SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER í«ambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 8. JUNIJA 1935 Štev. 84 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2£0 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrt LIST IZHAJA OB SOBOTAH MI IN DOMOVINA p*vi vseslovenski izseljenski kon-flres> ki se bo vršil 1. Julija v Ljublja Je izzval v naši naselbini precejš-tti« zanimanje, vendar pa ne tolikšno ia bi se bil dal sklicati v Buenos Ai-re®u shod slovenskih izseljencev, ki UaJ bi bil poslal v Ljubljano skupno sP : v takšne, ki pripadajo narodom, ia'6ri imajo v starem svetu svoje gobarsko močne in notranje .dobro ^^zlrane države, in v one, ki so tedniki narodov, kateri niso še do *av ' notranJe organizacije svojih dr prvi skupini so na pr. Angie-%W»i, Italijani in Španci, v dru-Pa spadajo na pr. Poljaki, kateri h Stevil£no neprimerno bolj močni «t!! ltti> ki jim v tej skupini delamo H, b°- Vezi med priseljenimi Italija-' V~*nci itd. ter njihovimi domovi-v gospodarskem in kulturna °2ÍrU moine' ker imajo te države ln Sredstva to, da se v mnogih zanimajo za svoje izseljene rir-Veí Mlade države pa imajo preiti P°treb d0ma' da bi n*°ale P°sve" *asl 2adostno skrb ter nuditi zadostno jj mbo svojim izseljencem. lah^UCen zgled v tem pogledu nam je v do°h.Itali,a- v desetletjih pred vojno, 4a»o i* 50 1« wla Preveč *a xa CQa donia' da M se bila zanima v , *SV°io močne izseljenske skupine p0fl ''h državah N« samo, da jih ni IIala, zanemarila jih Je bila po- V ponedeljek, 3. junija, se je v Beogradu «estala pi vi krat novoizvoljena narodna skupščina na svečanostno otvoritev svojega prvega zasedanja. Opaziti je bilo, da opozicijski poslanci, ki «o bili izvoljeni na listi dr. Vladimira Mačka, niso bili navzočni. Podrobnosti o tej prvi seji niso zna ne, ker so tuje obveščevalne agencije v svojih poročilih o jugoslovanskih stvareh tudi ta krat skope in malo-besedne, kakor vedno. Javljajo samo da je bil ministrski predsednik g. Jev tič ob vstopu v sejno dvorano navdušeno pozdravljen od navzočnih poslancev ter da ga je skupščina izvolila za svojega častnega predsednika. Poslanci so se oddolžili spominu pokojnega tragično preminulega kralja Aleksandra, nakar so se sestavili glavni skupščinski odbori in je bilo zasedanje nato odgodeno. Zastopniki Mačkovega opozicijskega bloka so se bili zbrali prejšnji dan, to je v .nedeljo, na shodu v Zagrebu, da se pomenijo o nadaljnjem zadr- žanju. Po daljši razpravi so sestavili resolucijo, v kateri kritizirajo režim, vpostavljen s kraljevim manifestom od (i. januarja 1929 ter vse vlade, ki so bile po tem dnevu na oblasti, med njimi tudi Jevtičevo. Končno so Mač-kovski opozicionalci sklenili, da se ne udeleže otvoritve narodne skupščine, ki je bila sklicana za naslednji dan. V zvezi z zborovanjem opozicije so se širile po Zagrebu in drugod ien-denciozne vesti, katerih očitni namen je bil poostriti položaj in izzvati, če mogoče, tudi nerede na Hrvatskem. Ena izmed vesti, ki so krožile po državi, je zagotavljala, da je opozicija sklenila proglasiti v ponedeljek, torej na dan otvoritve narodne skupščine, splošno stavko v vsej hrvatski deželi. Te govorice pa je odločno zanikal dr. Maček sam. V "Jutamjern listu" je dal objaviti izjavo, v kateri je odločno naglasil, da nima nič skupnega z ljudmi, ki pripravljajo ali pa samo govore in strašijo s štrajkom. Po poročilih bi bilo sklepati, dasi tega izrecno ne povedo, da je Maček s svojimi pristaši sklenil bojkotirati sanio svečenostno otvoritveno sejo parlamenta, a da se bo nadaljnjega skupščinskega dela udeležil. To bi bilo želeti v interesu notranjega poni-rjenja duhov in v interesu popolnega povratka k normalnemu ustavnemu in parlamentarnemu življenju. Parola "Ne gremo v Beograd!" bi bila težke taktična pogreška opozicije, ki bi s tem ne mogla prav nič pridobiti, in zato je pričakov. da bo med opozicijo zmagal trezen razum nad morebitnimi borbeno razpoloženimi čuvstvi tega ali onega Mačkovega pristaša. Ali so ta pričakovanja utemeljena., bo pokazala bližnja bodočnost. Upamo, da bodo dogodki naslednjih dni pokazali, da so bile neutemeljene one vesti, ki so še pred volitvami zatrjevale, da je Mačkov opozicijski blok že v naprrj sklenil, da ne pojde v beograjsko Skupščino. Nov spopad na abesinski meji Italija še vedno mobilizira in pošilja čete v Afriko, kjer jih je že zbranih preko 200.000 - Rimske vesti poročajo, da so Abesinci postreljali 30 italijanskih državljanov Dasi se sedaj vrše v Milanu pogajanja med zastopniki Italije in Abesi nije za mirno poravnavo spora radi obmejnih incidentov, se je položaj v zadnjih dneh spet poostril. Rimska vlada je sporočila v svet, da je skupina oboroženih Abesincev napadia 31. maja v bližini Dancelija četo italijanskih vojakov-domačinov, sestojc-čo iz 30 mož, ter vse pobila. Napadalci so pozneje pobegnili, s sabo pa so vzc li več tisoč glav živine. Istega dne je manjša četa Etiopcev skušala vdre ti pri Gubleiu v Italijansko .Somalijo; njena namera pa ni uspela, ker je i-talijanska obmejna straža to preprečila. Prišlo je do streljanja in več A-besincev je padlo, nakar so se ostali umaknili. Zanimivo je, da abesinska vlada izjavlja, da o teh stvareh nič ne ve in da tudi Italijani niso radi teh pret-vesnih incidentov protestirali v Addis Abebaju, dasi se jim je doslej v vsakem takem slučaju zelo mudilo. Abesinci obdolžujejo Italijane, da namenoma širijo takšne in podobne izmišljene vesti, ker hočejo že v naprej Ne, Laval na čelu nove francoske vlade Mednarodni in pozneje tudi domači špekulantje so bili v zadnjem času začeli močno ofenzivo proti francoskemu franku, ofenzivo, ki je povzročala Flandinovi vladi hude skrbi. Položaj je postal tako resen, da je Flandin sklenil zahtevati za svojo vlado od parlamenta polnomoč, da bi se po lastni uvidevnosti in neovirano mogla boriti proti finančnim težavam. Parlament pa ni hotel pristati na to finančno diktaturo ter je vlada morada odstopiti. Nov kabinet je sestavil predsednik poslanske zbornice Bouisson, ki se je. z enako zahtevo predstavil zastopnikom naroda, a ni imel več sreče nego njegov prednik. Po daljših poga-janjah je šele Lavalu uspelo sestaviti novo vlado, o katere usodi bo Dar-lament moral odločiti v najkrajšem času. preprečiti, da bi pogajanja v Milanu dovedla do kakšnega uspeha ter hočejo obenem upravičiti pošiljanje čet in vojnega materiala v Afriko. Italijani so zbrali do sedaj v Eritreji in Somaliji že svojih 200.000 mož in vsak dan poročajo listi o novih transportih vojaštva, orožja in muni-cije. Mussolini je dal vpoklicati nekaj novih divizij pod orožje in nov dokaz, da namerava poslati v Afriko še mnoge čete je v dejstvu, da je italijanska vlada sklenila z egiptovsko