List 18.
Velika koristnost sončnice.
Znana ljudem je visoka rumeno-cveteča rastlina, kteri sončnica je ime; ne poznana doveJj je pa velika koristnost njena. Mnogo kmetovavcov morebiti še ne ve, da sončnica tavžent odstotkov ali procentov daje. Torej hočemo od nje kaj več povedati.
Sončnica (die Sonnenblume) je letna sadika. Steblo njeno je valjevisto, sterženato; na verhu ima nekoliko vejic, od kterih cvet visi. Raste 6 do 8 čevljev visoko. Perje na dolgih recelj-jiih je nasprotno, šilato, po robu narezano. Cvetje je lepo rumeno, stoji na kratkem cvetnem receljnu, "ter je na širokem plodnem krogu vtverdjeno. Obrača se vedno proti soncu (odkodar nje ime.) Seme je precej veliko, černkljasto ali sivkljasto in progato; stoji pa tako gosto vkup, da včasih je do 10.000 zern na enem steblu.
Pervotna domovina tega lepega sadeža je Pe-ruansko v Ameriki. Dan današnji pa raste in nahaja se po celi Europi. Poznajo in redijo po ver-tili tudi versto sončnice, ktera je manjši od perve. Nje perje in cvet ne širita se tako; doraste le red-kokrat do 18 palcov. Plodovita je pa ravno tako, in ker se v rahli zemlji 3 do 4krat gosteji saditi da, je verjeti, da od nje na veliko bi se dali še obilniši pridelki dobivati.
Neznano koristna je ta rastlina. In v čem vendar obstoji hvaljena koristnost njena ?
Sončnica v svojem zernju ima posebno veliko žlahnega olja. (100 funtov zernja da 35 funtov olja). To olje je prav zdatno, mileji, gostejši in mastniši, kakor druge olja. Upotrebuje se njega za tretjino manj na salato in jedila, kakor od laškega olja. Okusa je prijetnega, ter popolnoma namestuje žlahno francozko olje.
Sončnic ne napadajo ne bolhe ne gosence; tudi ploha, toča in parljiva vročina poleti jim ne škodje tolikanj, kakor drugim zelišem. Pri tem je pomisliti čudovitna rodovitnost njena. Eno zerno namnoži se več ko tri tavžentkrat!
Sončnica ne potrebuje posebne zemlje; skorej vsaka ji je vgodna; skorej v vsaki obilno rodi. Naj hi kmetje posadili jo po krajih svojih žitnih polj, okoli hišnih in kuhinskih vertov in sadovnjakov, en čevelj narazen. Kinčala bo okolico z lepo rumenim cvetjem in košatim perjem; kajti lepši je sončnica, kakor so ošabne pa nekoristne lilije in tulipe.
Sploh naj bi sončnice bolj pogostoma sadili in redili po kmetih! Okoli vsih zemljiš, ver-tičev in pohištev bi jih zamogli kmetje gojiti, ter ograditi tako prijetno svoje posestva. Sončnica rase na vsakem svetu; se ve da, boljši je zemlja, obil-
neji je žetev. Po travnikih, ki clo nič niso obdelani, ne raste visoko. Dobro pognojena zemlja pa tudi sončnici tekne.
Truda ni veliko, če bi hotel kdo njive al polje s sončnicami obsaditi. Perve dni marca, ko mila toplota prihaja, naj se vseje nekoliko tavžent zern v hišni vert na eno gredico vkup. Mesca majnika se izrujejo majlrhe rastlice; otrok jih zlagoma v cajnici nese na polje, in en človek, z lopato previden, jih posadi v poldnevi več stotin. Dobro je, če pri vsajenju se malo polijo in pridejo v perhlo zrahljano zemljo, ktera poleti se še nekolikrat plevela očistiti in okopati more. Kajti korenina sončnice mora v stanu biti, razširiti se; potrebuje prostora pa blizo en čevelj na dolgo in široko okoli sebe. To delo je pa delo pol dneva za enega človeka. Ob enem se mora, kar je preobilnega perja, odtrebiti; kar pa premnogo cvetnih steblic, do 3 ali 2 odrezati, po tem, kakor bilje je močno, več ali manj hraniti jih. Take odrezke naj pokla-<Jajo živini, ktera rada je perje mladih sadik. Ako pri vsajenju se hoče nekoliko z vodo primešane gnojnice dobiti, bilo bi to še bolji pomoglej prihodnje rasti.
Zamoremo tudi sončnice prav uspešno med krompirjem saditi. Tadaj za-nje ni treba posebne gojitve, ker se, kakor krompir, obdelujejo, ter s krompirjem vred v zemljo vsade. Sadeži ne zmerznejo, tudi zernje ne, ktero se utegne že o jeseni vložiti.
Posebno dobro sponašata se poleg sončnic vi-sokosteblati fižol in bob, ker ni treba, jima na-laš deržečih palic postaviti, da bi na kviško prihajala.
