lie®dwissi©
'	;®sha^'vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan
poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej.
politično glasilo sa Slovence
t
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
jjl
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in rekia-macije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina : Na poti k delu. — Reška rezolucija in Slovenci. — Politični pregled. — Štajersko: Premo-vanje goveje živine v Gornjem gradu. Razno. — Primorsko: Razno. Kranjsko: Kam jadramo in kdaj bo konec ? Razno. — Ttaznoterosti. — Socialno gibanje.
Podlistek: Žena in socializem.
Xa poti k delu.*) ** 9
(K sedanjemu našemu političnemu položaju.)
Sobotni „Slov. Narod“ je priobčil uvodnik pod zaglavjom „Krepko naprej!“, v katerem se peča s programom narodno-napredne stranke in z organizacijo v vrstah svojih pristašev. Članek je pisan čudovito pomirljivo, in izmed vrst je čuti poziv tudi na tiste „elemente, ki se sicer v marsikaterih vprašanjih ne vjemajo", katere pa bi bilo dobro združiti „v okviru programa .. . na skupno delo“.
„Die Botschaft hor’ ich wohl, allein mir lehlt der Glaube". (Sporočilo pač čujem, ali manjka mi vere.) To je tista stara pesem, katero poje „SL Narod11 že dobro leto, če ne še dalj, katero poje od tistega časa, odkar čuti, kako se majejo tla narodno-napredni stranki, iz katere je pobegnilo do malega vse, kar res čuti in misli „narodno, napredno, in svobodomiselno".
A tudi mnogo izmed tistih, ki stoje nomi-nelno vsled svojega konservativizma še vedno v vrstah naše liberalne, niso tako zaslepljeni, da bi ne vedeli, kako stoje stvari faktično v njihovem taboru. Prav dobro vedo, da se drži
*) Na ta članek opozarjamo zlasti svoje somišljenike. — Ker se nam anonimna pisma o priliki raznih člankov množe, izjavljamo ob tej priliki, da pismeno
tajnost absolutno varujemo.	Uredništvo.
Žena in soeiaiizem.
Spisal Avguštin Bebel.
Zena v sedanjosti.	(Dalje.)
Spolni nagon. Zakon. Zakonski zadržki in ovire.
Eksaktna znanost soglaša s temi nazori filozofov in z zdravim človeškim razumom Lutra. Iz tega sledi, da ne zahteva vsako človeško bitje, da sme nagonom samo zadostiti, ampak da jim tudi mora zadostiti, ker ti nagoni niso samo v najtesnejši zvezi z njegovo notranjo bitno-stjo, negoso njega bitnost sama. če se mu zabrani, če se mu radi družabnih naprav in predsodkov onemogoči, potem sledi iz tega, da je v svojem razvoju zadržan in zaostane v nadaljnem razvoju. Kaj so posledice tega, o tem vedo povedati naši zdravniki, bolnice, blaznice in kaznilnice, vedo molčati o tisočih razdrtih rodbinskih življenjih. V neki na Lipskem izšli brošuri meni sicer pisatelj: „Spolni nagon ni ne mora-ličen ne nemoraličen, on je ravno samo naraven, in tako kakor lakota, žeja in narava ne ve ta nagon nič o morali11,1) ali naša družabnost je še daleko od tega, da bi v obče priznala ta stavek.
J) Die Prostitution vor dem Gesetz. Veritas, Lip-sko 1893.
stranka edino le na umeten način, da jo navidezno reprezentuje njeno ne-glasilo „Slovenski Narod" in par imen —: za tega pristaša dr. Tavčar, za drugega Ivan Hribar, za tretjega in četrtega zopet kako tretje, kako četrto ime.
V najboljšem slučaju obstojala bi ta stranka iz samih frakcij : toliko simpatij ima dr. Tavčar za seboj, toliko uradništva Ivan Hribar; ti pričakujejo zopet odrešenika v moderno pobarvanem dr. Trillerju, oni zopet, ki imajo doma sliko dr. Janeza Bleiweisa, od kakega druzega proroka, in tako gre to naprej. Kaj hočejo vsi ti ljudje, tega pa sami ne vedo, in tega ne ve sploh nihče. Enotnosti pa že dolgo ni več v stranki, v stranki, ki je do žadnjega meseca vsa leta tavala brez programa, in kar je hujše: brez dela v megleni svoji ekzistenei, in katera ni imela drugega napisa na svojih zastavah kot par imen, in boj proti klerikalizmu.
Tudi mi smatramo klerikalizem za naj hujšega sovražnika v našem narodu. Pobijali ga bomo povsod, kjerkoli bo to možno in vodili boj do skrajnosti proti njemu. Ali z bojem, kakor ga je vodila naša liberalna, ne soglašamo. Način njenega boja jv k večjemu lehko samo poseben d e 1 boja na celi črti, glavni boj pa moramo izbiti z delom. Narodno-napredno „delo" je bilo vsaj vseh zadnjih deset let vseskozi negativistično in brezplodno. Ne radi negativnega značaja boja, ne radi tega, ker se ni vedelo izrabiti ugodnega trenotka sedaj za ofenzivo, sedaj za defenzivo, ampak, ker ves ta boj ni bil druzega kot beseden boj, boj fraze, boj na papirju. Ni ga v slovenski domovini, ki bi se tako opijanjeval in naslajal na besedi in pred vsem na svoji lastni besedi kot dr. Tavčar, pravi (Mirabeau) II. — in ta je določil smer in značaj vojski v vseh teh letih — on, ki je bil
Zelo razširjeno je med zdravniki in filozofi naziranje, da je celo slabi zakon boljši kot samsko življenje in izkušnje govore za to. Na Bavarskem je bilo leta 1858. 4899 umobolnih, in sicer 2576 moških (53°/o) in 2323 žensk (47°/0). Moški so bili močneje zastopani kot ženske. Ali od celega števila je bilo neoženjenih obojega spola 81°/0, oženjenih 17n/0, od 2°/0 je bilo neznano. To neugodno razmerje oženjenih in neoženjenih nekoliko izboljša dejstvo, da je bilo precejšno število teh že od mladosti umobolnih. V Hanovru je prišel leta 1856. eden umobolnih na 457 neoženjenih, eden na 564 vdovelih in na 1316 oženjenih. Najbolje pa se kaže vpliv nezadostnih seksuelnih razmer pri številu samomorov moških in ženskih. V obče so v vseh deželah števila samomorov precej višja pri moških kot ženskah.