železniško upravo posebno pogodbo za prevažanje vojaštva, ker je transport po Sueškem prekopu predrag; za vsa kega vojaka mora plačali Italija Sueš ki družbi 25 zlatih frankov. Vse te priprave jasno kažejo, kakšni so nameni Italije napram Abesi-niji. Že več krat smo povedali, da vojna še ne bo izbruhnila, ker radi nalivov v Abesiniji sedaj ni primeren čas za to. Da pa namerava Italija res poskusiti svojo vojno srečo proti Abesiniji, o tan pač ne more biti nobenega dvoma. Fašistični listi so v zadnjem času začeli močno napadati Anglijo. Obdolžujejo jo, da na skrivnem hujska Abesince, jim daje potuho ter jih zalaga z orožjem. Če je vse to res, potem je tudi gotovo, da Italijani ne bodo imeli v Abesiniji tako lahek posel, kakor so v začetku mislili. Tudi so naleteli na mnogo bolj negostolju-bne naravne prilike, nego so pričakovali. Podnebje povzroča italijanskim vojakom hudo trpljenje. Paniik "Urania" je te dni prepeljal spet v Italijo 350 težko bolnih vojakov, ki so bili poslani v Afriko pred par meseci. Preko 300 jih je pripeljal "M. Celio". Pomanjkanje vode, malarija in silna vročina je zahtevala že velik žrtve med italijanskimi vojaki, ki so pred nekaj meseci odpotovali iz Neapla v Afriko. Neki britski opazovalec z velikimi iz kušnjami, ki jih je pridobil v času svojega bivanja v vzhodni Afriki, piše, da so se Italijani pričeli zavedati, zakaj je Vel. Britanija že pred petdesetimi leti naznanila svetu, da ni zainteresirana v Abesiniji. Že takrat, je povedala, da afriški obrežni teritoriji nimajo za njo nobene vrednosti in da se ni vredno boriti zanje. V krajih, kjer so se prvotno nastanile italijanske čete, primanjkuje vode. To je prisililo vojaške avtoritete, da so odredile preselitev okrog 20,000 vojakov v nižave, v dolino Juba. Tu so močvirja z roji komarjev in drugega mrčesa, ki povzročajo mrzlico. V Asmari, glavnem mestu Eritreje, je silna vročina in pomanjkanje pitne vode. Vsak vojak dobi le dve mali steklenici vode na dan. Mala steklenica mineralne vode, ki jo uvaža.io trgovci iz oddaljenih krajev, stane dolar. Samo prevoz tone vode po želez niči stane 50 dol. Svet Zveze narodov, ki Je na eni svoji h zadnjih sej razpravljal tudi o spo ru med Italijo in Abesinijo. RAZNE VESTI Na smrt sta bila obsojena od italijanskega sodišča v Bocenu dva mlada Ncmca, ki sta se ukvarjala s tihotapljenjem ter sta septembra 1933 v spo padu ustrelila tri obmejne financarje. 200.000 dolarjev za ugrabljenega o-troka je plačala ugrabiteljem bogataška severno-ameriška družina Weyerhaeuser. Ugrabitelji, ki so bili otro ka skrivali v nekem praznem vodnja ku, so ga takoj izpustili, ko so prejeli odkupnino. V Manchesteru, na Angleškem, so obesili nekega mladega človeka, ki je bil usmrtil svojo zaročenko, katere se je hotel iznebiti. Težka tragedija se je odigrala 31. maja v Kaspiškem morju. Na ruski petrolejski ladji "Aserbedžan" je ponoči izbruhnil požar, ki je zahteval 27 človeških žrtev, med njimi štiri ženske. Na Grškem se ogrevajo za zopetno vzpostavitev monarhije, pa je vlada sklenila prepustiti narodu, naj sam odloči, ali hoče še naprej predsednika, ali pa bi raje kralja. Plebiscit se bo vršil v doglednem času. Tri sto hiš je uničil požar v turškem mestu Čanti. Švicarski narod se je potom plebiscita izrekel proti predlogu socialistov in radikalov, ki so želeli naj bi država, v svrho izboljšanja gospodar skega položaja, odločno posegla v na rodno gospodarstvo, določila cene in plače ter znižala vrednost švicarskega denarja. Atentat na uruguayskega predsednika dr. Terro je izvršil preteklo nedeljo bivši nacionalistični poslanec dr. Bernardo García, ko se je Terra, v spremstvu braziljskega predsednika republike nahajal na montevidejskem konjskem dirkališču. Alentador je sprožil strel iz revolverja, krogla pa je le lahko ranila prvega mandatarja sosedne republike. Novo vlado na Češkoslovaškem je spet sestavil Malypetr; zunanje posle bo tudi v novi vladi, ki sploh izkazuje le malo sprememb, vodil dr. Be-neš. Hitlerjevska Sudetendeutsche Heimatsfront, ki je pri volitvah dobila mnogo glasov, nima v novem kabinetu nobenega ministra. Štirideset intelektualcev je aretirala policija v Turinu, ker je eden izmed njih v reviji "La Cultura" napisal o Juliju Cesarju in Mussoliniju razpravo, ki se je zdela fašističnim cenzorjem žaljuva za duceja. V Met si ki so imeli strašne poplave, ki so povzročile ogromno materialno škodo ter zahtevale tudi veliko število človeških žrtev. V krajih San Pedro, Nilpa Alta in San Pablo je utonilo v vodi in blatu preko 400 oseb. Nemški letalski minister Goering se je na ženitovanjskem potovanju mudil v Budimpešti, Sofiji in Beogra du. Pravijo, da je imel v teh mesüh razgovore z vplivnimi možmi, katere je skušal pridobiti za sodelovanje z Nemčijo. Nemci bi baje radi videli, da bi se Jugoslavija, Bolgarska in Madžarska popolnoma sporazumele ter vodile zunanjo politiko sporazumno z Nemčijo. — Goering je baje povedal Madžarjem, da bi morali "revidirati svoj revizionizem", pred vsem v kolikor se nanaša na Jugoslavijo. Pač pa ne bi Nemci imeli nič proti temu, če bi Madžari v bodoče s svojo politiko skušali bolj nagajati Češkoslovaški. Strašen potres v Indiji Strašen potres je razdejal severno-zapadni del Indije in njegovo glavno mesto Quetta ter druge naselbine. Po tres je v zvezi z novim izbruhom nekega bližnjega ognjenika. Opustošenje ki ga je potres povzročil, je nepopisno. Računajo, da je preko 56.000 oseb zakopanih pod ruševinami. Kar je še živega beži iz opustošenih krajev, deloma ker se potresni sunki ponavljajo, deloma pa zato, ker obstoja nevarnost, da izbruhnejo težke bolezni. Stran 2 NOVI L 1 S f ARGENTINSKE VESTI Otvoritev Argentinske centralne banke Prejšnji potek je novoustanovljena Centralna banka argentinske republike pričela poslovati. "Caja de Conver ción", od katere je nova banka prevzela vso aktivo in pasivo, je že 31. maja prenehala. Centralna banka ima svoj začasni sedež v Nacionalni banki (Banko de la Nación). Dasi je nova ustanova že prej začela poslovati, se je njena ofi-cielna otvoritev izvršila na svečan način šele v četrtek ob navzočnosti pred sednika republike, ministrov, poslancev, senatorjev ter zastopnikov bančnih zavodov. Glasom zakonskih določb, nanašajočih se na poslovanje Centralne ban ko, je ta prevzela od Nacionalne banke vse račune Državne poštne hranil niče, Ilipotekaine banke, Petrolejske uprave, državnih železnic, Zdravstvenih naprav, Civilne pokojninske blagajne in Pokojninske blagajne železničarjev. Vročekrvni visokošolci Na ¿órdobski univerzi so imeli pretekle dni volitve, ki so potekle prav burno. Vroča kri mladih mož je povzročila hudo bitko med fašističnimi in protifašističnimi dijaki. Večje število antifašistov je bilo