krim. POLICAJ oh 18. uri,' franc. barv. MADAM CLAU-DE ob 20. uri 17. junija amer. barv. pust. RAZBI-JALEC ob 18. uri, franc. barv. MADA-ME CLAUDE ob 20. uri 18. junija ital. barv. krim. fULlCAJ ob 20. uri 19. junija amer. barv. pust RAZBIJA LEC ob 20. uri 20. junija francoski barvni MADAM CLAUDE ob 20. uri 21. junija franc. barv. TA MRAČNI PREDMET 2ELJA ob.20. uri Bled 15. junija amer. barv. TOBOGAN SMRTI oh 20. uni 16. junija amer. barv. zabav. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 18. uri. amer. barv. TOBOGAN SMRTI ob 20. uri 17. junija amer. barv. zabavni CIRKUS Z JERIJEM ob 18. uri. ital. barv. krim. POLICAJ ob 20. uri 18. junija amer. barv. pust. RAZBI-JALEC ob 20. uri 19. junija ital. barv. krim. POLICAJ oh 20. uri 20. junija amer. barv. pust. RAZBI-JALEC ob 20. uri 21. junija francoski barvni MADAM CLAUDE ob 20. uri O L ASU).STRAN PETEK, 15. JUNIJA 1878 RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, 5.30, 8.00, 6.30, 7.00, 8.00, fl 00, 10.00 (danes dopol-"ie>, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskei programu prisluhnit novicam ob 8.30, 9.30 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 18.30, 17.30, 18.30 in 10.00; na tretjem pro gramu pa ob 10.00, 18.00 in 19.56. 16. JUN Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Domače vi že 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Jernej Črnko: Redčenje pl - I/ naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočaj«) vam . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Arija in divertimenic> 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napot ki za t uriste 15.35 Ocl melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.(M) 18.00 Od arije do arije 18,(0 S knjižnega liga 19.25 Obvestila in zabav na glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute i ansamblom Štirje kovači 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . .. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 RADIO TRIGLAV JESENICE 13.00 13,(5 14.00 15.45 17,(5 17.45 18.40 19.25 20.30 21.45 22.00 22.45 22.55 Jazz v komornem studiu — A lire Golt rane Znano in priljubljeno Z vami in za vas Vroče — hladno Odmevi z gora — Marijan Krišelj: Mont Everest — Sagarmatha — Nekaj misli ob 7 JAHO Filmska glasba Koncert V ritmu Stereorama Stop pops 20 Iz francoske diskoteke S festivalov jazza Zrcalo dneva Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 PoTalijinih poteh 10.40 Radijska šola za nižjo stopnjo Kako žive otroci po svet u — A. G. Centkievvizc: Odarpi 11.10 Orkestrski utrinki 1 1.45 Jezikovni pogovori • •• 16.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Kako žive otroci |M> svet u — A. C. Centkievviz«: Odarpi 1630 Pola naše glasbe 17 15 Z nekdanjimi pevci — 9. oddaja 18.05 Sest najsi strun 18.45 Variacije na temo — MatoniiH ima cara 19 (XI Radijska igra Miodrag Djiudjcvič: Metulj 19 4(i Glasbeni intetiMeuui 20.00 Klavirske miniature 20.15 Z jugoslovanskih Koncert niti odrov Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije dirigent Vladimir Kožuhai. solist Dejan Bravničar — v lolina 21.40 Glasbeni nokturno 22.15 Iz oper hrvaških skladateljev 22.50 l.ilcraim nokturno UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 K H/. Petek: 16.0.3 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.0.3 Lokalna poročila — obvestila, 16.30 Kam danes in jut: i — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila — 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16.30 Naš obzornik — Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas 1 2 3 4 5 6 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 r 21 ■ 23' 24 ■ 25 26 27 28 1 30 31 ■ 32 33 ■ 35 36 ■ ■ 38 39 40 ■ L 43 44 45 ■45 M 48 ■ 49 50 51 1 53 r ■ 55 56 57 58 59 60 61 Vodoravno: 1. jurist, 8. svetopisemska »obljubljena dežela«, ki so jo zasedli Izraelci, področje od reke Jordan do Sredozemskega morja, 14. letvica, zalo-žek za vrste v tiskarstvu, 15. spored, npr. gledališki, 17. ime Kravanje, nedavno umrle prve filmske igralke Ite Rine, 18. borilnica, telovadnica, javni prostor za borjenje in telesne vaje pri Grkih in Rimljanih, 20. rimsko število 101. 21. krava dimka, dimša, 23. narodno vzhodni izraz za čebulo, 24. Anton Ingolič. 25. stena iz kamenja, opeke ali cementa, 26. iz latinskega izraz za sedmo-šolca, 29. živinska krma, 31. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami. 32. kratica za Avtonomna pokrajina, 34. v grški mitologiji ime dveh poveljnikov pred Trojo, Ajant, 35. zvrst, slog, iz francoskega genre, 37. arabski žrebec. 38. lepotne rastline rese, vresje, 40. nespamet, neumnost, 42. nepričakovano, naenkrat, 45. star izraz za plačilo, plačo, 46. Rado Simoniti, 48. kratica za dekameter, 49. ljubkovalno moško ime, Jaroslav, 51. kratica za neznanca, nomen nescio, 52. pripadnik protestantskih ločin, ki ne priznava sv. Trojice, temveč samo eno božjo osebo, 55. lomljenje, zlom, 56. dodatni dopolnilni?-ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji, 58. slovesno cerkveno prekletstvo, izobčenje iz Cerkve, 60. papež v letih 678 — 681, s katerim so Hrvati sklenili pogodbo o nenapadanju na sosedne narode, 61. kdor poklicno opravlia teracersko delo. Navpično: 1. korist, 2. vrsta risalnega peresa za okroglo pisavo, 3. mikenski kralj, vrhovni poveljnik Grkov pred Trojo, oče Oresta, Ifigenije, Elektre. 4. Vladimir Lamut, 5. ime nogometnega stadiona v Budimpešti, 6. sosedna država, 7. indijanske okrašene pipe z dolgim, ravnim ustnikom, pipe miru. 8. kratica za Komunistično partijo Slovenije, 9. grška pokrajina in rečno pristanišče v južnem delu Epira, 10. v starem veku rimska provinca, vzhodno-alpska pokrajina južno od Donave, 11. nekdanji turški dostojanstvenik, 12. ploskovna mera, 13. narod, 16. v grški mitologiji frigijski kralj, ki se mu je ob dotiku vse spremenilo v zlato, 19. znamka gospodinjskih aparatov iz Bito-le, 22. prinos imetja v zakon; vloga, delež družabnika, 25. prisklednik, parazit, 27. glasbena kratica za tremolo, 28. nenadno, nepričakovano, 30. uniformiran služabnik za osebno stražo, 33. premenjave, premembe, 35. kraj pod Mlače-vem med Grosupljem in Višnjo goro, 36. vnaprej plačano naročilo za kaj, na primer za gledališko predstavo, 39. veznik, 41. nemški književnik in zgodovinar, umrl 1860., Ernst Moritz, 43. kratica za Združene države Amerike. 44. prijetni vonji nekaterih dišav, 47. ime srbskega književnika Matavulja, 50. ime popularnega filmskega igralca Sharifa, 52. mejna reka med Hrvatsko in Bosno, desni pritok Save, 53. največja kitajska in japonska mera (okrog 60 kg), 54. nekdanji ruski vladar, 57. kratica za Akademija za glasbo, 59. kratica za tara. Rešitve pošljite do srede, 20. junija na naslov: Glas Kranj, Moie Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. Relitev nagradne križanke z dne 8. junija: 1. Bratsk, 7. krivda, 13. regular, 15. roparka, 17. od, 18. Ramona, 20. dreta, 21. Dali, 23. emajl, 25. amil, 26. razvrat, 28. NB.30. ave, 31. Medana. 32. Jovan. 34. drama, 36. Liguri. 3(1. oer. 40. bp. 42. ilovica, 44. vata, 4«. objem. 48. Zala, 50. Elida. 52. rakita. 54. i>s, 5. Renatka. 57 slabost. 59. cement. 80. Avanti. Prejeli imo 121 rešitev. Izžrebani »o bili: 1. nagrado (70 din) prejme Mirko Ribar, Kranjska cesta 4 c 61240 Kamnik. 2. nagrado (60 din) prejme Franc Sokli*. Moše Pijadeja 15, 64000 Kranj. 3 nagrado (50) din prejme Lojze Zabkar. Kropa 71. 64245 Kropa. Nagrade bomo poslali po pošti. Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD GOSTINS TVO V soboto, 16. junija 1979 ODPIRAMO BIFE NA ZLATEM POLJU poleg novega potroiniškega centra med drugim vam bomo nudili tudi tople obroke priporočamo se za obisk m «i ■ ■ 1 ■ - a 1a0 v ■a u A n ■ i ! » »I 15. JUNUA Po sklepu 3. seje združenega sveta Stanovanjske zadruge SORA - ŠKOFJA LOKA razpisujemo naloge in opravila upravnika stanovanjske zadruge SORA Škofja Loka z naslednjimi pogoji: - višja Šolska izobrazba ekonomske ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj, - srednja šolska izobrazba ekonomske ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, - moralnopolitična neoporečnost Kandidati morajo prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati v 15 dneh na naslov: Stanovanjska zadruga 90RA Škofja Loka. Titov trg 4/b, komisija za razpis. Naloge in opravila se razpisujejo za 4 leta. 0 rezultatu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 60 dneh od objave razpisa. domplan Odbor za medsebojna razmerja delavcev Kranj, Cesta JLA 14 zeli zaposliti nove delavce za naslednja dela in naloge: 1. SVETOVANJE V PRAVNIH ZADEVAH 2. KOPIRANJE Za uspešno opravljanje delovnih nalog mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod i.; _ da je diplomirani pravnik, — in ima 4 leta delovnih izkušenj Pod 2.: — da ima poklicno oziroma nepopolno srednjo šolo, — 8 mesecev delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom pod 1. točko pod drugo točko pa za določen čas, zaradi nadomeščanja delavca v fasu služenja vojaškega roka. Za delo pod 2. točko je določena poskusna doba dveh mesecev. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan. Vsi kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 10 dneh po opravljeni izbiri. K4IV? ■ ZA MLADE POPOTNIKE Morda Se niste nikoli slišali za interrail izkaznico. To je mednarodna mladinska karta, s katero lahko vsak mladinec, ki ni star več kot 26 let, potuje z železnico 30 koledarskih dni po vsej Evropi — »zahodnih državah«, Madžarski, Grčiji in celo po Maroku. Cena omenjene železniške karte je 3520 din, dobite pa jo pri Putniku na Miklošičevi cesti v Ljubljani. va ples 'SOBOTO, I Wt» hotela Jelen v Kranju ob 19. uri igra ie! JevSek njah igra ob 19. uri Selekcija. JO, ob 16. uri igra Spekter. iELICE ^Hailinji vasi ob 16. uri igra Selekcija. ' St^Vniah i«ra Modrina ENTRAL NA IZLET Predlagamo vam obisk najnižje planinske koče pri nas, koče na Pristavi nad Stično. V okolici koče, ki je oskrbovana, so tereni primerni za sprehode in raznovrstne igre v naravi. Od tu je tudi prelep razgled. Do koče pridete po cesti, ki se odcepi pri sti-Akem samostanu. (5 km iz Stične) II Nagrada za spričevalo izlet po dolenjski 30. junij 1979 Ob (seda ji rod ne m letu otroka organizira turistični obveščevalec« ljubljanskega »OjfFVNTKA« skupaj z M-TURISTOM in 7TG zm umpešni zaključek iolnkega leta ttfct po Dolenjmki. enodnevni izlet vabijo vse pridne otroke in zadovoljne atmrše, ki bi radi nagradili **»je malčke za dober učni usp«h. Poaeben *lak bo odpeljal v soboto, 30. junija ob 7.40 ' glavne železniške pomtaje v l.juhljuni. V Uliti ii večjega števila prijav z Gorenjmke fa a primerne postaje na Gorenjmkmm. Udeleženci izleta ai bodo ogledali galerijo lafvcev v Trebnjem, tovarno pijač DANA ODPRTI LETNI BAZENI NA GORENJSKEM (temperatura vode 13. J. ^ 78) KRANJ letno kopališče na stadionu Stanka Mlakarja odprto vsak dan od 9. do 17. ure (25 stop. C) TRŽIČ letno kopališče odprto od 9. do 19. ure (22 stop. C) JESENICE letno kopališče Ukova odprto od 9. do 18. ure (24 stop. C) v Mirni, grad v Sevnici. Tu bo tudi kosilo, popoldne pa boste izkoristili po lastni zamisli, pripravljajo pa tudi presenečenje. Povratek bo v večernih urah. CENA POTOVANJA JE 115.- DIN za otroke do 16. leta starosti, za odrasle spremljevalce pa je 165.— din na osebo. Razliko v ceni bo krilo več slovenskih pod-jetij. Prijave sprejemata skupaj z vplačilom do zasedbe mest, oziroma do petka, 29. junija do 12. ure: I "K. turistična poslovalnica (nad Cora barom) Titova 40, Ljubljana tel. 311-851 M-TURIST 311-852 Aškerčeva 3, Ljubljana tel. 22-720 _19.STRAN.G L« A »KINOKB4NJ KDO JE BIL NEZNANEC, ki si je nadel ime »GLOBOKO GRLO« in je posredoval reporterjema »vVashington Posta« podatke v zvezi z afero VVatergate — boste deloma izvedeli, če si ogledate amer barv. politično dramo VSI PREDSEDNIKOVI MOŽJE Scenarij po novinarskih zapiskih Carla Bernsteina in Boba Wood- vvarda: VVilliam Goldman Režija: Alan J Pakula Igrajo: Dustin Hoffman, Robert Redford, Jack VVarden. Martin Balsam NA SPOREDU V KINU CENTER: nedelja 1 7. junija ob 21 uri — -premiera 18., 19. in 20. junija ob 1 5 30, 1 7.45 in 20 uri NE ZAMUDITE! Kinopodjetje Kranj SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA objavlja razpis za oddajo v najem poslovni prostor v Radovljici, Linhartov trg 26, ki meri 34,68 kvadratnega metra in ga sestavljata dva prostora. Prednost pri izbiri ponudnika ima dejavnost najemnika s področja umetne obrti, boutik, turizem — agencije ipd. Lokal se daje v najem v obstoječem stanju z možnostjo preureditve. Informacije na telefonu številka 75-662, Alpdom Radovljica. Pismene prijave poslati na naslov pod oznako »lokal« v 15 dneh po objavi. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke: TOZD Tovarna stikal Kranj objavlja prosta dela in naloge VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, — 5-letne delovne izkušnje. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Tovarna obutve ~3 n. SOl. O. Tržič objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge v TOZD Obutev SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE MEHANIČNIH DEL v izdelovalnici zgornjih delov obutve Pogoji za sprejem: — strojni ključavničar in 2 leti delovnih izkušeni na podobnih delih. Posebne zahteve: — splošna telesna spretnost, — mehanična sposobnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj interesenti oddajo v kadrovskem oddelku tovarne v 15 dneh po objavi. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Naravno zdravilišče TRIGLAV Mojstrana Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1 KUHARJA 2. SOBARICE - ČISTILKE Pogoji: Pod 1.: — KV kuhar-ica, delo it* za nedoločen čas, poskusno delo dva meseca. Pod 2.: — NK delavka, delo je za določen čas letne sezone. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo do 23/6-1979 na gornji naslov. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po seji Odbora za delovna razmerja. V Komisija za delovna razmerja MARMOR HOTAVLJE razpisuje prosta dela in naloge: PRODAJNEGA REFERENTA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — komercialni tehnik, — poznavanje blagovnega prometa, — znanje strojepisja, — šoferski izpit B kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj v nabavno prodajni službi Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Marmor HotaVlje, industrija naravnega kamna, 64224 Gorenja vas, Komisija za delovna razmerja. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa. SPALNICE - DNEVNE ŠOBE — KUHINJE O 4T> C Hf OBVEZNICE - KUPON št. 1 r za ceste KRANJ lahko uporabite ZA POLOG pri POTROŠNIŠKEM POSOJILU Potrošniško posojilo: do 50.000 din Brezplačna dostava pohištva na dom oziroma 25 km Brezplačna montaža pohištva — razen kuhinj. v GLOBUSU Kranj v TINI Kranj v Salonu kuhinjske opreme DEKOR Kranj in vseh ostalih prodajalnah KOKRA KRANJ G LAS20.STRAN PETEK, 15.JUHUA 1979 KRANJ PRIMSKOVO RAZSTAVA oblazinjenega pohištva 7 iz programa FUTURA To je pohištvo posebne lepote, posebne udobnosti, posebne kakovosti, to je pohištvo bodoč nosti Futuro izdeluje največja jugoslovanska tovarna oblazinjenega pohištva ORIOLIK iz Oriovca 20 let Do 30. 