Ali v starosti od 21.—30. leta je pri vseh evropskih narodih število samomorov žensk višje kot moških, in sicer, kakor misli Oettingen, iz seksualnih vzrokov.
Visoko število samomorov je tudi pri vdovelih in ločenih v primeru s povprečnim številom samomorilcev. Na Saksonskem pride na ločene moške sedemkrat, na ločene ženske trikrat toliko samomorov kot znaša povprečno število samomorov pri moških ali ženskah. Tudi
od nekdaj dosti bolj mož peresa, kot mož političnega dela.
Od nekdaj je mislila nar,-napredna stranka, da uniči klerikalizem ter si privabi ljudstvo v svoj tabor, ako izpodkoplje duhovniško avtoriteto in ugled, ki jo vživa duhovnik med pri-prostimi ljudmi. Ne tajimo, da ne tiči v tej misli nekaj zdravega; vsaj vemo, da končno vsak človek tistemu, če ne vse, pa saj največ verjame, kateremu zaupa, in katerega časti. Da kmet ne loči stvari od osebe, tega mu seveda ni zameriti. Ce je neizšolan, in če ne more trezno presojati in razsojati, ni to njegova krivda. Gre se pa za to, kako se izpodkopava, kako se misli uničiti vero v avtoritete. Nikdo ni bolj proti vsem nepotrebnim avtoritetam in personalnemu kultu, kakor ravno mi, to smo pokazali že neštetokrat. Ali kjer uničim eno stvar, jo moram nadomestiti z novo, vsaj kakor hitro utegnem. Ako vzamem kmetu kos kruha iz roke, dati mu moram zanj mesa. Dokler tega ne morem storiti, bilo bi ne samo brezsrčno, ampak tudi neumno, in politično nepraktično, vzeti mu navadni, če tudi slabi njegov živež, in ga pustiti potem sploh brez vsega. Boljšega pa mu ne morem dati, dokler si ga ne priborim, in to storim edino lehko z delom.
Kadar pa slišijo naši liberalci o delu, takrat gre mrmranje po njihovih vrstah. Najboljši med njimi in najpoštenejši sami priznavajo, da so lenarili in da še lenarijo; naivnejši slepe sami sebe, ko govoričijo, da se je delalo in da se dela; tipus liberalca pa odgovori kot navadno na vsak očitek s psovkami in obrekovanjem, kako zelo kratkovidni, kako zagrizeni so ti ljudje, se je videlo tedaj, ko se je ustanovilo ijudsko izobraževalno društvo „Akademija" v Ljubljani. Mesto, da bi priznali eminentno
je samomor med ločenimi ali vdovami in vdovcem pogosteji, če nimajo ti otrok. Od 491 vdo-velimi samomorilci na Pruskem (med temi 119 žensk in 327 moških) je bilo 353 brez otrok.
Vzemimo, da je med neomoženimi, ki so storile samomor v starosti 21—30. leta mnogo takih, ki si končajo življenje vsled varane ljubezni in vsled posledic ljubezni, vendar obstoja vzlic temu dejstvo, da igrajo seksualni vzroki veliko ulogo pri samomoru v teh letih. Pri samomorilkah je tudi njih število v starosti od 16—21 let neverjetno veliko, kar se izvaja ravno iz tega, da pride pri tem vpoštev nezadoščeni naravni nagon, nesrečne ljubezni, prikrivanje posledic, varanje od strani moških. O stališču žene našega časa kot spolnim bitjem se izraža profesor Krafft-Ebing’): „Eden vse premalo vpoštevan vir ženskinih blodenj leži ravno v njeni socialni poziciji. Žena, ki je že od narave bolj potrebna spolnosti kot mož, vsaj v idealnem smislu, ne pozna nobene druge častne zadostitve tem potrebam kot zakon.
„Ta ji nudi edino oskrbljenje. Skozi nešteto generacij je ta njen karakter na vse strani dovršen. Že kot mlada deklica se igra mater s svojo čečico. Moderno življenje s svojimi vedno
9 Lehrbuch der Psjchatrie. Zvezek L 2. izdaja. Stuttgart 1883.
važnost takega društva, so je pobijali in napadali, kjer so je le mogli. Društva niso podpirali niti gmotno — vzorni naši prvaki so žrtvovali zanjo po 3 reci tri krone — to je vse, kar so storili za prosveto ljudstva. In vendar je edino izobrazba naroda tista pot, po kateri je sploh mogoče — uničiti klerikalizem. Edina ta je in nobena druga. Ne zabavljice, ne psovke, ne bajoneti ne kanoni —! Agitacija in časopisje seveda tudi izobražuje narod politično — a iz večine so to le sredstva, ki ne vplivajo z r a z-1 o g i na intelekt, na razum. A kadar bo preprost človek res sam lehko sodil o kaki stvari, kadar zato ne bo verjel, ker verjeti nebo mogel, tedaj bo tudi konec vsej klerikalni agitaciji, konec njenemu vplivu, in klerikalizmu samemu. V šoli pa naj bo ta navadna ljudska šola ali s predavanji razširjena ljudska šola — je edina rešitev.