ranjenih ter so morali iskati pomoči v bolnišnici. Nesreča na progi V bližini Ville Federal se je pretekli ponedeljek pripetila težka nesreča. Trije mladi moški, katerih istovetnost doslej ni bilo mogoče ugotoviti, so bili zadremali v bližini železniških tračnic. Utrujeni od poti, so se po vsej priliki ustavili na progi samo z namenom, da si nekoliko odpočili, pa jih je spanec premagal tako, da niso slišali bižajočega se vlaga. Lokomotiva je vse tri strašno razmesarila. Bolnik umoril stražaja V kaznilniški bolnišnici v Santa Fe so zdravili nekega Leopolda Jeperta. Ko mu je bolniški strežnik Ferdinan-do Fazzio vbrizgaval pretekle dni neko injekcijo, ga je Jepert napadel ter mu z brivno britvijo prerezal vrat, da je revež na mestu izdihnil. Napad V soboto, okrog 10. ure zvečer, je vdrlo nekaj nepoznanih možakarjev v restavracijo, ki se nahaja na ul. Ri-vadavia 11.800, v Ciudadeli. Napadalci so takoj začeli streljati na navzočne. Eden izmed gostov «o je, smrtno zadet od krogle, takoj zgradil, dočim jih je bilo več drugih ranjenih; izmed ranjencev sta dva pozneje izdihnila v bolnišnici. Policija, katere komisarija je oddaljena' komaj eno kvadro, je takoj prihitela na lice mesta, a napadalci so bili že prej odnesli pete. Kaj je vzrok tega čudnega napada, doslej še ni ugotovljeno. Boj s hudodelci V Valentinu Alsini je prišlo v nedeljo do streljanja med hudodelci in policijo. Policiji je bil nekdo sporočil, da so nahajajo v neki tamošnji hiši sumljivi ljudje; šla jo torej tja, da vidi, kaj in kako. Možje postave so ?a-čeli navzočne izpraševati, ti pa so odgovorili s streli, na mesto z besedami. Podkomisarja Ratera ter nekoga policaja so streli ranili. Zločinci so skušali pobegniti, vendar pa je roka postavo pozneje vsaj nekatere zajela. 2ena ubila moškega V 25 de Mayo je iz dosedaj še neznanega vzroka neka Dominga Canu-llan ubila 35-letnega Manuela Aleja. Najprej ga je z neko rečjo udarila po glavi, da so je onesvestil, nakar mu je z žico zadrgnila vrat. Truplo je zavlekla v kot ter pokrila s praznimi vrečami. Policija je zločin izsledila ter žensko aretirala. Skoro podoben slučaj se je dogodil v mestu Colón, pokr. Córdoba, kjer je omožona ženska Rita Parraga z revolverjem težko ranila 49-letnega Francisca Rodrigucza,- ki ji' je hotel vsiliti svojo ljubezen. Boj s tolovaji Te dni je policija v Marcos Juárez aretirala dva tolovaja, A. Ponceja ter J. Corneta, za katerima je bila izdana tiralica. Pri zasliševanju sta are-tiranca povedala, kje se skrivajo njuni pajdaši — v neki gostilni. Policijski komisar je zbral še nekaj prosto- BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Lastna palača našega zavoda AVDA. L. N. ALEM 150 - BUENOS AIRES - 25 DE MAYO 149-59 STARI KRAJ! BRZOJAVNA DENARNA NAKAZILA odpošiljamo vsak dan. Izplačujejo se v najdaljšem roku od 5 do 10 dni. AVIONSKA DENARNA NAKAZILA odpošiljamo vsako sredo potom poznanih velikih hi-droavionov "Via Condor". Izplačujejo se v roku od 10—15 dni. POSTNA DENARNA NAKAZILA odpošiljamo vedno samo s hitrim parobrodom. Izplačujejo se v roku od 20 do 25 dni. Vsa denarna nakazila se izplačujejo naslovljencu, brez vsakega stroška in odbitka, na njegovem domu. — Odpošiljatelj dobi od prejemnika lastnoročno podpisano potrdilo. Naše uradne ure so: od 8.30 zjutraj do 7 ure zvečer; ,ob sobotah do 12.30. voljcev ter je na čelu čete, broječe de set mož, obkolil gostilno. Kmalu pa so začeli iz notranjosti poslopja pokati streli, nakar so tolovaji vdrli na prosto. Vnel se je hud boj. Komisarja jo krogla ubila, nekega policaja in e-nega izmed tolovajev pa so krogle ra nile. Ostali tolovaji so pobegnili. Jugoslovanska izseljenska zaščita. 1 Od 1. do 30. aprila je posetilo urad J "Zaščite" 45 strank, in sicer: 35 brez-brezposlenih, ki so iskali priporočila, 3 za sodnijsko posredovanje in 2 za zdravniško pomoč; pregledal ju je takoj brezplačno tajnik udruženja dr. K. Veljanovič. V istem času je bilo društvu ponu-deno delo za: 15 težakov, 3 služkinje, 3 zakonske dvojice (brez otrok), 4 mi zarje in 2 tapetnika. Zaščita je zaposlila v aprilu: 20 težakov, 1 zakonski par in 1 mizarja. Vkupno je bilo izdanih $ 12.90 podpore. Društvo je prejelo 7 dopisov, o«-poslalo pa jih jo 84 BREZPLAČNA KOSILA. Odbor Zaš čite jo sklenil, da bo društvo oj 1. junija dalje razdeljevalo vsak mesec 100 brezplačnih kosil potrebnim i1?»"-Ijencem. Boni za kosila se dobe v u-radu ul. San Martin 450, eser. 12. RABLJENE STVARI. Odbor prosi vse rojake, ki razpolagajo z rabljenimi oblekami in obutvijo, naj bi jih odstopili Zaščiti, da jih razdeli med potrebne izseljence. Lahko po telefonu (31, Retiro, 2372) sporoče, kdaj in kje jih lahko izroče. Ponovitev "Ciganov" Oh nabito polni dvorani v ul. Alsi-na je "Tabor" ponovil 25. maja Mil-činskega veselo igro "Cigane". Ponovitvi je prisostvovalo prav mnogo takšnih rojakov in rojakinj, ki jih že več let ni bilo na nobeno slovensko prireditev. To je pač dokaz, da si Taborov dramski odsek, ki razpolaga s skupino dobrih diletantov, osvaja fim patijo vedno širšega kroga naših izseljencev. Tudi 25. maja so bili "Cigani" uprizorjeni tako, da je bilo vse zadovoljno. Občinstva je bilo toliko, da zamudniki že niso mogli več v pritličje ter so se morali zadovoljiti s stojiščem na galeriji. Izseljenska društvo "Tabor" Jutri, !>. junija, bo ob 3. popoldne kratek sestanek dramskega odseka; Načelnik. Otvoritev III. šolskega leta v V. Devoto V nedeljo, 26. maja, se je v Villi Devoto otvorilo III. leto na naši šoli za poučevanje slovenskega jezika. V šolo se je vpisalo do sedaj 29 otrok in otvoritvi novega šolskega leta so prisostvovali, poleg staršev, zastopniki "Tabora" in Gospodarskega podpornega društva v Villi Devoto. To poslednje društvo je po svojem predsed' niku sporočilo, da da svoje društvene prostore brezplačno na razpolago za slovensko šolo. To izjavo so zastonni-ki "Tabora" vzeli na znanje z iskrenim zadoščenjem in odobravanjem. Redni šolski pouk se je pričel naslednji dan. Starši, ki svojih otrok še niso vpisali, imajo še vedno priliko, da to store. Obrnejo naj se na naslov: Tinogasta 5180. HIMEN Danes se poroči naš rojak Josip Novak, iz Koritnic, z rojakinjo Amalijo. Zadel, iz Juršic na Pivki. Svatba bo v restavraciji g. Emila Živca, na Paternalu, in na katero je povabljenih veliko prijateljev in znancev. Mlademu paru izrekamo iskrena voščila! ŠTORKLJA Štorklja je prinesla te dni zakonski dvojici Francu Novaku in njegovi ženi Frančiški, doma iz Bača na Pivki, krepkega sina. Mati in otrok sta popolnoma zdrava. Srečnemu paru naše čestitke! * # * # + # ZA KRATEK ČAS Logičen sklep "Ali gospod učitelj kaj sluti, da ii pomagam pri demačih nalogah?" Vpra ša Troha svojega nadobudnega sinčka, ki je lani srečno prilezel v tretji