6. 1979 si pohištvo novih programov lahko ogledate in kupite v SALONU LESNINE na Prim-skovem. Od 7. do 19. ure in tudi v soboto do KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge 1 SKLADIŠČNIKA Pogoj: — zahteva se poklicna šola elektro stroke, 8 mesecev delovnih izkušenj, tečaj za skladiščnika ali pripravljenost delavca, da ga opravi v enem letu po sprejemu, poskusno delo 2 meseca 2, SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: — zahteva se osemletka, 4 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec 3. VEČ ELEKTROINSTALATERJEV na terenu Pogoj: — zahteva se poklicna šola elektrostroke jaki tok, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Želimo, da imajo kandidati odslužen vojaški rok. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema uprava delovne organizacije Koroška c. 53/c 15 dni od objave. Delavski svet DO ELIM Jesenice razpisuje na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev sledeča prosta dela in naloge, ki se združujejo za 4 leta 1. VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE 2. VODENJE TEHNIČNE OPERATIVE 3. VODENJE RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: - da imajo višjo šolsko izohrazbo upravne ali pravne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj, pod 2.: - da imajo višjo šolsko izohrazbo elektro, strojne ali organizacijske smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj — da imajo opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu in strokovni izpit za gradnjo investicijskih objektov; če tega pogoja ne izpolnjujejo, imajo možnost pridobitve le-tega v enem letu po sprejemu, pod 3.: — da imajo višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 36 mesecev delovnih izltušenj Ža vsa dela je določeno poskusno delo, ki traja 3 mesece. Od vseh prijavljenih kandidatov pričakujemo družbenopolitično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kandidati naj pošljejo svoje vloge s potrebnimi dokazili na naslov: ELIM Jesenice, kadrovska služba, Hrušica 72/c, Jesenice z oznako, za razpis. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša naslednje prosto delo oziroma naloge: GLAVNA LABORATORIJSKA DELA v kemičnem laboratoriju (kontrolni sektor) Pogoji: — kemijski tehnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji ali na laboratorijskem področju dela, — poskusno delo je 2 meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. commerce Iskra Commerce Ljubljana objavlja prosta dela in vabi k sodelovanju v TOZD ZUNANJI TRG — za nedoločen čas VODJE PANOGE, za vodenje realizacij uvoznih poslov panoge Pogoji: — končana II. ali I. stopnja fakultete tehnične ali ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušeni, — opravljena ZT registracija, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, — 3-mesečno poskusno delo v TOZD DOMAČI TRG — za nedoločen čas, za trgovino v Škofji Loki, ki ima deljen delovni čas BLAGAJNIKA za opravljanje blagajniških del v trgovini Pogoji: — končana poklicna šola, — 6 mesecev delovnih izkušeni na delih blagajnika, — 3-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovska služba, Topniška 58. Delovna organizacija €os) ^ ' KRANJ Kranj, Savska cesta 22 N D U STR IJ A KOVINSKE OPREME IN STROJEV YUGOSLAVIJA razpisuje proste delovne naloge za: 1 TEHNIČNEGA DIREKTORJA 2 VZDRŽEVALCA INDUSTRIJSKE ELEKTRONIKE 3 STRUGARJE i REZKALCE 5. CISTILKE 6. ČISTILCA DELAVNIC Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba strojne stroke, najmanj 5 let delovnih izkušenj, ,„l tena A hrta M odgovornejših mestih pri proizvodnji opreme za predelovalno industrijo, poseben pogoj: moralnopolitična neoporečnost, pravilen odnos do samouprav ljanja. znanje enega izmed svetovnih jezikov, potrdilo o nekaznovanju, • pod 2.: viAja tehniška Šola s 4-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah; pod S. in 4.: kvalificirani strugarji in rezkalci; pod 5. in 8.: nekvalificirani delavc i in delavke. Na voljo imamo še prosta učna mesta za: _ STRUGARJE - REZKALCE _ STROJNE KLJUČAVNIČARJE - KLEPARJE - SLIKOPLESKARJE Pogoj: dokončana osemletka. Kandidati naj poiljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov IKOS Kranj, kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi razpisa. @ — Živilska industrija Kamnik nudi iz svojega boga tega programa vložene povrt nine tudi kvalitetna gotova jedila. Asortiman gotovih jedi je zelo pester, za vsak okus Priporočamo vam polnjeno papriko, sarmo, srbski fižol s hamburško slanino, gedinski golaž, srbski s kranjsko klobaso, mači ričet klobaso s lim zeljem, čufte in govejo omako kot preliv za vse ^vr^^testenin in prikuh Vse jedi so pakirane v 390 g m 800 g pločevinke, trajnost izdelkov pa je 3 leta Omeniti moramo, da so vse jedi pripravljene po slovenskem okusu in so blago začinjene Vsi izdelki so pripravljeni na olju in so zato primerni za vse potrošnike Naša gotova jedila so primerna tudi za obrate družbene prehrane za nočne obroke in za delavce, ki delajo na terenu Ne pozabite, da so pred vami letni dopusti, izleti in taborjenja, kjer vam bo Etina gotova jed prihranila marsikatero skrb in ustvarila prijetno zadovoljstvo K V A L I T E T A KVALITETA 15. 1979 21.STRAN GLAS Nm osnovi skupnega razpisa za vpis novincev v šolskem letu 1979/80 ev objavlja DOPISNA DELAVSKA UNIVER7A UNIVERZUM, LJUBLJANA, Parmova 39 vpis v naslednje šole in tečaje - šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8 razred) - poklicno administrativno šolo (2-letno) - upravno-administrativno šolo (4-letno) vpis v .3. letnik za absolven te poklicne administrativne šole * !~ ' - ekonomsko šolo (4-letno) - poklicno kovinarsko šolo (3-letno) - delovodsko strojno šolo (2-letno) - tehnidko strojno šolo (4-letno) - tehniško strojno §0j0 (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih sol M" - tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklik elektro šole — " - poklicno šolo za kemijske laborante (2-Ietno) - poklicno šolo za kemijske procesničarje (2-letno) - tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke - dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje - za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravno-administrativne šole tečaji: - strojepisni tečaj, - za stavce na IBM stavnih strojih, - za tehniško risanje, - za skladiščnike, - za kontrolorje in preddelavce v kovinarstvu - za varstvo pri delu (skupine v OZD), - začetni tečaj nemškega in angleškega jezika PRIPRAVA IN PREIZKUS ZNANJA ZA VISOKE LV VIŠJE ŠOLE: - Višja pravna šola — Maribor - Višja upravna šola — Ljubljana - Višja šola za socialno delo — Ljubljana - Visoka šola za organizacijo dela Kranj Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Organiziramo Studijski center Višje pravne šole - Maribor za študij obdelu (1. in 2. letnik). Vpiaujemo vsak dan razen ob sobotah do vključno 30. septembra od 7. do 13. ure in ob torkih do 18. ure ' septembru in oktobru vsak dan. Za izobraževanje se odločite ZAHTEVAJTE PROSPEKT' timprej, ker je vpis omejen. Iskra zmaj - Industrija baterij Zmaj, Ljubljana Človek vedno razmišlja kako bi si s tehničnimi izboljšavami olajšal delo. Tako so na primer kmetovalci že dolgo želeli nadomestiti pastirja z aparatom, ki bi varoval živino na paši. Že zdavnaj so poskušali uporabiti