Zborovanje za prisilno vzgojo in oskrbo. Dne 13. in 14. junija t. 1. je zborovalo v deželnem dvorcu v Ljubljani društvo za prisilno Tzgojo in oskrbo. Tega zborovanja so se udeležili zastopniki skoro vseh avstrijskih kronovin. Pozdravili so ta zbor deželni predsednik, za deželni odbor dr. Lampe, za mestni zastop dr. TaTČar itd. Društvo je še mlado in je imelo dohodkoy 1304 K, stroškov pa 1042 K, Prispevale so dežele: Šlezija 100 K. Nižja Avstrija 50 K, Moravska 40 K, Štajerska 30 K, K r a n j s k a 20 K. Poročali so: Anton Markovich iz Gradca o nN o v e m načrtu kazenskega z a k o n a", Julij Pischer iz Kopra o ,Moralni podpori društev zaoskrbovanje kaznjencev od strani d r ž a t e", dr. Fr. Huber z Dunaja o MOskrbstvenem delovanju dežele Nižje Avstrije", kjer je izdala dežela za oskrbstvo nenormalno razvitega otroka 1,823.942 K, za oskrbo n e n o r m a I n o razvitega otroka 1,279.538 K, za zdravstvo 6,020,795 K, za socialno pomoč pa 12,961.425 K. Škoda, da ni povedal, kolikoje normalno razvitih otrok, koliko pa nenorraalno! Isti gospod je tudi poročal „0 d e 1 a y s ki b. k o 1 o n i j a h". Hranilnični duho?nik Schubert iz Korneuburga je govoril o nŠ o 1 i i n mladinskem oskrbovanju". To poročilo je bilo dež. odborniku dr. Lampetu tako vžeč, da je priporočal objaviti ga in razdeliti posebno med uSitelje. Nadalje je predaval deželni svetnik dr. Edrard Krodemansch iz Gradca o „0 i g a n i h y prisilnih d e 1 a v n i c a h". Trdil je, da se cigana ne da vzgojiti in poboljšati. Oigan ostane cigan. Potem je govoril kaznilnični duhovnik Karel Kranner iz Eggenburga, da se morajo otroci z ljubeznijo in usmiljenjem vzgajati. Končno je govoril še ravnatelj Hubert Voek iz Korneuburga o »Disciplinarnih kaznih v kaznilnicah". Udeležniki kongresa so si ogledali razne zavode za mladino in jih hvalili. Končno jih je pa Ijubljanski župan Ivan Hribar tudi povabil na večerjo v hotel Tivoli, kjer se je izrekla marsikatera napitnica. Na tem kongresu so praktieni možje podali jako veliko lepih navodil za vzgojo izprijene mladine. Vsekako je bil to shod odličnih praktikov, ki iščejo potov, po katerih bi rešili dokaj mladih bitij popolnega propada. Znano je pa in važneje je, da je najprej treba mladino varovati propada, potem pa je tudi treba mladino, ki je vkljub skrbni vzgoji vendarle zašla na kriva pota, voditi nazaj med — ljudi. Koliko je tu uspehov, je pokazalo predavanje o ciganih. Oigan ostane cig a n. Kultura in dosledna vzgoja iztrebi prirojena huda nagrjjenja navadao šele v več rodovih. Treba je torej ravno kulture in vzgoje od mladih nog. Zato smo pa pri tem sestanku pogrešali referata ovplivu moderne šolena I j u d s t v o. Iz sodnih aktov bi se dalo o tem marsikaj dokazati. Omenjamo le poboje v naši deželi. Poznamo kraje, kjer brez boja ni minulaskoraj nobena nedelja. A prišel je v kraj učitelj, ki je z ljubeznijo, a tudi z resnostjo nastopil v šoli in zunaj nje proti tej razvadi in to s takim uspehom, da so v nekaj letih gospodje v mestu za njim kazali, češ, ta nam je vse komisije odjedel.. Zopet drugod je za svoj poklic vneti učitelj notorične pretepače privedel na pravo pot. In to se ni zgodilo v dveh, treh krajih, nego v jako mnogih. Taki uspehi dobrib učiteljev se sicer ne dajo izraziti v statističnih podatkih, ker so uspehi notranji, kakor uspehi pouka o krščanskem naukD, kakor je prav dobro trdil na shodu K. Kranner, a trdi se lahko, da so dandanes poboji primeroma jako redki in bi se dali skoro doeela odpraviti, ako bi pristojne oblasti učitelje resno podpirale. Žal, da pa tudi v tem oziru nesrečna politika slabo vpliva po vsej deželi. Šola veliko dobrega lahko stori pri mladini. In pravo načelo mora biti to, da se v prvi vrsti varuje normalni otrok. Ia šele, če je postal nenormalen, se ga spraylja nazaj na pravo pot. Toda kako naj 1 a č e n nčitelj z veseljem dela? Kako naj obrek o v a n učitelj pridobi starše za skupno vzgojno delo? Kako naj moralno in materialno zasužnjen učitelj vzreja značajne, plemenite ljudi? Ein Lump, der mehr gibt als er hatl Strokovnjaki na vseh koncih in krajih poudarjajo, kako velikega pomena za vzgojo mladine so roditeljski sestanki z učitelji. Pri nas pa se ravno značajne učitelje 1 j u d s t v u omrzuje in pregaDJa. Zato rečemo, da je največji sovražnik ljudstvu tisti, ki učitelje opravlja in obrekuje. Dajte učiteljem postave, katerih se morajo držati, a ne zahtevajte od njih hlapčevanja! Postavite jib. ven iz tiste dnevne politike in dajte jim dovolj kruha, potem boste pa videli, kaj vse vam bodo storili v prid naroda. Tojenajnujnejše socialno delodanašnjihdni g. dr. Krek! Zato pa, gospodje, ki ste imeli toliko srca in lepih besedi za nenormalno mladino, pomislite, da bo toliko manj nenormalnih Tjudi, kolikor bolj se bo skrbelo za dobro vzgojo normalnih. To misel propagirajte, to misel popularizirajte in doživeli boste krasne uspehe. Dokler pa tega ne storite, je vse vaše človekoljubno govorjenja — sama beseda. Od samo dobrih besedi se pa nihče ne zredi — tudi narod ne!