razred. "Bojim se, da", odgovori "sinko. — "Rekel mi je, da ni mogoče, da i »i toliko napak napravil popolnoma sam.' Izbere na] Neki kmet se sreča s svojim smrtnim sovražnikom pri blagajni ra železniški postaji. ^Sirdito se obrne k blagajniku: "Če se ta pelje, se jaz ne bom. Zdaj pa izbirajte!" Povodom raznih neutemeljenih govoričenj,. ki jih nekaterniki Sirijo> v našem izseljénstvu, posebno pa z o-zirem na netočnosti, ki jih vsebuje neko poročilo, objavljeno v štev. 302 "Slov. Tednika", smatra' odbor "Tabora" za potrebno ugotoviti sledeče: 1. Ni res, da je "Tabor" odklanjal sodelovanje in kontrolo drugih društev glédé šol, ki jilv vzdržuje,, marveč je res, da je dt-uge organizacije celo pozval, naj bi sodelovale pri stvari, ki jé tako velike važnosti za vso našo. izseljensko skupnost; ter jim jé nadzorstvo nad šolskim odsekom ponudil. "Tabor" jé ta odsek organiziral tako,, da morejo imeti kontrolo nad njegovim delovanjem, polég staršev, ki so v prvi vrsti prizadéti, tudi zastopniki drugih društev. Člen 5. Pravilna' šolškega odteeka določa: Odsekovo delovanje nadzira, poleg društvenega odbora, nadzorniš-tvo, ki ga tvorijo zaupniki staršev šolo pohajajoči!! otrok, izvoljeni na vsakoletnem zboru staršev, ki ga skliče v začetku šolskega leta odsekovo vodstvo. Za vsako šolo si izberejo star ši vsaj po enega zaupnika. Pravico imenovati svojéga zastopnika v nad-zorništvo ima tudi vsako driištvo, ki s sodelovanjem na prireditvah ali na druge načine prispeva za vzdrževanje šol. Člen 8. določa, da iina nadzorniš-tvo naslednje pravice: ^a) nadzirati poučevanje v šolali ter upravljanje odsokovega premoženja (izvirajočega iz prispevkov društveno blagajne ter iz darov in dohodkov prireditev); b) dajati nasvete šolskemu vodstvu za čim bolj uspešno- delovanje na šolskem polju. Nadaljnji členi pravilnika določajo, da se mora učni načrt za vsako šolsko leto sestaviti sporazumno z nad-zorništvom. Na zahtevo nadpolovične večine članov nadzorništva mora druš tveni odbor celo imenovati novo odsekovo vodstvo, ki vodi delbvanje Šolskega odseka. Torej ni res, da "Tabor" sodelovanje odklanja ter ne dopušča nobene-lcontrole nad šolami. To vedo, ali pa vsaj bi morali vedeti tudi oni, ki trde baš nasprotno. "Tabor" je namreč pne piš pravilnika poslal ."Ljudskemu o-dru" in "Slov. prosvetnemu društvu" že lani, avgusta meseca. Prvo društvo je odgovorilo, dá se v glavnem strinja s pravilnikom, le z nekaterimi točkami ne; katere so te točke, tega pa do danes še ni sporočilo. — "Slov. prosv. društvo", o katerem bi človek (po pisanju njegovega glasila) sklepal, da se zelo zanima za vprašanje naših šol, do danes sploh še ni odogovorilo. 2. Ni res, da "Taborova" šola nima načrta "kako se bo poučevalo", marveč je res, da je bil obema zgoraj navedenima organizacijama, obenem s pravilnikom, dostavljen tudi učni red za I. in II. šolsko leto ter da se pouk vrši strogo po tem učnem redu. 3. Ni res, da šola "ni vzpela", marveč je res, da je šola uspela ter da je svoje usjDehe že več krat pokazala tudi pred našo širšo javnostjo. Tako je na primer preko400 rojakov in rojakinj, ki so prisostvovali zadnji bo-žičnici v "Taborovih" društvenih prostorih, na lastne oči videli in na last na ušesa slišalo, da je šola, dasi je še v povojih, dosegla že prave čudeže med našo mladino, saj je na prireditvi sodelovalo preko 30 otrok z de-klamiranjem, petjem in igranjem v našem jeziku. 4. Ni res, da so zastopniki "Tabora" na občnem zboru Gospodarskega podp. društva v V. Devoto "tožili, da šola ni dosegla uspeha", marveč je res, da so izjavili, da bi moralo biti pri starših več zanimanja za stvar, nego ga je bilo doslej. In to bodo pridigali tudi tedaj, ko se bo 90 od sto vseh naših otrok učilo naš jezik. 5. Ni res, da, "ko se je delalo za skupni nastop vseh društev", "Tabor" ni hotel sodelovati, marveč je res, da je "Tabor"- hotel sodelovati na skupni prireditvi. Postavil pa je en pogoj: da pojde dobiček v korist kolonije; in predlagal jo, naj gre za šolo. Ker sta pa "Lj. oder" in S. P. D. sklenila, da se ima dobiček (ki ga pa menda ni bilo) uporabiti v druge svrhe, ki z na šo izseljensko skupnostjo niso v zvezi, je "Tabor" sodelovanje odklonil. Ker se širijo razne neutemeljene go vorice tudi zato, ker "Tabor" ni podpisal spomenice prvemu vseslovenske mu kongresu v Ljubjani, objavlja v "Duhovnem življenju", smatra P^ pisani odbor za potrebno pojasi11 vzroke, radi katerih je društvo s" podpis odklonilo ter poslalo kong^ su lastno spomenico. Storilo je to sledečih razlogov: 1. Ker g. izseljenski župnik, ki spomenico sam sestavil, ni hotel1 njej ničesar spremeniti in ničesar d? dati. Tako je na primer zastopn'1 "Tabora" izrazil željo, naj bi spotn^ ca vsebovala tudi poziv na kong^ naj dvigne svoj glas proti preganj* nju naše manjšine v Italiji Nedf pustno bi bilo, da bi se slovenski >f seljenci na svojem kongresu ne if ranili teh svojih rojakov-trpinov. G* pod izseljenski župnik pa je ta p^ log odklonil z motivacijo, da bo sf menico objavil v "Duhovnem živi? nju", reviji, ki jo pošilja tudi v I«1' jo, kjer ima kakšnih 40 naročnik"' pa da bi te naročnike zgubil, ker italijanske oblasti revijo gotovo P1* povedale, če bi spomenica vsebova" tudi tak predlog. 2; Spomenice tudi ni bilo mog^ podpisati kot "Spomenico slovenetf izseljencev v Južni Ameriki", ker je preči tala na sestanku, na kateri je bilo zbranih celih sedem "zW1ie * domovinski javnosti ustvari«! *aBÍ" manje za greto Garbo, zakaj b* n< bilo mogoče ustvariti tudi manja za izseljeno«? 1 In šola bi la pri tem pomagati. To Je conditift sine que- non za kršnokoli sodelovanje med domovi"" in izseljenci in ako hočemo prepih' ti postopno a sigurno medsebojno tujevanje. Dokler se domovinska j»v nost ne bo zanimala za izseljence, * do vse lepe misli in vsi lepi predli glede izšelJenstva le bob ob steno, kaj človek Je najbolj gluh tedaj, dar mu govoriš o stvareh, U ga zanimajo. 