električni tok, ki bi naj pri tem zamenjal človeka. Žal pa so se z improviziranimi napravami dogajale razne nesreče s katastrofalnimi izidi. Konstruktorji pa so rešili to zamisel — pastirja kot impulzni baterijski aparat za napajanje električne ograje. Pri nas imamo več tipov in tudi sistemov baterijskih električnih pastirjev. Živina se brezskrbno pase, še bolj brezskrbni pa so lastniki, ker vedo, da električni pastir živino dobro varuje. Tako se danes pase živina po vsem svetu,j kjer se ukvarjajo z napredno živinorejo. Se tako popolen pašni aparat ne more delovati brez dobre baterije. Vse električne pastirje napajajo baterije, ki jih izdelujejo samo renomirane tovarne baterij po svetu. To pomeni da je zahtevnost izdelave takih baterij tako velika, da jih brez izkušenj in dobrih strokovnjakov ni mogoče izdelati. Industriji baterij Zmaj — Ljubljana je uspelo zaradi dolgoletnih izkušenj (v letu 1978 je praznovala 55-letnico ustanovitve) izdelati baterijo za električnega pastirja, ki ustreza svetovnim normativom. Kaj zahtevamo od baterije, ki napaja električnega pastirja? Da prenese vse vremenske razmere med pašno sezono; Da daje stalno enako energijo električnemu pastirju; Da deluje najmanj eno pašno sezono; BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE Da je primerno zaščitena in da ne uniči aparata - električnega pastirja. Baterija za električnega pastirja industrije oaterij Zmaj, Ljubljana ima tele karakteristike: JUS Oznaka Nazivna napetost Dimenzije Teža Garancijski rok Izvedba N.J. 2.030 6S4 9V 165x111x110 mm 3000 g 12 mesecev plastično ohišje zaščita pred zunanjimi vplivi ne poškoduje električne naprave Uporabo in lego baterije v pastirju vidimo na oznaki na etiketi. Zaradi pravilnega delovanja mora biti baterija montirana v označeni legi. Kapaciteta - trajanje baterije Testirano na: Obremenitev 300 12 * Razni električni pastirji 1500 ur do končne napetosti 4.5 V 2000 do 3000 ur do končne napetosti 4,5 V glede na vrsto električnega pastirja KLIP-klap električno orodje £a 1 5. srečanju mladih tehnikov jugoslavije in 8. srečanju tehničnih klubov mladih Električno orodje KLIP-KLAP, ki se je uveljavilo že na mnogih bodročjih, se uveljavlja tudi na področju tehnične vzgoje mladih Kako uspešno mladi uporabljajo to orodje, boste iThko videli ob preizkusu njihovih sposobnosti na 15sreča-;,, mladih tehnikov Jugoslavije v Radovljici, 14., 15. in nju 16 mlad junija 1979 Vabimo vas tudi na ogled razstave KLIP-KLAP orodja v osnovni šoli Anton Tomaž Linhart v Radovljici in na prikaz praktične uporabe tega orodja, ki bo v soboto, 16. junija 1979, pred osnovno šolo. Iskra A ♦ ♦ O Lr AS22.STRAN PETEK, 15. JUNIJA 1979 MALI telefon ZAHVALA OGLASI 23-341 Ob nenadni izgubi našega dragega sina BOJANA MARKUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala učencem 4. a. razreda ter tovarišici Nežki Jocif kakor tudi učiteljskemu zboru osnovne šole Matija Valjavca iz Preddvora. Zahvaljujemo se tudi otroškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in sošolcem za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Preddvor, Kranj, Medvode, 11. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubljene in nepozabne žene. mamice, hčerke in sestre NADE KOŽELJ iz Voklega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter delovnim organizacijam za izrečena sožalja in sočustvovanje v najtežjih trenutkih: za darovano cvetje in vence ter vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za lepo zapete žalostinke, sodelavcu za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Majdi, sinova Lado in Jožko, mama Angela ter ostali sorodniki Voklo, 7. junija 1979 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, brat, stric in stari oče FRANC PETRIČ Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vaščanom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Iskrena zahvala tudi sodelavcem tovarne Iskra TOZD-ERO. Najlepša zahvala faranom iz Vrhpolja in okolice, g. dekanu Zdravku Bahorju za pogrebni obred, domačemu g. župniku in g. kaplanu ter ostalim duhovnikom. Žalujoči domači ter ostalo sorodstvo! Vasca, Vrhpolje, Sp. Besnica, Sr. Bela 4. junija 1979 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE COP se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo Mari Nabrnik in Zavitovim za nesebično pomoč in nego v času njene težke bolezni. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, vaščanom za poslovilni govor ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož, Krista z Janezom, Franc z družino Studenčice, 1. junija 1979 r PRODAM Prodam kompletno KUHINJSKO POHIŠTVO, HLADILNIK in dva ŠTEDILNIKA. Demšar Janez, Vin-carje 15, Škofja Loka 4476 Prodam eno leto stare KOKOSl. Zadraga 18, Duplje 4436 Dva meseca stare JARČKE, odlične nesnice, dobite pri Bidovcu, Srednja vas 7, Golnik 4573 Prodam GRADBENE ELEMENTE od novejše hiše v okolici Ljubljane, predvidene za rušenje. Vprašajte pri Pertot, Draga Brezaria 6, Kranj 4615 Ugodno prodam hrastov PARKET, perlit, stiropor (3 cm) in kletna OKNA Jelovica. Triller, Loka 31, Tržič, tel.: 47-148 4616 Prodam par tisoč kosov ZIDAKA. Šifrer.Žabnica 19 4617 Zelo poceni prodam dve OMARI, KAVČ, dva FOTELJA in MIZICO. Telefon 24-902 4618 Prodam »MIVKO«. Pivka 15, Naklo 4619 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Ogled vsak dan po 18. uri. Bizjak, Smledniška 118, Kranj 4620 Prodam KRAVO po izbiri, ki bo tretjič telila. Štefan ja gora 4 4621 Prodam eno leto star TELEVIZOR Gorenje. Česen Mariia, Sorli-jeva 18, Kranj 4622 Prodam Štiridelno OMARO, primerno za otroško sobo. Šajatovič, Mencingerjeva 1, Krani 4623 Prodam KRAVO pred tretjo te-litviio ali po izbiri. Breg 5, Komenda 4624 Prodam KRAVO po izbiri. Mavčiče 53, Kranj 4625 Prodam moško rogovo KOLO in žensko diamant KOLO. Zevniko-va 4/a, Krani 4626 Prodam več visečih NAGELJEV, 2 kub. metra PESKA za malto in »PUNTE«. Svegeli, Golniška 46, Kokrica 4627 Prodam dve mladi KRAVI mleka-rici po teletih in dva BIKCA. Visoko št. 22, Šenčur 4628 Prodam PUHALNIK Tempo. Trstenik 10, Golnik 4629 Ugodno prodam malo rabljen iz-venkrmni motor TOMOS 18 elektro-nik, kratka os in kompletno napravo za daljinsko upravljanje. Informacije po telefonu 064-22-386 od 18. ure dalje 4630 Prodam KOSILNICO BCS diesel. Trnje 3, Škofja Loka 4631 Prodam predsobno OMARO in črnobel TELEVIZOR. Česen, Valja včeva 4, Kranj 4632 Prodam deset tednov stare JARČ-KE. Strahinj 60, Naklo 4633 Prodam mlado, brejo KRAVO, eno leto starega BIKCA in traktorski zadnji NAKLADALEC. Voklo št. 86 4634 Prodam KRAVO, ki je drugič telila. Arnež, Popovo 3, Tržič 4635 Prodam novo italijansko DIRKALNO KOLO Olimpija. Košir Janez, Kovor 74, Tržič 4636 Prodam sedem mesecev brejo TE-LICO frizijko, garantiranih 20 litrov mleka. Nova vas 3, Preddvor 4637 Prodam KOSILNICO Olimpia. Lesce, Alpska c. 70 4638 Prodam do 40 kg težke PRASlCE in kupim srednje velik VOZIČEK za vožnje. Posavec 16, Podnart 4639 Prodam CIRKULAR za obžago-vanje lesa. Mokorel Matevž, Bistrica 23, Tržič 4640 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Gros, Mlaka 3, Kranj 4641 Ugodno prodam KUHINJSKE ELEMENTE in ŠTEDILNIK. Tavčar Ivan, Sv. Duh 66. Škofja Loka 4642 Prodam štiristezni kolutni MAGNETOFON Philips stereo ali zamenjam za moped. Simnovec, Zasavska 48, Krani (Orehek) 4643 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (modri žamet) s prenosno pleteno košaro. Pivka 37, Naklo, telefon 47-248 4644 Prodam osem mesecev brejo K R A VO. Bohinjska Bela 5 4645 Prodam malo rabljeno PEČ za centralno ogrevanje (150.000 kal). Avtokleparstvo Stular, Britof 4646 Prodam ZASTAVO 750, let. 1964 ter TELICO simentalo, ki bo v kratkem telila. Tatinec 1. Preddvor 4647 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO. Jenko Nataša, Jelenče-va 2, Kranj. Prodam lepo mlado KRAVO Je-reka 15, Bohinj 4688 Prodam 1 m DESK za »pobjon« ter ZAMRZOVALNO SKRINJO. Ogled v nedeljo od 11. do 13. ure. Naslov v oglasnem oddelku 4689 Prodam rabljen betonski MEŠALEC I trofaznim motorjem. Kranj, Jezerska c 124/c 4690 Prodam ANTENE za fasadni oder. Poljanska 66, Škofja Loka 4691 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Vidmar Franc, Kranj, SmledniSka 31 4692 DEŽURNI VETERINARJI OD 15.6. DO 22.6.1979 TERAN Janez, dipl. vet, Kranj Vrečkova 5, telefon 26-367 ali 21-798 RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, telefon 23-065 za občino Kranj HABJAN Janko, dipl. vet. Žiri 130, tel. 69-280 LI KOSAR Duian, dipl. vet, Šk. Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Poceni prodam KAVČ. Lichtene-cker, Mlakarjeva 20, Krani, telefon 23-020 4693 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR atlas. Tomažičeva 8/a, Prim-skovo, tel. 26-175 4694 Prodam večjo količino KAMENJA za betoniranje. Špoljar, Papirnica 2, Škofja Loka 4695 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Križaj, Reteče 26, Škofja Loka 4696 Prodam trokrilna garažna VRATA (300 X 260). Šinkovec, Koširjeva 5, Škofja Loka • 4(597 Prodam osem mesecev brejo, rodovniško »JUNIČKO« in šest tednov starega TELIČKA. Ferlan, Dolenja Dobrava 4, Gorenja vas 4698 Prodam dobro ohranjeno električno KITARO Melodija. Puštal 26, Skofia Loka 445*99 Prodam skoraj nov ŠOTOR Rovinj za 4 osebe. Luštrik Frančiška, Goričane 30, Medvode 4790 Prodam otroško POSTELJICO. Podlubnik 200, Škofja Loka, telefon 62-506 470'; Prodam KOZO z mladičem Loka 88, Tržič 47^ Prodam KRAVO po izbiri. Grad 43, Cerklje 4793 Prodam KRAVO po izbiri. Šmartno 7, Cerklje 4704 Prodam TRAKTORSKE VILE za obračanje sena. Poženik 41, Cer-kUe . 4705 Prodam ŠOTOR rab za 5 oseb, cena 5.000 din. Sever, Puštal 31, Škofja Loka 4795 Prodam 150 »PUNT« in nekaj »BANKIN«. Telefon 23-206 od 14.30 do 16. ure. 4797 Prodam ŠOTOR z dvema spalnicama in predprostorom. Rant. Tavčarjeva 51, Krani, tel. 23-548 4708 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 10 in 12. Naslov v oglasnem oddelku. 4709 Prodam mlado KRAVO s tretjim teletom. Podhom 11, Zg. GorieS 4710 Prodam KRAVO s teletom. Po-klukar, Zg. Gorje 67 4711 Prodam KRAVO s teletom in OBRAČALNIK sonce. Tavčar. Vrba Si,Žirovnica 4712 Prodam KRAVO s teletom. Hlebce 24, Lesce 4713 Deset tednov stare JARČKK. sorte »preluks«, dobe se od 20. iuniia dalje. Jože Urh, Rebr 3, Zasip Bled 4714 Prodam SNOPOVEZALKO in MOPED T 12. Prezrenje 8, Podnart 4715 Prodam električni AGREGAT, 12 kVV, 220/380 V, 50 H-z in MOTOR avstro diessel. Informacije 18., 19. in 20. juniia od 8. do 10. ure po telefonu 77-724 " 4716 Prodam MIZARSKI STROJ kombinirko s sedmimi operacijami 2000 D. Hribar Franc, Golniška 32. Kokrica 4740 Ugodno prodam rabljena dvo-krilna VRATA s podbojem, notranjih mer 190 X 160 cm. Zelnik Franc. Predoslje 90, Kranj 4741 Prodam camp PRIKOLICO bra-ko, 4 avto GUME s platišči 750 X 14 (ford kombi) in motor JAWA175 sport. Ogled popoldan. Hvaleč, Koroška 12, Krani 4745 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi-tarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-003-310OT - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredal-itvo 21-835, novinarji 21-800, malo. oglasni in naročniški oddelek 23-341 - Naročnina: letna 300 dia, polletna 180 din, cena za 1 številko v kolportaii 4 dinarje. - Oproece-no prometnega davka po pristojne« mnenju 421-1/71 ~adun skoraj novo belo OTRO-TOSTELJICO z jogijem za 750 Ogled v soboto. Pritar Ana, j*wo51,64207 Cerklje liadain OTROŠKO KOLO za m do 5 let. Košnjek, Moša Pija-Hfoani 4746 i»4un original VVilherjevo SLI Zadnja večerja in Poletne rože *rmoakumulacijsko PEČ AEG. Jf.Hrkof 212, Kranj 4747 *am KRAVO simentalko. Zg. «4o72 4748 -tam DRVARNICO in &ESJE primerno za »vikend" iS m). Eržen Elo, Češnica 3, pfti Ogled možen od 8. d<> 4749 mhm 18 mesecev starega BI Sp. Brnik 66, Cerklje 4791 »dam LADIJSKI POD Naslov oddelku. 4792 ikjao rodam KOSILNICO 5Tf24, 4,5 KM, KOSILNI •aežno FREZO in drugo, vse brezhibno. Pogačar Jože, Bled |*»2l/a 4533 kupim ^^^m ŠTEDILNIK kiippers-Ferjan, Luže 16, Šenčur 4750 upun i m 20 cm dolgo BANJO. Staie 105, Žabnica 4751 kW rabljen HLADILNIK za K družino. Sporočite po telefo-f*412 4752 tel0 do 15 kosov KERA-PLOSCIC toledo DS-L Janko, Zg-Duplje 26 4648 20 RAČK »kekikembe «. Marija, Dvorje 51, Cerklje '^kVV termoakumulacijsko Naslov v oglasnem oddeHcu hmm samohodni OBRAČAL JTrESD in MLIN za sadje. Joža,Lom21,Trž.č 46/H macesnove L)fcbKi^ Jože, Nova V™J~ VOZILA ==ii . „: avto VW 1200 J, %» ?X#S*Krani 479:5 *» K-32 Pr^rani1^ 4731 ^,a,TsTAVo"60 za dele ™ ZASefon u 60-307 4732 S^^ro '^njenega SPAC-Betonova 20 4733 f-8 M. letnfk .978. B., 'Mlaif t BPEUGE0T 204. *m suhe l Trček Gostišče pn poecern^ 4737 feSS^VoSl prodam dele: ,ZAy1A\„ radnia (peta vra-vrata Zad"J •dbijače, kretni ^ ^ W in P«1 osl 4738 LS^MOPED 15 TL in osebni *wn MU^U voznem stanju, VW karrnen v vo pu Zg- Bitnje v 47g9 • *«;k 1977. Orehov-R.4, letnik A7A9 v voznem tttriran l Kranj , Uno proda«? * 1976. Galici 4742 ZAPOROŽCA, Predmost 26, 4743 R. ZASTAVO 101 let. .973. 1 , petek med 16. m 47M *. HAT 750. Jereka .5. Bo- A ,rn ini/1300 zame-*o ZASTAVO lui ieto gtaro %" bacilom. Ogled v so-*0, z dfpiacii .včeva 9 popoldne. VfX1 H 4718 karamboli- Ogled po 4719 101, letnik no-Troiarjeva 39, J 4720 PEUGEOT 404 ti ^«AVO Vr 1973. Malec *2 M Prodf1?*'; vOZnem sta-neregistriran nedeljo po- ohranjen Vag-4722 Mstava i/./^ot 204 karavan. Vtun PEFpSn 064-60-331 po-73 Telefon m ^ m 064-51-^7 d°P MEDITE- ^1973* ~ Stopim vrst«1' * ~- 3 mesece. H«. P°tbragV9, Škofja Loka Mestni trg 4724 starejši letnik. 4725 1975. Presek, Hl'ih «18 Kranj 4726 W ? NSU 1200 C mo- ootMZ W° jU( celega Gričar Jož« VVV 120°» k% Škofja Loka %R 12, letnik im PRlNZ voznem ine, v voz»-"72 GriČar Jože, lf »'VVoletarska^ 6 letnik oktober - DlAN2rrfn "Kebetova 2. Hiklavčič*, Kran''____ Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po tel. 064-27-583 popoldan 4729 Prodam TOMOS avtomat ie za 3.500 din. Kožuh Bojan, Hrastie 150, Kranj 4730 Prodam ZASTAVO 750, let. 1972. in 40 kv. m bukovega PARKETA in 50 plošč valovitega SALONITA. Do-len, Golnik 30 4744 Prodam ZASTAVO 125, let. 1975. Hartman, Hafnarievo naselje 91, Škofja Loka 4601 Prodam KOMBI Zastava furgon 430 k, letnik 1975. Zminec 60 4603 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Telefon 26-004 4653 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971. Ogled v petek in soboto popoldan. Bled, Kidričeva 4 4654 Prodam AMI 8, letnik 1972 in rezervne dele. Zapuže 2, tel. 22-628 4655 Prodam novo registriran RENAULT 8 za 15.000 din. Borišek Janez, Tomšičeva 21, Krani, telefon številka: 21-130 4656 Prodam TAUNUS M 12. Naslov v oglasnem oddelku. 