In potem — koliko priprostih ljudij čita takozvano napredno časopisje v Slovencih! Doslej jako malo, in če ga čita, mu pogosto ne verjame, prvič, ker mu ni bilo težko mnogokrat najti neresnic v njem, drugič, ker mu je izpodbita a priori vera vanje. Naših ljudij je šlo jako malo med narod, in tudi ne živi jih preveč med njimi, ki bi čutili in delali ž njim. Edini inte-ligent, ki živi med njimi, je duhovnik, in to navadno delavni duhovnik. — In edini „liberalni11 inteligent-učitelj. Kako je delala liberalna stranka ž njim, kako piše o učiteljstvu „Slov. Narod11 ! Da, liberalci niso imeli toliko praktičnega razuma in tudi več ne bodo prišli do tega, da bi si vsaj zavarovali svoje postojanke, da bi svoje ali vsaj z njimi simpatizujoče elemente materi-jelno podprli. Vsled svoje skrajne brezbrižnosti in lenobe so zakrivili, da so zagospodarili klerikalci po vsi deželi. Tudi če so imeli liberalci najdelavnejše najboljše kvalifikovane ljudi v svojih vrstah, niti za te se niso toliko brigali, da bi jim zagotovili košček trdo zasluženega kruha. Klerikalci pa so spravili svoje ljudi ob spanju liberalcev lepo na suho. In vendar ve ves svet, kako slabo so iz večine kvalificirani ljudje iz klerikalnega tabora, in kako kalni so motivi njihovega političnega prepričanja. Klerikalni uradniki avanzirajo od leta do leta — napredne disciplinirajo, ali jih po večletnem službovanju niti ne nameščajo v stalno službo: klerikalni učitelji dobivajo najboljša mesta — liberalne učitelje poprašuje porogljivo dr. Tavčar, kdo jim je velel „eksponirati se“ in jih pošilja v hribe —; klerikalni zdravniki se vozijo v svetlih kočijah in dr. Tavčar jim pomaga, da si zbirajo tisočake na tisočake — svobodomiselne poštenjake pa ubijajo gmotno in moralno, kjerkoli morejo. A še sedaj v zadnji uri, niso naši liberalci toliko pametni, da bi saj za pri-hodnjost preskrbeli svoje ali njim sorodne ljudi. Na življenje in smrt in radi bedastega „just am End" stališča branijo ljudi, katere bi vsaka
naraščujočimi zahtevami nudi vedno manj upanja, da najde človek zadovoljnost v zakonu. To velja posebno za višje stanove, v katerih se zakoni pozneje in redkeje sklepajo.
Med tem ko mož, kot močnejši, s svojo večjo intelektualno in telesno silo in vsled svojega prostega socialnega stališča, brez vsakih težkoč lahko zadosti spolnim nagonom, ali pa najde isto v svojem poklicu, ki zahteva od njega vso njegovo moč, je pri ženi boljših stanov to izključeno. Nekaj časa mogoče išče nadomestila v religiji, ali zaman. Iz religioznega sanjarenja, z ali brez masturbacije, se izcimijo razne živčne bolezni, med kojimi histerija in blaznost niso tako redke. Samo tako je razumeti dejstvo, da je največ blaznosti pri nevdanih ženskah v času od 25—35. leta, to je v času, ko se raz-gublja njena svežost in s tem tudi upanje po življenju. Pri moških je blaznost najpogosteje med 35—50 letom, v času ko najbolj trpi v boju za obstanek.
Grotovo ni slučaj, da prihaja z naraščajočim nezakonstvom vprašanje o ženski emancipaciji vedno bolj na dnevni red. Hotel bi, da bi smatrali to kot opomin za vedno neznosnejše stanje ženstva v moderni družbi, in da bi le ta dala ženstvu to, kar ji moderne socijalne razmere deloma odrekajo.
poštena politična stranka že davno vrgla na smeti. Ta zaslepljenost je seveda klerikalcem prav. Po prvih volitvah pomedejo korenito s temi ljudmi, in ni ga na Slovenskem boljšega uradniškega mesta, kamor bi ne nastavili svojih „značajnih in izbornih" ljudij.
To ve vsak, kdor pozna količkaj razmere. Zato se tudi po vsi pravici lehko naši liberalni očita, da se ji o kaki gospodarski organizaciji niti ne sanja, ravno tako malo, kakor o delu sicer. To, da je njen obelodanjeni program pomanjkljiv, deloma tudi konfuzen, ali da je „pre-splošen in prepovršen" kakor pravi „Slovenski Narod11 sam, bi še končno bilo umevno, ako bi se ga ne vzelo kot program, ampak samo kot nekake temeljne točke novega programa. A da je ta program samo na papirju, da se pod sedanjimi pogoji nikdar ne izvrši, o tem pa menda ne dvomi nikdo na Slovenskem, in menda tudi dr. Tavčar sam ne.
Opravičeno se ozira „Slovenski Narod" po delavcih, ki naj bi izveli to organizacijo, po ljudeh, „ki bi imeli voljo do resnega dela". A v tisti sapi, ko je to izgovoril, se je pričel že opravičevati, da „nikomur ne očitamo lenobe11 — kajti pomislil je na svoje ljudi, in takoj spoznal, da njegove besede lete na vse svoje od prvega do zadnjega! Saj vemo, kako je tisto „resno in vztrajno delo" naših mož! Da se dado voliti, da postanejo veljaki in da potem, kjerkoli se da delati, delajo „resno in vztrajno" — zase! Ali bi bilo sicer mogoče, da imamo pri nas politike-prvake, ki zavzemajo brez vseh ali saj skoro vseh potrebnih kvalifikacij po 27 in več častnih mest in "bogato plačanih sinekur? Če je to narodno delo, potem priznamo radi, da so liberalci jako delavni ljudje, in da ni prav Očitati jim lenobe.	(Konec prih.)
Reška rezolucija in Slovenci.1
Ko so letošnje leto na skupščini v Reki izjavili zastopniki našega bratskega naroda hrvatskoga, da so sedaj dovolj spoznali dunajsko vlado, ki jih kljub vsem uslugam, ki so jih Hrvatje izkazali Dunaju, zatira in potiska v kot, kakor tudi druge Jugoslovane, smo z veseljem sprejeli to vest, v prepričanju, da je sedaj konec klečeplaztvu okrog Dunaja, konec vsaki prijaznosti: Hrvatje obrnejo Dunaju v vseh slučajih hrbet.
In v zagrebškem saboru je zaklical poslanec Tuškan: rajši s hudičem, kakor z Dunajem.