9e KRQJAÓNICAIN TRGOVINA raznovrstnega blaga se pripo?o¿* SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal KROJACNICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste! Nudi Vatii tudi velike olajšave v plačevanju. Franc Melinc B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T. 59 Paternal 1262 M DARUJEM poveíano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalj^jKih atelje je odprt tudi ob nedeljah in P1 , k'' JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires NOVI LIST Strma M 1 ti SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< IZ CORDOBE Društvene vesti 2e sedaj naznanjamo našim izseljencem, da D. K. D. "Iskra" ponovi zanimivo dramo v treh dejanjih "Pro kleta last", in to na željo udeležencev samih. Prejelis mo tudi več pisem od ;ia-ših rojakov, ki so zaposleni na deželi; opravičujejo se, da se niso mogli u-deležiti zadnje prireditve, ker se jo vršila na nedeljo, pa želijo, naj bi ¿e Ponovila na sobotni dan. Odbor je te želje upošteval in na svoji zadnji seji •sklenil, da se igra ponovi na dan sv. Petra, to je v soboto, 29. junija t. 1. Upamo, da s tem ustrežemo vsem °nim, ki se zanimajo za naše kulturne prireditve in ki se zadnjič, radi neprikladnega dneva, niso mogli odzvati našemu vabilu. Naznanjamo, da ®e bo ta krat prireditev vršila v ao-broznani Ukrajinski dvorani, ul 82 štev. 1533, Bario Inglés. Vse ostalo bo mo še vravočasno poročali. Tem potom vabimo tudi vse one rojake in rojakinje, ki so nas radi o-sebnosti, ki pa ne spadajo v delokrog društvenega delovanja, zadnjič bojko tirali. Ker gre ves dobiček v prole VESTI S PRIMORSKEGA Kljukasti križ v naših krajih Že nekaj časa se je opažalo np Goriškem, zlasti v industrijskih krajih, da so ljudje dajali duška svojemu razpoloženju z risanjem hitlerje.\ikih znakov po zidovih, z raznimi za Hitlerja ugodnimi napisi, in podobnim. Razlagalo se je to s tem, da hočejo na ta način pokazati svoje simpatije za Hitlerja. Morda pa se jim je tudi zbudil spomin na nekdanje čase pred vojno, ko gospodarsko ti kraji vsekakor niso čutili nikakega pomanj kanja. Težko bi bilo reči, da je ta propaganda v zvezi s kako organizacijo iz inozemstva in še težje, da jo vodijo hitlerjevski agitatorji. To bi bilo spričo velikanskih varnostnih odredb zlasti v naših krajih popolnoma nemogoče. Vendar pa je značilno, da se širi iz središč, tudi na deželo. Napisi za lanske namene, je dolžnost vseh 'la-i,,.,, . . , ,. , ...... 4ík j.i______________.j_ Hitlerja in kljukasti krizi se opazijo Sih delavcev mesta in okolice, da se Polnoštevilno odzovejo našemu vabilu. Odbor. « Jugoslovansko podporno društvo je za obletnico svojega obstoja priredilo maja društveni večer, katerega se le udeležilo vse članstvo, pa še mnogo drugih naših rojakov in rojakinj. Ko so se napolnili društveni pro-st«ri, je podpredsednik pozdravil vse navzočne ter v lepem govoru obrazil namene in delovanje društva. Po končanem govoru se je vpisalo v društvo večje število novih članov in članic. Mlado društvo se je že lepo razvilo in na podlagi dosedanjega delo vanja lahko sklepamo in upamo, da bo J. P. D. doseglo namene, katere fci je postavilo ob ustanovitvi. Dra^c rojakinje in dragi rojaki, pristopite v to društvo, kaže, da bo lepo napredova-in od katerega morejo tukajšnji 'zseljenci pričakovati zaslombo! Udeleženec. ROJAKI!! živcu v znani restavraciji, bost« najboljše postrežem. ^IRALIŠČE SLOVENCEV. Lefci prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC Paternal Osorio S08S marsikje daleč zunaj mest. Najbolj zanimivo pa je to, da je pred prazniki nenadoma zavilirala na velikem dimniku zapuščene Mozotičc-ve opekarne v Vrtojbi, velika hitler-jevska zastava. Oblasti so bile takoj obveščene o tem in prišli so v prvi vrsti miličniki s karabinerji. Toda njih trud je bil s prva zaman, ker ni kakor niso mogli na visok dimnik Oni ki so zastavo razobesili, so namreč za seboj razbili vse kline v notranjosti dimnika. Šele ko so prišli gasilci iz Gorice s svojo veliko lestvo, se jim je posrečilo sneti zastavo. Ljudstvo je z zanimanjem gledalo to dogajanje in se na tihem zabavalo. Vendar pa je marsikateri to plačal in mnogo jih je bilo, ki so morali velikonočno praznike preživeti v goriš' kih zaporih. Dosedanja preiskava pa ni prinesla nikakega uspeha. Beležimo to gibanje in ta nov pojav pri nts kot nekaj posebnega zlasti še, ker sp je tudi že dogodilo, da so bili ponekod rastreseni v lepi slovenščini letaki s hitlerjeveko vsebino. priprav proti Abesiniji. Vkljub žalosti, ki so jo skrivali v srcih, so s pe-poeelnih, ki so iskali zaposlitve; 5 tjem hoteli zabrisati bridkost ločitve. Zapeli so slovensko pesem, ko se je nahajal na postaji tudi znani fašistični kolovodja odvetnik Gefter-Won-drich. Ko je slišal našo pesem, je možakarju zavrela kri. Stopil je k enemu izmed fantov, ga dejanski napadel in oklofutal z vso brezobzirnostjo. Tudi neko zagrizeno italijansko bab-nico je slovensko petje spravilo iz rav novesja. Začela se je na vso moč dreti, da bi morali fašisti spet poiskati svoje manganele ter udrihati z njimi po "ščavih". Večina prisotnega občinstva pa se je zgražala nad početjem enega izmed glavnih predstavnikov tržaškega fašizma. Meja je strogo zastražena Iz Postojne in drugih krajev poročajo, da 60 italijanske oblasti strogo zastražile mejo napram Jugoslaviji. Na cestah, ki peljejo iz obmejnih vasi proti gozdovom in meji, se smejo kretati samo oni, ki imajo posebno obmejno izkaznico. Ta poostrena paž-nja je menda v zvezi z dejstvom, da je že več naših fantov, ki bi morali zaradi mobilizacije pod orožje, skušalo bežati v Jugoslavijo. Nekaterim je to uspelo, druge pa so prijeli in jih odvedli v zapore. VESTI IZ DOMOVINE j I ALBERT BELTRAM • Priporoča cenj. rojakom svojo % trgovino črevljev, šolskih po- • trebščin in tobakamo. Ima ve- • foso izbero copat in nudi naj- • b°lj ugodne cene • »to. Alvarez 2288, esq. Trelles •••• Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu lid ®'uje obleke po najnovejšem kro-r°ju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. JOSIP FAGANEL lis 1235 (blizu Constitucional U. T. 23-7902 Troje konfinacij Tržaške policijske oblasti so aretirale cerkovnika Pertota v Barkovljah in ga nemudoma postavile pred kon-finacijsko komisijo. Komisija ga je obsodila na pet let konfinacije, ki jih bo moral gotovo prestati na kakšnem otoku v Južni Italiji. Vzrok konfinacije ni znan. Lazarist Aleksander Martelanc je bil po dolgem zaporu obsojen na 5 let konfinacije. Kakor poroča "Slovenec'' je njegovo zdravje v zaporu trpelo. Istotako na pet let konfinacije je bila obsojena gospa Kristina vd. Na-bergoj s Proseka. Iz Zelinja Iz Cerknega poročajo, da okrog Zelinja še vedno pripravljajo nove utrdbe in druge vojne naprave. V zadnjem času pa so začeli z zidanjem nove ka rabinjerske kasarne, kajti v okolici je že toliko vojnih naprav in vojnega materijala, da potrebuje čim dalje več paznikov in stražnikov. Karabinerj pa, ki stražijo vse te naprave, nimajo v bližini primernega stanovanja; za to so pričeli z gradnjo novega poslopja. Ponovno zvišanje davkov Z letošnjim letom so bili vsi direkt ni davki povišani za 50 odstotkov. Za prihodnje davčno leto pa je napovedan ponovni povišek za nadaljnjih 50 od sto. Ta nenavadno visoki dvig tako malem razdobju nam jasrio govori o stanju italijanskega davkoplačevalca. Med tem ko vse ostale evrop ske države skušajo olajšati plačevanje davkov ter z raznimi odredbami omiliti zlasti težko stanje kmeta, se v Italiji brez usmiljenja nalagajo ravno kmetu čim dalje večja in hujša