4657 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971. Dražgoška 5/26 4658 Naprodaj je skoraj novo VLEČNO VOZILO za prevoz poškodovanih vozil. Ogled pri avtokleparstvu Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 4659 Prodam NSU, registriran do aprila 1980 ter DIRKALNO KOLO šu-mano. Žitnik Alojz, Suška 26, Škofja Loka 4660 Prodam dobro ohranjen FIAT 124 ali zamenjam za TRAKTOR, 18 do 25 KM. Nasproti table (Sp. Besnita), Košir Rado, Zabukovie 19, Zg. Besnita 4661 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do maia 1980 s parno številko. Sutna 35, Zabnica 4662 Prodam R-4, registriran do maja 1980 s parno številko. Ogled v soboto in nedeljo. Bedina, Tatjane Odrove 9, Krani 4663 Prodam ŠKODO 1000 MB za 2 5 M Karamet Marija. Cankarjeva ulica 22, Tržič 4664 Prodam CITROEN PALLAS. letnik 1977 z dodatno opremo. Informacije telefon 22-515 4665 Prodam VW 1200 J, noveiši letnik. Tupaliče 24, telefon 45-039 4666 Prodam avto ŠKODO za 4000 din. Krani. Jezerska c. 88 4667 Nuino prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1977. Informacije po telefonu: 22-275 popoldan 4668 Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Dobnikar Franc, Trata 18, Cerklje 4669 Po delih prodam FIAT 1300. Oded do 15. uri. Šilar, Sp. Bitnje 26 ^B H 4670 Prodam po delih JAVO (250 tem), MZ (250 cem) in PUCH (250 cem) ter karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1973, prevoženih 60.000 km. Daiič Božo, Ravne 17,Tržič. 4671 Prodam FIAT 750 Iux, letnik 1971/12. Mihelič, Podnart 20 4672 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled in informacije vsak dan popoldne. Dolenc Jakob Ješetova 22, Kranj, telefon Številka: 21-665 4673 Prodam FIAT 850, letnik september 1971 z rezervnimi deli. Kranj, Cesta JLA 36 4674 Prodam LADO, letnik 1972. Cer-nilec Janko, Strahini 23, Naklo 4675 Prodam RENAULT R-5, letnik 1975 Ogled možen na naslovu: Lan-eerholc Stane, Sr. Bitnje 101, Zabnica 4676 Prodam SIMCO 1100, letnik 1973, recistrirano do junija 1980 z neparno številko. Telefon 064-77-384 do 14 ure Iskra Anton, Bohiniska Bistrica, Jelovška 47 4677 ' Prodam ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Žirovnica, Breznica 39 ,e 4678 Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do novembra 1979. Lapuh Janez, Radovljica, Triglavska 6, telefon: 74-372 popoldan 4679 Prodam ZASTAVO 750, let. 1973 s parno številko. Ogled v soboto in nedeljo. Kelt Miran, Jereka 25, Bohinjska Bistrica 4680 Prodam generalno popravljen FIAT 750, letnik 1972. Koren Dušan Bled, Triglavska 37, Bled 4681 Kupim FIAT 750, od letnika 1974 do 1977- Ponudbe po telefonu 75-797 popoldan 4®*2 P Prodam AUSTIN 1300, let. 1971. r.uzeli. Linhartova 5, Ljubljana, te-tefon: 061-326-977 4683 Prodam ZASTAVO 750, let. 1976 ter ZASTAVO 750, letnik 1966, regi* ■rrirano do marca 1980 za 7000 din. informacije po tel.: 81-608 4684 Prodam SIMCO 1000 GLS v do-hrem stanju z rezervnimi deli. Infor-JJicije vsak dan po tel: 77-351 int. 20 od 6. do 14. ure 4685 Prodam M Z 250, letnik 1978, športno opremljen in v dobrem stanju. Pogačnik Stane, Seka 56 4686 Kupim štiri leta staro ZASTAVO 750. Lahko ie brez motorja in menjalnika. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Podobnik Edvard, Cerkljanski vrh 16, Sovodenj 4687 s Prodam ZASTAVO JO!. * PaUftdi.' Allaka-rieva 18, Krani 4780 AMI 6, letnik 1968, registriran, z manjšo okvaro, prodam za 6000 din. Telefon 23-806 4786 Prodam FIAT 850 in TOVORNI AVTO 4500 TAM. Zigania vas 27, Tržič 4787 Prodam AMI 8, letnik 1972, spod-kilometrov po generalni. Gorice 3, Golnik 4788 Prodam TOMOS avtomat ie 90 za 12.000 din. Logar Franci, C. l.inaia 56. Jesenice 4790 Kupim manjšo KMEČKO HIŠO na Gorenjskem ali Notranjskem po možnosti delno na kredit. Počakam na izselitev. Ponudbe poti: do 40 M 4776 STANOVANJA ZAPOSLITVE Sprejmem več vajencev za izuči-tev MIZARJA. MIZARSTVO ISKRA Janez. Zbilje 4, Medvode 4333 PASTIR intelektualec išče PA-STIRICO intelektualko za pašno sezono 1979. Pogoj: znanje kuhanja žgance v in molža krav. Interesen tke naj se javijo dne 16. in 17. junija 1979 osebno pri Stanetu na naslov Zasip. Muže 4, Bled 4564 Iščem honorarno zaposlitev po možnosti za pomoč pri zidanju. Telefon: 27-305 4764 V varstvo sprejmem enega ali dva otroka. Telefon 27-305 4765 GOSTIŠČE pri ŠTEFANU. Rib-no 1. Bled, sprejme v delovno razmerje VK. PK KUHARICO-ja za nedoločen čas. Javite se na gornji naslov. 476(5 Honorarno zaposlim delavca za obrezovanje žive meje. Klanšek Vili, Brezje 76/a 4767 Zaposlim delavko-ca za polnjenje steklenic. Sodavičarska delavnica, Klanšek Vili, Brezje 76/a 4768 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju po možnosti s centralno. Plačani takoj. Naslov v oglasnem oddelku 4555 Mirna zakonca brez otrok iščeta v Kranju ali okolici GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE za nedoločen čas. Mraz. Pot na -Jošta 25 4756 Mlad par išče SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Škofji Loki. Pod šifro: Sreča 4757 Tričlanska družina išče v Kraniu GARSONJERO ali manjše STANOVANJE za dobo enega leta. Plačamo do 3000 din mesečno. Ponudbe pod: Mirni 4758 Simpatično dekle išče SOBO v Kraniu ali bližnji okolici. Ponudbe v oglasnem oddelku pod šifro: 333 4759 SOBO na Jesenicah, s posebnim vhodom, na lepem kraju, oddam samski osebi. Ponudbe pošljite pod: Tako.i 4760 Mlado dekle išče SOBO v okolici Kranja. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Reden plačnik 4761 Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju objavlja prodajo tiskarskega stroja za offset tisk znamke ROMAYOR format A3 Ogled stroja bo v torek, 19. junija 1979 od 12. do 14. ure "na delavski univerzi Tomo Brejc Krani, Cesta Staneta Žagarja št. 1. . OBVESTILA PRIREDITVE m POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO .ali staro HIŠO /. nekaj zemlje, najraje v okolici Kranja ali Preddvora. Ponudbe pod: Plačam z devizami 4769 Prodam GARAŽO na Planini v Kraniu. Vprašajte po U G D Srednja vas prireja v nedeljo, 17. junija 1979, ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO. Nastopa skupina SELEKCIJA 4782 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Nastopa skupina SELEKCIJA 4783 : 27-815 4770 Polici pri 4771 Oddam GARAŽO na Naklem. Polica 15, Naklo Prodam staro BRUNARICO z elektriko in nekaj arov zemlje na Ožbaltu 10. Informacije: Starman. Godešič 26. Škofja Loka in Škof Marija, Pristava 29, Polhov Gradev. Ogled dne 17. junija od 12. ure dalje. Dostop možen z avtom 4772 Kupim enostanovanjsko pritlično HIŠO z vrstom v okolici Škofje Loke, oziroma do Poljan. Z. J.. Novi svet 1, Skofia Loka 4773 Naprodaj je GRADBENA PARCELA na Kočni nad Jesenicami. Informacije: Sp. Gorje 58 4774 Zamenjam starejšo HIŠO za dvosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: zamenjava-stanovanje 4775 Ansambel SPEKTER vas valu na PLES v Zbilie vsako nedeljo ob 16. uri 4781 PLES, vsako soboto ob 19. uri v hotelu JELEN v Kraniu. Igra ansambel JEVŠEK 4784 OO ZSMS Sebenie prireja v nedeljo, dne 17. i unija 1979 v Sebeniah VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za kolo. Za jedačo in pijačo ie preskrbljeno. Za ples pa bo igral priznani ansambel MODRINA. Vabijo MLADINCI! 