Tudi korabe rasejo veselo pokraj sončnic, ter poplačajo, če se jih le količkaj pridela, obilno denar, ki je bil na zemljiše obernjen; dobiček iz sončnic je pa poverh.
Sončnice dozorijo, tudi o nevgodnem vremenu, navadno do začetka oktobra. Ne dozore pa vse glave zajedno, temoč le polagoma. Navadno so nektere glave zrele, ko pervi mraz nastopi; torej naj jih tudi polagoma, to je, po zrelosti žanjejo.
Po žetvi vzame se zernje iz rožnih glav. To se nar ložej in nar hitreji z ribežem opravlja. Zernje se potem na vetrenem mlinu očisti, za tem posuši. Pa tudi odrezane glave morajo poprej na soncu prav dobro posušene biti. Ker pa ptice, posebno senice, zoreče zernje pohlepno zalezujejo, je včasih treba sončnice odrezati, kakor hitro le nektere zerna v njih se černijo ali zore. Obesijo naj se take rože na povetren kraj, da ostale zerna polagoma dozore. Tudi miš je treba zernje varovatu
(Konec sledi.)
List 19.
Velika koristnost sončnice.
(Konec.)
Kakor smo povedali, je nar veči dobiček od sončnic olje, ktero se dela iz njih zernja. Ni dobro prešati zernja za olje naravnost, ko je iz rože vzeto bilo, temoč, ko je bilo poprej posušeno, se dene v strojarski mlin, kjer se pira odlupuje ali stroji, da se oprosti debele lupine, ktera ga krije. Tako olupljeno zernje da veliko več olja, ker oljnati delci se ne morejo vriniti v lupine; da pa tudi lepšega in čistejšega olja, ktero ne gori z dimom, ter jasneji prihaja, bolj ko se stara.
Zraven žlahnega olja imajo pa sončnice še posebno vrednost, ktera se vidi iz tega:
i. Mlado, sočnato, olupljeno stebličje in nerazvito popje cvetlično, kader je lupinic in zernic očiščeno j se da v prav okusne, artičokam podobne jedila pripraviti.
2.  Perje sončnic, zeleno ali posušeno, daje prav tečno kJajo kravam in drugim živinčetom. Ima pa sončnica tega perja toliko, da seji ga brez škode en del zamore odvzeti preden je seme zrelo.
3.  Stebla in pokrajine vejice so dobro paljivo (dobra kurjava). Pridobiti se da tudi iz njih pe-pelik, ali se rabijo po kuhinskih vertih za količe.
4.  Sončnica zares zemljo zlo izmolze, — ali odvzete šoke v svojih sognjitih ostanjkih po gnoju po dvakrat povrača.
5.  Sončnica je tudi čbelamjako prijetna. Kako daleč okoli morajo včasih pridne nabiravke medii in voska letati, da si sladke hrane naberejo; in kako daleč jo nosijo na dom ! Posadite tedaj lepih sončnic okoli ulnjaka, in veseli bote vidili, kako se po sto čebelic na eno rožo vseda, nabiraje sladkega medii.
6.  Zernje je kuretini jako ljuba piča; zoblje ga, da je kaj. Na Portugaljskem pečejo iz njega clo kruh in delajo p sen o, in v Ameriki ga žgejo in rabijo za kavo.
7.  Olje od sončnic je tudi dobro za usnje; krepča in ohrani ga. Rabiti se da na čevlje, škornje in konjsko opravo. Ne razjeda in ne premeh-čuje tako, kakor laneno in maslinje olje; ni neprijetnega duha, ko ribja mast.
8.   Olje od sončnic je dobra svečava. Luč njegova je čista in svetla, brez dima in duha, ter gori — zavolj jačje masti — delj časa, ko maslinje olje. (lot sončničnega olja gori čez 3 ure, lot laškega olja nekaj čez 2 uri, lot lanenega pa le poldrugo uro.)
Ako se tedaj prerajta, koliko sodov olja po hišah in poslopjih noter do naj revniše bajte se vedno požiga; ako se prerajta, da veči del tega olja iz ptujih dežel za cele sode d nar j a k nam se vozi; ako to in drugo se prevdari: morali bi vendar ljudje misliti, kako tolikšni porabi inostran-
skega blaga   in  domačega   dnarja bi se moglo v okom priti.
Pomoč je pa najdena, ko bi obilo — sončnic sadili, ter upotrebovali od njih, kar imajo porablji-vega v sebi. Po nasaditvi tega koristnega bilja bi zamogel prosti kmet ne le za hišo potrebnega pa-liva si napraviti, temoč prodajal bi ga tudi po mestih; dobival bi potrebne masti za jedila in gospodarske oprave, brez da bi krajcarja izdaval, in ko bi kmetovavci sploh tako ravnali — koliko lepega dnarja bi se prihranilo in ostalo doma!                                                            J. Š.