1 Ta članek smo prejeli iz kroga svojih somišljenikov na kmetih. Mi ga izredno radi priobčujemo, ker kaže prav jasno, da je izgubil tudi že med priprostim ljudstvom tisti patriotizem, ki ga naše stranke še tako toplo goje, mnogo svojih tal. članek priobčujemo neiz-premenjen kot pravi glas iz ljudstva.	Ured.
In dr. H. P 1 o s pravi v svojem delu „Das Weib in der Natur und Volkerkunde", ^ ko razpravlja o učinkih, ki jih ima nezadostna zadostitev spolnim nagonom na neomožene žene: „Zelo pomenljivo je, ne samo za zdravnika, nego tudi za antropologa, da se dobi dobro učinkujoče sredstvo, ki ne zabrani le proces staranja, ampak povrne že izginulo svežost, če tudi ne v isti meri. Škoda, da naše socijalne razmere dopuščajo njegovo uporabo le v najredkejših slučajih. To sredstvo obstoji v rednem in uravnanem spolnem občevanju. Pogostoma se vidi, da postanejo pri dekletih, ki so že odcvetela, če se omožijo, v kratkem forme njenega telesa zopet okrogle in polne, da orudijo lica in zadobe oči zopet svoj prejšnji ogenj. Zakon je torej pravi mladostni studenec za ženski spol. Tako ima narava svoje trdne postave, ki odločno zahtevajo svoje pravice. Vsaki vita praetur naturam, vsako nenaravno življenje, vsak poskus prilagoditi se življenjskim razmeram, ki ne odgovarjajo zahtevi narave, ne more ostati brez vidnih znakov degeneracije na živalskem kot človeškem organizmu11.
O učinkih, ki jih povzroča ženitev in ne-ženitev na duševnost, izpričujejo sledeča števila.
') II. zv. Lipsko 1887.
Odpor Hrvatov je vzdramil naše vladne kroge na Dunaju, da so začeli resno misliti, kaj bo, če pokažejo Hrvatje Dunaju roge. Zna se zgoditi, da se ta korak v kritičnih časih še slabo izplača dunajski vladi.
Večina ljudskih zastopnikov, kakor vsega hrvatskega naroda, simpatizira s sklenjeno rezolucijo; le nekaj dalmatinskih poslancev nasprotuje temu odporu; toda, to je le peščica mož, ki morda upajo dobiti osebnih koristi z dunajske mize.
Da ravnajo Hrvatje prav, ko obračajo Dunaju hrbet, mora vsak razsoden človek pripo-znati. Hrvatje so leta 1848., ko je vrelo v vseh deželah Avstrije in so Ogri, nahujskani po Ko-šutu, nastopili z orožjem v rokah proti Dunaju, pod Jelačičem prijeli za orožje in hiteli prelivat svojo kri za rešitev Dunaja. Toda pomirili so se razburkani valovi in Hrvatje so pričakovali, da jim uredi dunajska vlada njihove razmere kakor se gre. Toda kako so nagradili dunajski gospodje svoje branitelje? Izročili so jih na milost in nemilost Ogrom. In je li bilo potem čudno, če so jim vračevali Ogri milo za drago in upregli Hrvate v jarem sužnjosti? In, da je bila mera popolnoma napolnjena, je pomagala dunajska vlada Ogrom, da so oropali Hrvatom Reko.
Sedaj ko so se odločili Hrvatje, bi bilo dobro, ko bi tudi mi Slovenci začeli resno premišljevati „Reško rezolucijo." Posebno, ker smo mi Slovenci po svoji legi in po usodi neodvisnosti zvezani s Hrvati. Dolžnost naših vodilnih krogov je, da nastopijo sporazumno s Hrvati, ramo ob rami. Izposlovati je treba, da ne nastopijo Hrvatje brez Slovencev, a tudi Slovenci naj gredo v isti tabor kakor Hrvatje.
Mi Slovenci vzdihujemo še vedno v sponah dunajske enakopravnosti. Tiste slovite enakopravnosti, ki pozna samo preziranje in zatiranje. Toda vzdramimo se enkrat in spomnimo se, da smo tudi mi narod, ki ni brez zgodovine, čeprav tužne; narod, ki se ne da zatreti, temveč je voljan preliti tudi svojo kri za svojo svobodo.
Dunajska vlada Sodi, da mora biti Slovenec vedno tlačan. In res je malokateri narod vžival tako malo svobode, kakor ravno Slovenci. Le oglejmo si, po kakih valovih je plul slovenski čolnič, odkar se je upirala v njegova jadra habsburška sapa.
Pod habsburško vlado smo prišli v bistvu že leta 1278., ko je bil tedanji češki kraj Otokar, obenem tudi poglavar Slovencev, pobit v nesrečni bitki na Moravskem polju. Tedaj se je pričela Slovencem stoletna sužnjost pod Habs-burgarji. Popolnoma smo prišli pod to tuje žezlo začetkom novega veka.
Kako so skrbeli Habsburžani za svoje podložnike Slovence, kaže to, da so podpirali naselitev tujih nemških graščakov, ki so se na-
1882. je prišlo v Prusiji na 10.000 prebivalcev istega stanu, neoženjenih moških blaznih 32'2, ženskih 293, oženjenih moških blaznih 9’5, ženskih 9 5 in v d o v e 1 i h moških blaznih 321, ženskih 25 6. Socijalne razmere se ne more smatrati zdravim, če zabranjujejo normalno zadostitev naravnih nagonov in vedejo k prej označenim zlom.
Sedaj nastane vprašanje; Je li izpolnila današnja družabnost zahteve po pametnem načinu življenja ljudi sosebno ženskega spola? In če to vprašanje zanikamo nastane novo: Zamore li to izpolniti? Ako se mora oba zanikati nastane tretje: Kako se jih zamore izpolniti?