bremena. Pri tem pa je predvsem najbolj prizade^ ravno naš človek. In ta nova napoved zvišanja direktnih dav kov je že vnaprej ustvarila med prebivalstvom strah in povečala neraz-položenje. CIGANSKI LIST Beograjsko predmestje Jatagan-ma li, o čigar znamenitostih smo svoj čas že pisali, bo postalo sedaj še bolj znamenito, ker izhaja v mali hišici, ki se prav nič ne razlikuje od drugih skromnih bivališč, tretji ciganski list na vsem svetu. Prvi ciganski časopis tiskajo v Rusiji, drugega v Rumuniji, od tretjega pa je izšla sedaj prva številka v Beogradu. Naslov lista je "Ro mano Lil", članki pa so objavljeni v ciganskem jeziku in srbohrvaščini. — List bo izhajal dvakrat na mesec, nje gov urednik pa je Svetozar Simič. ki je že nekajkrat v raznih beograjskih listih pisal o življenju svojih ciganskih rojakov. Prva številka ciganske ga lista razpravlja o nalogi kulturnega dela med cigani in o zaščiti cigan sÍLe£a rodu Pred raznimi predsodki. DRZEN NAPAD V VLAKU Nenavadno drzen napad je bil izvršen 11. aprila zjutraj v orient eks-presnem vlaku med postajama Nov-ska-Zagreb. Tolovaj je vdrl v prtljažni voz, zvezal poštnega uslužbenca, prerezal 11 vreč pošte ter stikal za denarjem. Preden se je vlak v Zagrebu ustavil, je napadalec skočil z drvečega vlaka ter izginil. Oblasti so u-vedle preiskavo. Pretep na goriškem kolodvoru Ko se je pred velikonočnimi prazniki odpravila večja skupina fantov iz Gorice in okolice v Abesinijo, je prišlo na kolodvoru do razburljivih dogodkov. Fante so spremljali domačini in tudi drugi meščani, vmes pa celi kordoni straž vseh vrst. Poslav-ljanje seveda ni šlo brez vzklikanja in prepevanja. Nekateri fašistični pre napeteži so se čutili prizadete in kma lu je prišlo do pretepa, v katerem so jih izkupili eni in drugi. Več izmed njih je bilo prepeljanih v goriško bolnišnico, vojaške obveznike pa strašijo z vojaškim sodiščem. Incident zaradi slovenskega petja na tržaški postaji Dne 9. maja se je bilo zbralo na tržaški postaji precej naših fantov, vpoklicanih pod orožje zaradi vojnih Davčni vijak v ajdovskem okraju Kakšen je gospodarski položaj v Vi pavski dolini nam kaže položaj enega bivših industrijskih centrov, kjer je pred vojno in hitro po vojni cvetela trgovina, obrt in se je tudi že pričela razvijati industrija. Kakor poročajo je bilo v kratkem času nekaj mesecev izvršenih nad tisoč izvržb. Ves "promet" se tako vrši danes le okoli davčne uprave ozirom davčne izterjeval-nice. Sirotti poslan v Južno Italijo "Slovenec" poroča, da je bil mons. Sirotti, bivši upravitelj goriške nad-škofije, v enaki službi nastavljen v Južni Italiji. Ajdovski župnik Dobrolo, Italijan, je premeščen v Zgonik na Krasu. Smrtna kosa V Dekanih v Istri je na Veliko noč umrla učiteljica Angela Valentičova, ki je zadnje čase službovala v Sramu pri Mariboru. Prepričana Jugoslovan-ka je vse svoje življenje in delovanje posvetila narodu tako v šoli ko izven nje. Nekaj let je bila našelnice sram skega Sokola dokler ji je zdravijo dopuščalo, a tudi zadnje čase 6e je še vedno marljivo udejstvovala pri Jadranski straži. Pokojnica je bila rojena v Dekanih pri Kopru in je po dovršeni učiteljski maturi službovala devet let po raznih krajih Istre in v Trstu. Ko pa so začeli premeščati naše učitelje v notranjost Italije je bila tudi ona radi svoje značajnosti in narodne zavesti premeščena. Pokojnica je že več časa bolehala in letošnjo zimo se ji je bolezen še poslabšala, zato si je zaželela v rojstni kraj, da bi tam našla zdravje. A mesto tega se je zgodilo kot pravi Prešeren: "Le ena se tebi je želja spolnila, da v zemlji domači ti truplo leži". \ -_ Dvoje aretacij Pred nedavnim je obmejna straža aretirala v bližini Klane dva mladeniča in sicer Ivana Štembergerja in Slavota Gregarja, oba doma iz Vrbo-vega. Ker je prvi rojen 1. 1911., a drugi 1913, so ju oblasti smatrale kot u-bežnika ter ju pridržale v zaporu. — Kot je znano sta se mladeniča ponesrečila in padla v nek prepad, kjer so ju našli stražniki. Oba sta bila odpeljana v bistriške zapore ter se o njuni usodi ničesar ne ve. PRAVILA PRAVILA GOSPODARSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA v V. DEVOTO Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIČ Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 172Í **************************** Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda Proti slovanskim napisom v cerkvah Poročali smo, da so sedaj tudi slovenski in hrvatski napisi v cerkvah začeli bosti italijanske oblasti v oči ter da je puljski prefekt naročil podrejenim oblastem, naj takoj odstranijo takšne nápise v vseh cerkvah pulj-ske pokrajine. Tu objavljamo besedilo okrožnice, ki jo je razposlal prefek-turni komisar pazinske občine v zvezi s prefektovim dekretom: Pisino, li 23 gennaio 1935, Anno XIII. Ai signori delegati comunali. Prego SS. LL. di verificare e ri-ferirmi prontamente se nelle chiese delle rispettive frazioni esistono seritte in lingua slava e precisamen te sui cuadri della Via crucis, su immagini, statue ecc. II Commisario prefettizio. Po verifikaciji, o kateri govori qk-rožnica, so se začeli slovanski napisi odstranjevati. Ponekod so ta posel o-pravili italijanski duhovniki, drugod pa, kjer so še naši župniki, so napise odstranili občinski nameščenci. Hrvat ski župniki so se pritožili pri poreš-ko-puljskem škofu Pederzoliju,, pa ni njihov protest nič pomagal. Člen 12. PREGLEDOVAI.Cl RAČUNOV: Dolžnosti revizorskega odbora so: a) Revizorski odbor, ki sestoji iz predsednika in dveh odbornikov mora odborovo delovanje vestno nadzorovati, voli se pa na občnem zboru in ima pravico se udeleževati vseh sej, b) Mora pregledati račune vsaj vsake tri mesece. c) Pripraviti poročila za občne zbore. Člen 13. KNJIŽIČAR. Dolžnosti knji žnjičarja so: a) skrbeti za red društvene knjižnice. b) Odgovoren je za vse knjige. c) Dati popraviti knjige, če je to potrebno in če dovoli odbor. e) Udeleževati se odborovih s.