4785 Čistim talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko, Kidričeva 38, Krani, telefon (Senjak) 22-059 NOVA KEMIČNA EKSPRES- * NA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš, itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non-stop od 7. do 18. ure. Ing. B. Zoret 4346 OBRTNIKI POZOR! Izkušen poslovodja vam poceni vodi knjigovodska dela. Ponudbe pod: Vesten 4548 POZOR! TVD PARTIZAN LJUBNO priredi v nedeljo 17. junija ob 15. uri na nogometnem igrišču na Posavcu zanimivo tekmo DEBELI — SUHI. Posebno so vabljeni navijači' 4777--««" FOTOKOPIRANJE (2,00 din), OFFSET razmnoževanje (0,85 do 0,45 din) in ZLAGANJE! KOPIR-NICA DEU, Kranj. Jenkova 5 (ob Titovem trgu) 4778 ROLETE in ZALUZIJE naročite Špileriu, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 4779 Poceni BRUSIM ročne in krožne Z AGE, NOŽE in ŠKARJE. Partizanska 34, Krani 4780 IZGUBLJENO Izgubil se ie PES rjavosive (križanci). Razume na ime Najditelj na i sporoči Kalanu, lianska 34, tel.: 22-673 Izgubil sem J3ENARNICO kumenti na poti od Kranja do skovega. Poštenega najditelji sini, da mi jo vrne proti nagr naslov, kije na dokumentih. barve Bobi. Ljub« 4762 z do-Prim-1 pro-adi na 47«3 OSTALO NAJDENO Našel sem ČOLN na Podreči 32, Krani kanu Dobi se 4755 Za prevoz kamp PRIKOLICE v Novigrad nudim štirinajstdnevno bivanje v niej. Naslov v oglasnem oddelku. 4753 ZAHVALA V začetku poletja, ko narava poganja najlepše cvetove, je nenadoma ugasnila življenjska pot naše drage mame, stare mame in tašče FRANČIŠKE ROTAR Matevževe mame iz Srednje vasi Iskreno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno pomoč, patronažni sestri tov. Praš-nikarjevi ter sosedom Maučičevim iz Vrečkove ul. 7. Nadalje smo dolžni zahvalo za izkazano pozornost sosedom iz Srednje vasi, gospodu župniku, pevcem ter kolektivom: Iskra in Komunalnemu podjetju iz Kranja ter Aerodromu Brnik, ki so darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi tistim, ki niso posebej omenjeni, a so z nami sočustvovali, se poslovili in spremili našo mamo k zadnjemu počitku. Droga mama, naj ti bo težka življenjska pot poplačana z večnim spominom na tebe! Žalujoči: sinova Tine in Tone z družinama, hčerke Viki, Ivanka, Marica in Lucija z družinami, ter hčerka Anica in ostalo sorodstvo Srednja vas pri Goricah, 12. junija 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi predragega moža _ ^ JANEZA ERŽEN posestnika iz Pševega A se iskreno zahvaljujem dr. Bajžlju, vsem sosedom za pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so mi izrekli sožalja. Žalujoča žena Angela, mama ter ostalo sorodstvo! Pševo, 6. junija 1979 » »m 1 . • "H POZABLJENA ZASTAVA Kranj — Ni kaj! Prvi maj, praznik dela, je za večino izmed nas že več ali manj mimo, pri Agrotehniki v Kranju pa ga še vedno praznujejo! Praznik se jim je tako priljubil, da kar nočejo in nočejo srjfeti zastave, ki jim še dandanes visi pomečkana na firmi. Kaj veš, morda pa kani zastava viseti še naprej, tja do naslednjega prvega maja in imajo toliko dela, da se sploh ne trudijo še z zastavami? POŽREŠNI AVTOMAT Radovljica — M. G. je v petek, 8. junija, hotela v Radovljici tele-fonirati iz lepe govorilnice, ki je pred pošto. Spustila ip kovance, lepo, po predpisih, zavrtela številko, a je bilo takoj prekinjeno. Kovanec se ni vrnil. Ko je sedela pred pošto še kake pol ure, je lahko le opazovala, kako neusmiljeno je žrl av-*omat denar tudi drugim, telefoniranja željnim občanom. S temi govorilnicami je en velik križ. Moje izkušnje uče, da so ti avtomati sila požrešna stvar tudi tedaj, ko vzpostavijo zvezo, saj je treba neprestano metati vanj kovance, kajti rdeča lučka neusmiljeno trepeta. Se bolj splača na pošto, k okencu, kjer so impulzi bolj pošteni. MIMO ZDRAVSTVENEGA DOMA Kranj — F. S. iz Besnice piše in priporoča: »Bilo je v petek, S. junija. Bil sem v avtobusu, kije pripeljal iz Stražišča. V njem so bili ljudje, ki so šli v zdravstveni dom. Misleč, da bo avtobus počakal tam, kjer je doslej ali pa da bi nekdo opozoril, naj izstopijo na avtobusni postaji, so ljudje čakali — med drugim nosečnica in težji invalid. Voznik pa je peljal dalje. Ljudje so prosili, naj ustavi, a jim je odgovoril, da ne bo plačal kazni. Zapeljal jih je nekam v smer proti Rupi, potem pa so težko morali še nazaj. Če smo že znali ukiniti avto busno postajališče pred zdravstvenim domom, ki so ga uporab Ijali največ bolniki, potem naj bi avtobusi počakali vsaj na postajališču pred dijaškim domom, tam pa naj bi postavili kažipot, kako se pride do bolnice ali zdravstvenega doma. Pa še nekaj: Ali v Kranju res ne more avtobusno podjetje za lokalni avtobus uvesti žetonov ali karsibodi že. Težko je vedno nabrati toliko drobiža in ga nositi po žepih. Res, čez »komot« ga ni, pa vendar bi se dalo morda nekaj razmisliti in bi s tem ljudem zelo ustregli.« KRANJ - SPREJEM ZA NEJCA ZAPLOTNIKA - Učenci in učenke osnovne šole Stane Žagar so priredili prisrčni sprejem za svojega profesorja telesne vzgoje Nejca Zaplotnika. Pred šolo so mu čestitali za osvojitev Everesta. V osnovni šoli Stane Žagar ga je potem sprejel delovni kolektiv, katerega član je Nejc, in predstavniki krajevne skupnosti Huje, Planina in Čirče. V imenu kolektiva mu je k uspehu jugoslovanske himalajske odprave čestital in mu predal darilo oljno sliko direktor šole Slavko Malgaj. Tudi predstavniki krajevne skupnosti so mu k uspehu čestitali in mu izročili darilo. (H) -Foto: F. Perdan NESREČE IZZA AVTOMOBILOV NA CESTO Lesce — V ponedeljek, 11. junija, ob 7.35 se je na regionalni cesti v Lescah pripetila prometna nezgoda, ko je voznik osebnega avtomobila Anton Svete (roj. 1923) iz Lesc prehiteval kolono vozil, ki je stala zaradi spuščenih zapornic. Izza stoječih avtomobilov mu je na cesto stopil 12-letni Joland Bobnar iz Lesc, tako da ga je avtomobil zadel. S hujšim pretresom možganov so otroka prepeljali v jeseniško bolnišnico. S TRAKTORJEM V POTOK Dolenja vas — V nedeljo, 10. junija, ob 22. uri se je na lokalni cesti Dolenja vas —Ševlje na ravnem delu ceste pri vožnji preko mostu prevrnil v potok traktor, ki ga je vozil Jože Peternelj (roj. 1929) iz Bukovice. Ranjenega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na traktorju pa je za 10.000 din. TRČENJE V KRIŽIŠČU Tržič — V torek, 12. junija, ob 17.15 se je v križišču Ceste JLA in Ceste Ste Marie aux Mineš pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Ferdinand Demšar z Bistrice je pripeljal po prednosti cesti do križišča s Cesto JLA, po kateri je prav tedaj v križišče pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Markoja (roj. 1937) s Pivke, in ne da bi počakal, trčil v Demšarja. Ranjenega voznika Demšarja so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Smrt zaradi strele Tržič — V torek, 12. junija, je okoli 19.30 v Potarjah med močnim neurjem strela ubila 37-letno Katarino Meglic, mater treh otrok. Strela jo je oplazila, ko je bila na dvorišču med stanovanjsko hišo in hlevom. tovarniška prodajalna □Deteljica vam nudi Posebno ugodne cene več modelom letne obutve od 30 do 90 din r Kdo je očividec? Uprava javne varnosti Kranj naproša voznika osebnega avtomobila R4, ki je v nedeljo, 10. junija, ob 9.20 peljal od Žirovnice proti Jesenicam prav tedaj, ko se je pripetila prometna nezgoda. Takrat je namreč miličnik Zdenko Perko na motornem kolesu od zadaj trčil v osebni avtomobil Alojzija Goloba, ki se je pred tem umikal v levo zaradi povožene živali na cesti. Voznik »katrce« naj se zaradi informacij oglasi na UJV Kranj ali na najbližji postaji milice. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Kranjska gora — V sredo, 13. junija, ob 17.15 se je na magistralni cesti v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Zupan (roj. 1945) iz Dolenje vasi je prehitel nek avtomobil in se ponovno vključil na desni pas, vendar pa je moral zavirati, ker so bili pred njim avtomobili. Zaradi spolzkega vozišča pa ga je pri tem začelo zanašati in je trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne strani pripeljal Bojan Vrhovec (roj. 1955) iz Ljubljane. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Horvat z Jesenic, ki je pripeljal za njim, je sicer lahko pravočasno ustavil, vendar pa je vanj odbilo Vrhovčev avtomobil. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Vrhovec in sopotnica Majda Vrhovec, škode na avtomobilih pa je za 120.000. L. M. Ogenj v stanovanju Škofja Loka - V četrtek, 14. junija, nekaj pred 1. uro zjutraj se je v stanovanjski hiši Jamnik Genovefe na Trati pokazal ogenj. Ogenj je nastal v spalnici in se nato razširil še v kuhinjo, tako da je škode za okoli 200.000 din. Za sedaj še ni znano, zakaj je nastal ogenj, domneva pa se, da je začelo goreti pri televizorju. Pojasnilo Nehote in ne po naši krivdi se je v notico o nezgodi v dvigalu v petek, 8. junija, v Ulici Gorenjskega odreda v Kranju vrinilo več napak. Deček, ki si je v dvigalu hudo poškodoval roko in prsni koš, se piše Slavko Golub. Iz dvigala so ga skupaj z njegovo materjo rešili stanovalci bloka. Gasilci so sicer prav tako prišli na kraj nezgode, vendar njihova intervencija ni bila več potrebna. Planinci na Pristavi V soboto, 16. junija, ob 11. uri bo pri domu na Pristavi v Javorniških rovtih prvo planinsko srečanje. Program med srečanjem bo popestril srečelov, katerega čisti dohodek bodo namenili za adaptacijo Prešernove koče na Stolu. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi svoje člane in vse ljubitelje planin, da »e srečanja udeleže v čim večjem številu! Na spomladanskem izletu nadih naročnikov Dan ob Savinji Avtobus, poln do zadnjega sedeža, lepo vreme in zvrhan mernik dobre volje, potem veste, da je bilo luštno. Neža in Polona - tudi tokrat smo si ju izposodili od Murke — sta si kar pulili mikrofon iz rok in vsaka je povedala »močnejšo«. Avtobusa je bil en sam smeh in še zavedali se nismo, pa smo bili že v Šempetru pri Celju. Tu se je izkazalo, da sta Polona in Neža imeli prav, ko sta trdili, da sta stevvardesi avtobusa. Predstavnika Živil Darja Trebušak in Jernej Jerman — Živila Kranj so tokrat prispevala malico za naš izlet naročnikov — sta tu iz avtobuso-vega trebuha potegnila zabojčke s pijačo in malico, ki so bile nič drugega kot — avionska kosila! Na Brniku so jih dobili. kar 80 odstotkov vseh izdelkov je namenjenih ženskam. 95.000 hlačnih nogavic spletejo dnevno in pošteno morajo hiteti. Mi pa smo iz Polzele pohiteli proti Logarski dolini. Ob Savinji vodi pot, tam, kjer so včasih flosarji vezali svoje splave in se spuščali po Savinji in potem po Savi vse do Beograda pa še naprej v Bolgarijo in Romunijo. Danes jih ni več, le turistična prireditev »flosarski bal«, ki ga vsako leto prirejajo v Ljubnem, še spomni na pogumne može, ki so stoletja vlačili les in se spoprijemali z vodo. Leni. mogočni trgi stoje tu: Mozirje, Nazarje, Radmirje, Ljubno. Gornji grad. V tesnf, kjer stoji tista špičasta Igla, smo se prvič malce ohladili ob vodi, potem pa nadalie- V lepi, zeleni Logarski dolini smo bili V šempeterski nekropoli, starem rimskem pokopališču, smo še enkrat spoznali minljivost življenja in nesmrtnost prave umetnine, kot so ti rimski nagrobniki, delo grških umetnikov. Potem pa v Polzelo, kjer obuvajo staro in mlado. Najprej manjši nakup v tovarniški trgovini, potem pa še ogled proizvodnje. Zanimivo, 1000 delavcev dela v tej tovarni nogavic, največ je zaposlenih žensk in »Tako lepo se pa Se nikoli v življenju nisem imel,« je bil ves zadovoljen naš najstarejši naročnik na izletu, Maistrov borec, Alojz Alič iz Zg. Pirnič Titove fotografije v New Yorku Muzej moderne umetnosti v New Yorku je zaprosil predsednika Tita, ki je tudi navdušen fotograf, da bi prispeval nekaj fotografij za njihov muzej. Izrazili so željo, da bi v stalno razstavo umetniške fotografije te ustanove prispeval dva posnetka z Brda pri Kranju in en motiv iz vinograda na otoku Vanga. Predsednik Tito bo tako prvi državnik, čigar umetniška dela bodo razstavljena v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku vali pot do gostišča treh sestra Logar. Čudovita dolina je to. Strmo nad cvetočimi travniki se dviga Korošica, Ojstrica, Babe in Kamniško sedlo, kjer se svet prevesi na gorenjsko stran. Po dobrem kosilu jo mahnemo prav pod slap Rinko, ki v 80 m visokem curku lije s stene. Tu se rojeva Savinja. Najbolj pogumni so šli seveda čisto pod sam slap. Zdaj je bilo treba že obrniti in se odpraviti proti domu. Pa se kar ne moremo ločiti od bistre zelene Savinje ob poti. Še majhen postanek, saj vendar ne gre, da bi pijačo vozili domov! Prav zanimive naročnike smo imeli tokrat s seboj. Najstarejši je bil Alojz Alič iz Zg. Pirnič. 82 let ima, pa še tako vesel in zgovoren možak. V I. svetovni vojni se je boril za našo severno mejo in ponosno nosi značko Maistrovega borca. Da se ni še nikoli tako lepo imel, nam je zatrjeval. Marija Švab iz Tržiča, stara mama našega Bojana Križaja. je prekinila dopust na morju in prišla na izlet, pa je rekla, da bi ji bilo celo življenje žal, če ne bi šla, tako veselo je bilo. Bil je z nami tudi Ciril Gašperin iz Stražišča, ki je povedal. da še nikoli ni bil na izletu, pa tudi pri zdravniku še ne, in to pn svouh 72 letih! D. Dolem Otvoritev trim steze Kranj - V nedeljo, 17. junija, ob 9. uri bodo v okviru svečanosti ob krajevnem prazniku Stražišča odprli trim stezo v Lipju pod Smarjetno goro, ki so jo zgradili člani Trim kluba Sava Kranj s prostovoljnim delom. Novi objekt je pomembna pridobitev za rekreativno dejavnost krajanov. Cilje njegove izgradnje najbolj zgovorno predstavljajo misli, zapisane na tabli ob stezi: »Prijatelji narave in športa, preizkusite svoje sposobnosti, sprostite telo in misli, ostanite zdravi in mladi - na TRIM STEZI!« DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 BEOGRAD - Predsednik vlade CSSR Lubomir Strangal je končal prijateljski obisk v naSi državi. Predsednik vlade je bil gost ZIS in njegovega predsednika Veseiina Djuranoviča. Oba predsednika sta ugodno ocenila dosedanji razvoj odnosov med državama in obojestransko zainteresiranost za nadaljnjo krepitev sodelo-vanja. BEOGRAD - Med 18. in 21. junijem bo na prijateljskem obisku v naši državi predsednik indijske vlade Morardži Desai Moradži Desai bo gost predsednika Tita in predsednika ZIS Veseiina Djuranoviča. Skupaj z njim bo dopotoval tudi indijski zunanji minister Atal Behar Vadžpaji in drugi visoki funkcionarji vlade. Indijski ! predsednik, ki je prvič v Jugoslaviji, se bo \ z našimi gostitelji pogovarjal o dvostranskih odnosih in izmenjal mnenja pred sest i m vrhunskim sestankom Šefov drla v in vlad neuvrščenih držav v Havani. LONDON - Predsednik Kenije Da-niel Arap Moi je na tridnevnem prijateljskem obisku v Veliki Britaniji. N« Dovwning streetu 10 ga je sprejela tudi britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher. TORINO - V nadaljevanju evropskega moftkega prvenstva v košarki je nafta modra vrsta v polfinalnem srečanju po dobri igri v obeh delih premagala reprezentanco CSSR. Izid - Jugoslavija : ČSSR 97:79 (50:34). ŽELEZNIKI - Šahovska zveza Gorenjske bo v Kulturnem domu v Železnikih organizator letošnjega hitropotez-nega Šahovskega prvenstva Gorenjske za mofike in ženske. Pravico nastopa imajo vsi šahisti in ftahistke, ki so registrirani pri SGS za leto 1979. Turnir bo v nedeljo, 17. junija, ob 9. uri. VREME - Vremenoslovci za konev tedna obetajo deževen vikend. Težko pričakovani dež, ki je začel padati včeraj, se bo razširil na vse republike in tudi v druge evropske države. Prav zaradi deževja pa bodo padle tudi temperature. -dh