„Zakon in rodbina sta podlaga državi, kdor torej napada zakon in rodbino, napada družabnost in državo in podkoplje obe", pravijo zagovorniki današnjega reda. Monogamni zakon, ki je izpeljan iz razmer in zahtev meščanskega življenja je tedaj neovrženo eden najvažnejših podlag meščanske družbe, ali če odgovarja ta zakon naravnim potrebam in zdravemu razvoju človeške družbe, to je drugo vprašanje. Pokazali bomo, da je ta na meščanskem imovinskom razmerju obstoječi zakon manj ali več primoran zakon, ki ima veliko zla in mnogokrat doseže le deloma svoj cilj — ali ga sploh ne doseže. Pokazali bomo dalje, da je socijalna naprava,
Priloga „Našemu Lis tu “ št. 48 z dne 14. septembra 1906.
selili med Slovence in katerim so morali Slovenci zidati gradove in jih braniti. Kako so ravnali tuji priseljenci z ubogim slovenskim kmetom, je krvavo zapisano v zgodovini slovenskega naroda. In skrbna dunajska vlada je mirno gledala, kako trgajo nemški graščaki uboge slovenske kmete, ki so trepetali pred ljudmi, ki so jih oropali svoje zemlje in jih potem silili, da so jim delali tlako, ter sploh ravnali z njimi kakor z živino.
Kaj čuda, da se je slednjič tudi ubogemu slovenskemu kmetu porodila želja po osvoboje-nju tujega jarma in so se dvignili leta 1515. proti graščakom in požgali nekaj gradov. Toda dunajska vlada je poslala graščakom vojaško pomoč in slovenska stara pravda se je potopila v potokih krvi, prelite iz slovenskih prs. Leta 1573. so se bili Slovenci zopet uprli, toda bili so poraženi in krvava osveta je zadela upornike, ki so se borili samo za svoje — pravice. Tako, je ukazal baron Jošt Turen, premagalec kmetskih upornikov, kmetskemu vodju „Iliju", ki so ga imenovali kmetskim cesarjem, posaditi na glavo razbeljeno železno krono. V kakih groznih mukah je izdihnil Ilija, si vsakdo lahko misli. In to se je godilo pod vsem enako pravično habsburško vlado 1
Ko so začeli divji Turki, potem ko so premagali prej Srbe na Kosovem polju, hoditi ropat v naše kraje — kdo je trpel tedaj največ? Ali ne slovenski kmet, kakor tudi vsi Jugoslovani. In avstrijska vlada?! Ta se je malo brigala, ko so Turki požigali slovenske domove, teptali polja, uganjali grozovitosti in odvajali v sužnjost žene, dekleta in zlasti mladeniče. Dunajski vladi je manjkalo za pomoč južnim prebivalcem cesarstva vedno denarjev in vojakov, dočim je tratila čas in denar na severnih mejah! Toda, kaj jo je brigal trpin, saj ni bil Nemec, ampak — Slovan.
Kako se je hotel ubogi trpin Slovenec duševno in kulturno tako visoko povzdigniti, ko je živel v vednih bojih s Turki, ki so ga oropali še tiste mrvice, kar mu je pustil graščak-In Nemci, do katerih je Turčin le parkrat segel, se bahajo danes, da stoje na višji kulturni in gospodarski stopinji, kakor Slovenci in sploh Jugoslovani. A Nemci naj bi pomislili, da je njihova višja izobrazba in gospodarska moč nastala na stroške Jugoslovanov, zlasti Slovencev, ki so bili jez proti navalu Turkov, da so se mogli Nemci v miru lahko razvijati; in ko so prelivali Slovenci kri, da so odvrnili krutega Turka, ko jim je požgal sovrag domove in pobral, kar je bilo zanj, so čepeli Nemci in največkrat dunajska vsem enakopravična vlada doma in mirno gledala, kako trpi ubogi Jugoslovan.
Vse kaže, da so Habsburžani vedno le delali za Germane. Blagor Slovanov jim ni bil na
ki ostane milijonom nedosegljiva in ni nikakor oni na prosti ljubezni obstoječi zakon, ki odgovarja edino le naravnemu smotru, kot zatrjujejo njegovi častilci.
Z ozirom na današnji zakon pravi John Stuart Mili: „Zakon je edino pravo tlačanstvo, ki jo pozna zakon". Po mnenju Kanta tvorita še le mož in žena celega človeka. Na normalni spojitvi spolov obstoji zdravi razvoj človeštva. Naravna zadostitev spolnega nagona je potreba dobrega fizičnega in duševnega razsoja moža kot žene. Ali Človek ni žival, in tako mu ne zadostuje k popolnejši zadostitvi svojega energičnega in brezobzirnega nagona samo fizična zadostitev, on zahteva tudi duševno privlačnost in strinjanje z bitjem, s katerim se druži. Če to manjka, potem se godi vse to le čisto mehanično, in tako spojitev imenujejo nenaravno. Ne zadostuje višjim človeškim zahtevam, ker le tedaj se duševno oplemeniti to na čisto fizični podlagi obstoječe razmerje, če obstoja obojestransko nagnenje dveh oseb različnega spola. Višje stoječi človek zahteva, da traja obojestranska privlačna sila tudi po izvršitvi spolnega akta in da raztega svoj plemeniti učinek tudi na iz te obojestranske spojitve izklilo bitje.1)
') „Razpoloženje in čustvo, s katerim se zbližata zakonska, brezdvomno upliva na učinek spolnega akta in
rnari. Pomagali so, da so se Nemci povzpeli nad drugimi narodi, na stroške le-teh.
Slovenec jim je bil kot manj vredno bitje, ki naj v miru služi svojemu graščaku, čestokrat huje kot živina. In le čuda, da je naš narod sploh še obstal, da ni utonil v morju nemške in druge nasilnosti. Ko bi bili v tedanjih časih Nemci tako nasilni v vsiljevanju nemškega jezika, bi pač ne ostalo o Slovencih druzega kakor ime.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Zopetne seje volilnega odseka.