-d. člen 14. GOSPODAR. Dolžnosti gos podarja so: a) Držati red in snago v društvenih prostorih. b) Paziti mora, da je društveno i-metje vedno v dobrem stanju, in da popravi, kar se mu zdi potrebno. c) Voditi zapisnik vseh potrebščin. d) Odpirati prostore društva ob določenih urah. e) Udeleževati se odborovih s»j. Člen 15. NAČELNIKI ODSEKOV, so sledeči: a) Načelnik pevskega odseka, kateri ima dolžnost skrbeti za točnost pevcev, za red pri vajah in za vse potrebščine, ki jih potrebuje pevski zbor. b) Načelnik glasbenega odseka, je dolžan zastopati v vsili slučajih god-beni odsek in obenem skrbeti za izpopolnitev in prospeh istega. c) Načelnik dramatičnega odseka mora skrbeti za napredek in izpopolnitev odseka, kakor tudi mora izbirati najboljše igralce, skrbeti za red in točnost pri vajah in poravnati mirnim potom nesporazume med igralci. Člen 16. RAZSODIŠČE, ki sestoji iz štirih članov in se je izvolilo na občnem zboru je dolžno in ima pravico soditi vse spore v društvu in predložiti razsodbo Odboru, da jo ta dostavi prizadetim. Člen 17. Vsi načelniki sekcij, kakor tudi člani razsodišča ee morajo ude-j ležiti odborovih sej. ČLANSTVO. Člen 18. Članstvo sestoji te: a) rednih članov, b) podpornih članov. Člen 19. Redni člani so oni, ki ee udeležujejo društvenega delovanja in ki redno plačujejo članarino. Čl«n 20. Podporni člani so oni, ki se radi prevelike oddaljenosti od društva ne morejo udeleževati društvenega delovanja, ki pa redno plaču- jejo članarino. člen 21. Vsi člani, kateri vršijo svojo dolžnost imajo na občnem zboru pravico voliti in voljeni biti, kakor tudi se posluževati vsih ugodnosti, katere lahko nudi društvo. Člen 22. Vsak član ima pravico in dolžnost se prepričati o imetju društva, samo more to preje javiti odboru. Člen 23. člani društva so lahko vsi Slovenci in njih družine. Člen 24. člani društva so lahko tudi mlajši a ne morejo biti voljeni v odbor dokler nimajo 18 let. (Nadaljevanje.) čten 25. 0 sprejetim v društvo odloča odbor, ravno tako o izključitvi. Člen 26. Izključiti se morajo iz druá tva na podlagi odborovega sklepa: a) Oni ki so na katerikoli način osleparili društvo. b) Oni ki so slabo govorili o društvu. c) Vsi tisti, ki zaostanejo s članarino tri mesece, brez posebnega razloga. Člem 27. Član, ki je prostovoljno izstopil iz društva ali pa je bil izključen, nima pravice zahtevati povračila plačane članarine, niti povračila svot ali drugih daril, katera je morebitno poklonil društvu. Edinole dobi delež, ako je v ravnovesju z blagajno; če je pa dolžan, mora prej poravnati dolg. OBČNI ZBOR. Člen 28. Občni zbori so a) redni in b) izredni. Člen 31. Redni občni zbor se vrši vsako leto in sicer v prvih štirih mesecih. Člen 32. Za redni občni zbor je potrebna dvetretinska udeležba članov. V slučaju, da je udeležba nezadostna, se eno uro kasneje otvori drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število udeležencev. Člen 33. Izredni občni zbori se vršijo: a) na zahtevo polovice članov, b) na zahtevo dveh tretjin odbora. c) na zahtevo revizorskega odbora. Člen 34. Odborniki so dolžni ee točno udeleževati odborovih sej, ki se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu. Člen 35. Društvo si pridržuje pravico po potrebi izpopolniti, popraviti ali izpremeniti pravila. Člen 36. V slučaju razpustitve druš tva ee društveno premoženje razdeli med člane. ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzlonistke, posebno z dežele. —i Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383 KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Priporoča cenj. rojakom svojo veliko zalogo najboljšega blaga. Obleko Vam napravi hitro, točno in po najnižji ceni. FRAN LEBAN Avda. Del Campo 1080 (Paternal) U. T. 59-3102 Buenos Aire» Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Prodajalna Jestvin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA KURINČIČ UL Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse pnrnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrbo hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vedno le v vašem Jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES 48485353235348534823534853234823484823484823482353234823535348235323489023532353485323534853235353534848535323534848234823534848482323532353484823485348235348484853235323532348485323532348234823482348234848482353485323 Stran 4 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO Posrečena prva vožnja največje ladje sveta V ponedeljek je sto tisoč glav bro-ječa množica pozdravila veliko francosko prekooceansko ladjo "Norman-die", ki je srečno prispela prvi krat iz Evrope v Severno Ameriko ter s svojo brzino prekosila vse dosedanje rekorde. Razdaljo od 3192 morskih milj, ki loči angleško pristanišče Sout hanspton od New Yorka, je Norman-die prevozila v 107 urah in 33 minu- • tah. "Normandie" prednjači s svojimi 79.880 tonami največji predvojni ladji "Leviathan", ki je imela 59.000 ton. "Nonmandie" je dolga 313 m, torej 13 metrov daljša od višine največje stavbe v Evropi, Eifflovega stolpa. Širok je ta parnik 36 m. Dimniki segajo 44 m nad morsko gladino. Tretji dimnik je dobila "Normandie" največ zaradi lepše zunanjosti, in v njem se končujejo samo ventilatorji. V zgodovini francoskega pomoiiskc ga prometa bo "Normandie" že zato posebej ovekovečena, ker je prvi francoski veleparnik na električni pogon. 29 parnih kotlov bo dovajalo 160.000 konjskih sil štirim električnim motorjem, ti bodo pa gonili ladijske vijake. Električni pogon, ki ga že imajo nekateri angleški in ameriški parni-ki, naj bi tudi francoskemu orjaku olajšal manevriranje. Največja sila motorjev bi pa ne zadostovala za največjo hitrost parnika. V ta namen so morali izumiti posebno obliko parnika, ki je najtrdnejša in najodpornej-ša, obenem ima pa parnik na morju najmanjši odpor vode. Nad 60 najraz ličnejših modelov so morali preizkusiti, predno so izbrali pravega Zma- gala je nova, posebna aerodinamična cblika, s katero se ponaša "Normandie" in ki se kaže tudi na njenih dim nikih. "Nounandie" se predstavi svetu v barvah družbe "Generale Transatlari tique", ki ji kot rečeno tudi pripada. Trup parnika je črn, gornja konstruk cija bela, dimniki pa rdeči s črnimi pasivi. — 6110 kg barve so porabili, predno je bil ta orjak pre-pleskan. "Normandie" nazivajo tudi čudež ladjedelnlške industrije, ker ima različne naprave in pridobitve, kakršnih nima še noben parnik na svetu. Tako ima tudi posebno napravo proti požaru. Čim bi izbruhnil v enem delu parnika požar, zadostujr< pritisniti na gumb in dotični del parnika se popolnoma zapre s posebnimi vrati, ki so prenesle pri preizkušnji temperaturo 815 stopinj C. Parnik ima 80 vrat in vsaka vrata, so sestavljena iz petih plasti. Pod zgor njo leseno plastjo je plast z azbesta, pod njo plast iz mineralne volne, med tem izolačnim materijalom in želez nim jedrom vrat je pa še plast zraka. Vse kabine imajo na stropu posebno odprtino, ki se imenuje po bodočem poveljniku parnika "Pugnet-Ku-ke". Če bi nastal požar v eni kabini, ga lahko pogase neposredno s krova, ne da bi bilo treba odpreti vrata ka bine. V vsakem prostoru parnika je signalna naprava, ki avtomatično, čim poskoči temperatura v kabini nad normalno, signalizira na poveljniški mostiček in v gasilsko centralo, obenem pa signalna naprava avtoma tično zapre kurjavo v dotični kabini. Les za kabine in družabne prostore so prepojili s posebno snovjo, ki jih varuje pred ognjem, obenem pa pokrili še z azbestnimi deščicami. — Poleg tega so pa še v vsakem oddelku parnika