Volilni odsek se je minulo sredo sešel k svoji prvi popočitniški seji pod predsedstvom poslanca Ploja. Na dnevnem redu je bila kot prva točka razdelitev volilnih okrajev na češkem in Moravskem. Večina pa je želela, da se odloži ta točka na kasnejši čas, ko pregledajo poročevalci tudi vse došle tozadevne peticije prebivalstva. Sprejeto. Razpravljati prično delegati potem o § 7 volilnega zakona, kjer se govori o upravičenosti volilcev in poslancev. Ta § se glasi: „Voliti poslanca je opravičena vsaka oseba moškega spola, ki je stara vsaj že 24 let, ki je avstrijski državljan, ni izvzeta pri volilni pravici ah izključena in biva v oni občini svoje dežele, zastopanih v državnem zboru, v kateri se hoče poslužiti volilne pravice, od dne razpisa volitve, najmanj leto dni.
„Poslancem more biti izvoljena vsaka moška oseba, ki je vsaj že tri leta avstrijski državljan, stara najmanj 30 let in ni izvzeta ali izključena pri volilni pravici.
„Podrobnejša določila o izvrševanju volilne pravice in o teku volitev so razvidna iz državnozborskega volilnega o pravilnika."
češki radikalec Choc je zahteval, da se izpremene besede „vsaka oseba moškega spola" v „vsaka oseba moškega in ženskega spola" in da se zniža bivanje v enem in istem kraju od 12 na 3 mesece.
Nadaljne debate o tej točki se še vrše.
Pluralni volilni zistera.
V volilnem odseku je že napovedal klerikalni poslanec dr. Tollinger, da hoče predlagati v eni prihodnjih sej takozvani pluralni volilni zistem: t. j. nekateri ima pravico večkrat voliti. Kmet bi smel n. pr. oddati samo en glas, učitelj dva glasova, župnik tri. To bi bila lepa enakost. Da niso bili klerikalci še nikdar za enakost vseh stanov in da se oni demokratične delajo samo zaradi tega, ker jim to nese, vemo že davno; ali da se upajo tudi javno pokazati, da je njim en stan več vreden kakor kak drugi, tega vendar nismo pričakovali. Veseli nas pa, da so s tem tudi sami dokazali, da oni niso za enakost vseh stanov. Če drugo ne, vsaj priznanje
Dejstvo, da se te zahteve ne morejo staviti na brezštevilne zakone današnje družbe, so privedle Varnhagena Enzeškega k izreku: „Kar imamo pred očmi o že sklenjenem kot o še sklepajočem zakonu, ni bilo narejeno, da bi dobili-lep pojem o taki spojitvi. Nasprotno, vsa ta naprava, ki bi ji morala biti podlaga ljubezen in spoštovanje, in ki jo vidimo v vseh teh primerih prej na vsem drugem osnovano, nam je postala surova in zaničljiva. Glasno smo soglašali z izrekom Friderik Schlegla, ki smo ga čitali v fragmentih „Atheneuma": „Skoro vsi zakoni so konkubinati, zakon na levi roki, oziroma le provizorični poskusi in zbližavanja k pravemu zakonu, katere pravzapravi značaj po vseh duševnih in svetnih pravic obstoji v tem, da naj postane več oseb samo ena". To je mišljeno popolnoma v smislu Kanta.
Dolžnosti in veselje do potomcev utrjuje ljubavno razmerje med dvema človekoma. Par, ki se hoče oženiti, mora biti v prvi vrsti jasen na tem, če imata oba fizična in moralična svojstva za tako zvezo. Odgovor bi moral slediti popolnoma brez vsakega vplivanja. To se lahko
prenaša gotovo lastnosti značaja na postajajoče bitje". Dr. Elizabeta Blackwell, „The moral education of the young in relation to sex“. Glej tudi Goethejevo „Wahl-vervrandtschaften", ki precej jasno slika, kako učinkujejo čustva, ki jih imata dve osebi v intimnem občevanju.
je nekaj vredno, klerikalci namreč vse taje, kar ne stoji ravno črno na belem.
Zbližauje med Krvati in Staljani.
Urednik Novega Lista na Sušaku, deželni poslanec Fran Šupilo, javlja v svojem listu o poskusih zbližanja med Italjani in Slovani v svrho odpora proti Nemcem, ki prodirajo vedno siloviteje proti Adrijanskemu morju. Vse velike trgovske hiše so v rokah Nemcev, tako da je postal Trst pravi nemški emporij, prav tako v Genui, v Milanu je naseljenih danes že 40.000 Nemcev. Šupilo javlja, da se je pogajal v svrho take skupne akcije z uglednimi politiki Avstrije in Italije, zlasti z Rimom, Florenco, Milanom in Turinom. Za zbližanje je jako navdušeno dijaštvo na dunajskih visokih šolah. Za Slovane sta vodila pogajanja splitski odvetnik Šupilo in poslanec Trumbič, za Italjane poslanec Salvi in dr. Italo Roksieh. Italjani so obljubili delati za združitev Dalmacije s Hrvatsko, Hrvatje pa so bili pripravljeni odstopiti v Dalmaciji en mandat Italjanom in jim zagotoviti varstvo manjšine v uradu in občini in pouk v italjanskem jeziku. Ta pogajanja pa so se razbila vsled istrskih Italjanov in iz teh krogov izvira tudi pričetek in ves nastanek zadnjih rabuk v Zadru in Reki. Vsled tega Supilovega odkritja je brezdvomno jasno, da je pisava tržaškega P i c c o 1 a, ki pravi, da so ponujali Hrvatje spravo in sporazum z Italjani, a so zdaj povzročili take dogodke, popolnoma neutemeljena. Piccolo očita Slovanom zahrbtnost in nepoštenje, ali zdaj je očividno, kje je ležala odkritosrčnost in kje ni. Baš istrski Lahi, kot strupeni sovražniki Slovanov, niso hoteli o kakem mirnem sporazumu ničesar slišati, ker ne tiči v njih prav nič druzega, nego srd do vsega, kar je slovanskega.
Rimska sekcija italjanske dijaške zveze Corda fratres (Bratska srca) je izdalo apel na hrvatsko omladino, naj deluje v smislu pomir-jenja duhov med Slovani in Italjani.
v
Štajersko.