dnevne in nočne požarne straže, zvezane potom avtomatične te lefonske mreže in električnih signalov z gasilsko centralo. Gasilska posadka parnika je napravila dvomeseč ni tečaj pri pariškem gasilstvu in samo tisti, ki so napravili izpit s prav ŽENSKI KOTIČEK OLJE ALI MAST? Jedila, ki jih prirejamo na olju, ne ostavljajo v človeškem telesu toliko tolšče, kakor pa hrana, beljena z mastjo ali presnim maslom. To dejstvo nam dokazujejo prebivalci onih dežel, kjer se namesto drugih maščob pri kuhanju v pretežni večini poslužujejo olja. Olje spada med najčistejše maščobe; ako je dovolj fino, je skoraj brez vonja. Raziskovalci in tudi zdrav niški strokovnjaki so dognali, da se pojavljajo telesna odebelost in motnje v prehrani na jugu dosti bolj poredko kakor v severnih deželah prav zato, ker južni prebivalci uporabljajo v kuhinji olje namesto masti in masla. Prav zato, ker ga mnogo porabijo, je to olje vedno sveže in čisto. Prijetnejši okus pa mu dajejo še z raznimi i začimbami: čebulo, česnom, peteršilem, kimljem, drobnjakom i. dr. Ako pomislimo, da použijejo deže-lani južnih pokrajin prav znatne mno žine olivnega, kokosovega in drugega olja, a je splošno znano, da so po veliki večini lepe in vitke postave, lahko iz tega sklepamo, da olje prav u-godno vpliva na človeško telo. Sicer je olje čista tolšča, vendar pa poživlja prebavne organe in deluje v črevesju čistilno. Zato je zelo verjetno., da o-stanejo vitki oni ljudje, ki uživajo z oljem prirejeno hrano namesto masti in masla. Posebno ljudje, ki imajo slabo prebavo in pa na pjlučih bolni, naj bi se posluževali v večji meri olja pri svoji hrani. Torej več olja v naše kuhinje! Ž. S. Le da jih potcin očistite z Ostro šf. tj o. Tudi umazane steklenice se dobro pomijejo s kavnim odcedkom. Vzeti ga je treba dve ali tri žlice, priMti tople vode in vse dobro premešati. — Steklenice je treba potem šo z vodo poplakniti. Premočen baržun. Baržun je zdaj spet v modi. Iz niega ne delajo samo klobukov, ampak tudi obleke, kostume in podobno. Če vas preseneti dež in se bojite, da vam ne bi pokvaril baržunaste obleke sto rite tole: Najprej pazite, da ne boste v mokri obleki kje sedli. Sploh se mokrega baržuna ne dotikajte. Ko pri dete domov, ga samo dobro iztresite, da otresete kapljice, ki se še niso po blagu razlezle. Obleko potem obesite, da se dobro posuši, potem pa vsemi-te mehko ščet. in z njo baržun rahlo okrtačite. Krtačite ga zmeraj v isti .smeri in baržun bo spet kakor nov. MALI OGLASI TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Soncesijonar portlandskdga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Patefnal Diplomirana krojačnica DOBRA, POŠTENA SLOVENKA od 30 do 40 Iet, tudi vdova, ki bi se rada seznanila v svrho ženit ve z dobrim Slovencem, naj se s pismom oglasi na naslov: F. G. B. No 50468, Banco Germánico, L. N. Além 150, Buenos Aires. Migliaji za hišne gospodinje Predhodnica ladje "Normandie" "Ces arica Eugenia" —.prva ladja družbe Atlantique, zgrajena leta 1863. Kavni odcedek Kavni odcedek lahko .izrabite v gospodinjstvu na dosti načinov. Le malo gospodinj ve, da z njim lahko imen.it no popravimo obleke, ki so že neito-liko ponošene, de se v nekaterih krajih svetijo. Taka mesta potresite s suhim kavnim odsedkom in ga pustite na njih nekaj ur. Potem pa ga z mehko ščetjo odstranite. Čudil; ee boste, kako temeljito odpravi vsak nadležen madež. S kavnim odcedkom lahko obnovite tudi umazane preproge na isti način. ŠIVILJA . MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson ki Sala-Lerry. -— Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 POZOR! Slov. babioa d i p!, v Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne., — Prvi pregleo. brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRE8 U. T. 44 Juncal 6207 Oddajajo se lepe zračne sob« s zdravo in domačo hrano od I J.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.74 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA -iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiítiíiiíummiiíiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiMii Restavracija | "TRENTO-TRIESTE" | : Točna postrežba in nizkdJ cena. — | ¡ Igrišče za krogle. — Prostori pri- jj : pravni za svatbe. — Domača godba. ¡ Rojakom m priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac l AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aires I | (Dva kvadri od parka Chacabuco) H dobrim uspehom, so bili sprejeti na parnik. Tako je orjaški parnik dobro opremljen in zavarovan pred ognjem. Po svojem obsegu in notranji opremi je "Normandie" pravo čudo ladjedel-ske industrije. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredite Vseh v r »It Velika izbera modernega mozaika LIMA 1217 U. T. 23—3389 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz uL Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA SERNIČ, Dorrego 1683 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani de-žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 NAROČITE SE NA "Novi Hst" Najboljšo postrežbo in solidne cene najdete pri LEOPOLD UŠAJ GARMENDIA 4973 — PATERNAL KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Biilinghnnt 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 8. Campana 9. C. Santo Tomé 10. Neptunia 13. Cap Ar cona 14. G ral. San Martin in High. Chif-Proti Evropi odplovejo tain. 12. Arlanza in La Coruna 13. High. Monarch 14. Neptunia in Cap Arcona VREDNOST DENARJA 100 dinarjev ' 100 lir 100 šilingov 1 funt šterling 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 9.1C 31.80 158.5» 18.9& 25.40 16.50 387.-" BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju SLIKE IZ MANDŽURIJE Poplava v Harbinu — Harbin je poplavljen. —Vsa žetev je uničena. —» Lakota se je pričela. — Reka Nomi je na severu požrla cele vasi z ljudmi in živalmi. Stari Kitajec igra za pultom v svoji trgovini šah. S ceste že priteka skozi vrata majhen potok, ki se nabira v mlako. Mlaka narašča in že dosega pult. Stari Kitajec pa premišljuje vsako potezo na šahovski deski. Rusi in Kitajci ostanejo mirni, čeprav mora vsak že po evropskem delu mesta broditi bos, Rusi še vedno upajo, da v njihov okraj ne bo udrla voda. Bili so prav tako kratkovidni kakor Kitajci. Voda je čez noč preplavila tudi njihov okraj. In sedaj mirno veslajo po svojih kanalih. Samo Japonci, še najmanj azijatski po svojem delovnem načinu, so pričeli hitro organizirati pomožno akcijo, de liti juho in cepiti proti koleri — čeprav so morali v ta namen loviti Kitajce kot splašene živali. Včeraj je bilo sto tisoč ljudi brez strehe. Danes jih je že sto petdeset tisoč. Pričenja se draginja. Vse mesto jo odrezano od sveta. Kitajski trgovci so podvojili cene. Nekaj brezdel-nrižev se gnete okrog brzojavnega