Premovanje govejo živine v Gornjem gradu.
Dne 5. septembra t. 1. bilo je tukaj premo-vanje goveje živine, katero je priredil tukajšni okrajni odbor. Bilo je razpisanih več državnih, deželnih in okrajnih nagrad za lepa plemenska živinčeta. Prignali so živinorejci 84 glav živine in sicer 20 bikov, 5 bikecov, 38 krav, 7 brejih telic in 14 telic. Kakor se je videlo, storil se je v živinoreji od zadnjega premo vanj a velik napredek, ljudje so se začeli oprijemati živinoreje, ki je danes v zgornji savinjski dolini edini dohodek propadajočemu kmetijstvu.
zgodile, prvič: s tem, da se izogne vsem drugim interesi, ki nimajo prav nič opraviti s pravim smotrom take zveze, torej z zadostitvijo naravnimi nagoni in množenjem svoje rase; drugič, da se preudari in ne vda slepi strasti. Ker pa obe zahteve, kot se to lahko dokaže, v sedanji družbi v zelo mnogih slučajih primanjkajo: zato sledi iz tega, da je današnji zakon daleč oddaljen od tega, izpolnjevati svoj smoter, in da torej tudi ni opravičeno staviti zakon kot nekako idealno institucijo, kot se to često dogaja.
Koliko je zakonov, ki se sklenejo na vseh druzih podlagah, kot prej omenjenih, se seveda ne more statistično pokazati. Udeleženci imajo svoje interese na tem, da kažejo svoje zakonsko življenje v vsej drugi luči kot je v resnici. Tu pač obstoja hlinjenje kot ga ni bilo najti v nobeni drugi družabni perijodi. In država nima nikakih interesov vsaj samo poskušati preiskati zlo; rezultati bi pač družbo, ki tvori državo, pokazali v drugačni luči. Maksimi, ki jih zasleduje država z ozirom na ženitev velike kategorije uradnikov in slug, ne pripuščajo, da bi država uredila zakon na taki podlagi in v takem bistvu, kot bi zahtevala to narava. (Dalje prih.)
Posebno lepi so bili planinski biki, ki prebijejo ves poletni čas na planinskih pašnikih, med tem ko so pri kravah bili obdarovani večinoma poljanci. K temu napredku pa je veliko pripomogla tudi bikorejska zadruga na Lubnem in želeti bi bilo, da bi se enaka zadruga ustanovila tudi v Gornjem gradu, kar naj bi bila skrb gornjegrajske občine. Vsled propadajoče lesne trgovine se bomo morali oprijeti živinoreje.
Darila so se razdelila sledeče: Izmed 20 bikov je bilo premovanih 13, izmed 38 krav 17, izmed 26 bikecov in telic pa 14.
Pred razdelitvijo daril je napravil potovalni učitelj gospod Jelovšek lep poduk navzočim kmetom, kako se morajo ravnati, da bodo dosegli lepe uspehe pri živinoreji ter jih vzpodbujal k ustanovitvi bikorejske zadruge. Kmetje so jako pazljivo sledili njegovim izvajanjem in le želeti bi bilo, da bi okrajni odbor povabil enkrat gospoda Jelovšeka, da bi kaj obširneje predaval o vinoreji z ozirom na naše krajevne razmere.
Omenimo naj še, da g. načelnik čisto slovenskega okrajnega zastopa gornjegrajskega namenoma ni pustil slavnostnega paviljona okrasiti s slovenskimi zastavami, temveč samo s cesarskimi in deželnimi, češ, da moramo biti v tem oziru „internacionalni". Pokazali pa so mu zavedni tržani s svojo demonstracijo, daje on popolnoma na napačnem potu, razobesili so slov. trobojnice po vseh privatnih poslopjih okoli dotičnoga prostora in celo na paviljon so svojevoljno pribili v zadnjem trenotku dve slovenski zastavi, ki pa nista vznemirjali nobenega člana ogledovalne komisije, razun „nemško-prijaznega" načelnika čisto slovenskega okrajnega zastopa gornjegrajskega, ki se je zgražal nad slovenskimi zastavami in nad tistimi, ki so morali priboriti prireditvi slovenski značaj, ter tako zavrniti popolnoma nerazumljivo provokacijo okrajnega zastopa oziroma njegovega načelnika. Toda to ni še vse! Kdor si je ogledal to razstavo, je lahko opazil, da so se je vdeležili samo slovenski živinorejci in sicer sami kmetje, če izvzamemo graščino Gornjigrad. In za te slovenske živinorejce je dal natisniti okrajni zastop — čujte in strmite — dvojezične razglase. Nemci sami se nam morajo smejati in nas zaničevati vsled take pasje ponižnosti. Škandal za okrajni zastop! Če se je to storilo vsled odborovega sklepa — kar pa dvomimo — potem, gospodje odborniki, ki hočete biti narodnjaki, sramujte se svojega čina, če pa je to storil „internacionalni" načelnik svojevoljno, potem pa napravite ž njim za tako klečeplaztvo pošten račun. Gospod Jelovšek je v svojem govoru omenjal med drugim, da imajo kmetje pravico zahtevati, da jih država podpira v živinoreji, ker zato plačujejo tudi davke in torej tudi oni podpirajo državo. In načelnik našega okrajnega zastopa pa pravi, da moramo biti „internacionalni". Škandal! Proč z nožem, ki reže na dve strani!
Politični shod v Slov. Bistrici, ki se je vršil minulo nedeljo, je sprejel iste rezolucije, kakor mariborski zaupni shod in ki smo jih objavili tudi v tem listu. Navdušenje je vladalo zlasti ob govoru dr. Brejca, ki je prišel navlašč iz Celovca na ta shod, da govori o volilni reformi in samopašnem postopanju dr. Šušteršiča in cele klerikalne stranke v tem vprašanju. Dr. Dimnik iz Maribora predlaga še nezaupnico vsem slovenskim delegatom volilnega odseka. Nezaupnica za dosedanje delovanje teh poslancev je bila sprejeta, istotako po župniku Medvedu predlagane rezolucije v prid slovenskemu poduku na šolah, da se preustroji nadalje šolstvo tako, da bo zadnje dve leti v pretežni večini gospodarski poduk, sklene se protest proti svobodni šoli (!), protest proti sedanjim počitnicam, zahteva se takojšnjo ustanovitev slovenske kmetske šole in pa protest proti nemškemu uradovanju okrajne sodnije in glavarstva. — Da ni bilo deža in toče, bi bil shod mnogo boljše .obiskan.
Slovenski župani pozor! Občina Skomre pri Konjicah je pred kratkim časom sklenila, da bo od c. kr. uradov sprejemala samo v slovenskem jeziku pisane odloke. Ta sklep se je
razveljavil od okrajnega glavarstva in dotično pritožbo je namestništvo odbilo. Pritožbo na ministrstvo pa je žalibog občina zamudila; kajti pritožba bi morala imeti uspeh, ali pa bi se morala pozneje vložiti pritožba na c. kr. državno sodišče. Pri tej priliki opozarjamo slovenske župane, da „Slovensko društvo11 v Mariboru rado brezplačno preskrbi take pritožbe. Toda poslati se mu morajo stvari takoj prvi dan, ne pa še le takrat, kadar je rok za pritožbo že zamujen.
Vsi Nemci so pokoncu. Ker je zapisalo neko železniško ravnateljstvo na Češkem na neko legitimacijo poleg imena Leoben tudi „Lubno“, je ves nemški Izrael pokonci. Prav dobro piše k temu dogodku Sl. Narod: Nemška užaljenost zaradi tega je smešna. Imena „Lubno" si niso skovali Čehi, temuč je bilo ime prvotno slovensko, ker so naselbino ustanovili Slovenci. Dr. Muchar ni mogel v starih zapiskih najti drugega imena kakor Liubina — Ljubina — Ljubino = Ljubno. Od tod šele so si pozneje Nemci skovali svoje ime Leoben, kakor je sploh vsem krajevnim imenom na Zgor. in Srednjem Štajerskem slovenska korenina. Ko bi ti nemški petelini čitali vsaj svoje zgodovinarje, bi se ne smešili tako.
17 hiš je pogorelo pri zadnjem velikem požaru pri sv. Frančišku v gornjegrajskem okraju. Nekaj teh hiš je celo popolnoma nezavarovanih. Ogenj je pomagalo gasiti čvetero gasilnih društev: iz Gornjega grada, Ljubnega, Mozirja in Rečice.
Ne kupujte pri Židih! V Mariboru so prijeli dva Žida, ker sta prodajala slabo preležano blago za drag denar. Opeharila sta pri tem več strank. Tudi pri nas po kmetih se ti ljudje vedno potikajo ' in ponujajo toliko časa, da prodado. Žalibog, da se ljudje dajo še vedno pregovoriti. Ne pomislijo pa, da jud prodaja blago, ki je ostalo po prodajalnah in katerega nihče ni hotel kupiti.
Neprevidnost z vžigalicami. V Mariboru se je zadušil 791etni steklar Anton Fetz. Zvečer je v spalnici prižgal luč in gorečo vžigalico po neprevidnosti vrgel na posteljo, ki je začela pomalem goreti, česar pa Fetz ni opazil, ampak se vlegel v posteljo in zaspal. Šele ko je dobil opekline po nogah, se je zbudil. Vsled nastalega dima je bil tako omamljen, da ni mogel iz sobe. Našli so ga sklonjenega ob postelji, vsega opečenega.
Prijet begun. Jz mariborske kaznilnice je ušel neki Marenšek, a že čez pet dni je prišel zopet v roke pravice.
Dva utopljenca. V Muri blizu Radgone so našli nekega mrtveca. Ponesrečenec je videti delavec in je ležal kakih 14 dni v vodi. Identitete njegove še niso dognali. — Istotako so pri Lipnici potegnili iz Mure okoli SOletnega mrtveca, ki je bil pa že zelo razpadel, da ga ni bilo mogoče spoznati v obraz.
Ob 336 kron je prišel Franc Ivančevič od Brežic doma, ko se je kopal v potoku Med-veščaku pri Zagrebu. Obleko je pustil na obrežju. Ko se je skopal in oblekel, je zapazil, da mu je neznan tat ukradel telovnik, v katerem je bilo 600 K denarja in srebrna ura vredna 36 kron.
Poslano. Notar Baš se je v „Domovini“ na-me razljutil. „Mož dobrih šeg*, dvigajoč se s svojimi izvanrednimi zaslugami za narod (baš nedavno piše vahtarica, daje bil B. pri prodaji zemljišča za šulferajnsko šolo Nemcem „sehr entgegen-kommend!") nad „ostalo množico*, me je udaril z velikim kopitom svoje redke bistroumnosti. „Služabnik prejšnjih gospodarjev11 izjavlja, da ne smatra za vredno „se režati in ropotati" nad gospodi, ki sedaj oskrbujejo „Domovino", izjavlja, da je pisal svojo prvo izjavo popolnoma mirno in stvarno ter navedel sama gola dejstva. Na megalomansko aristokratsko naziranje gospodov, ki mislijo, da se „dvigajo nad ostalo množico11, pa bo dalo primeren odgovor svoj čas slovensko ljudstvo na Štajerskem. In jaz smehljaje in mirno čakam tega časa. — Celje, dne 9. kimovca 1906. V e-koslav Špindler.
Primorsko.
39 Slovencem je morala dati goriška mestna občina domovinsko pravico v Gorici. Italjani v mestni občini nagajajo slovenskim prosilcem kar morejo in malokdaj, da bi ne bila kaka taka slovenska prošnja odbita. Pomaga šele priziv na upravno sodišče na Dunaju. Sploh je celo gospodarstvo Italjanov v Gorici pod vsako kritiko in tako trhlo, da imajo že v svoji sredi mogočno opozicijo.
Vendar! Zatrjujejo, da je ukrenjeno že vse potrebno, da se zgradi čim prej v Gorici električni tramvaj, ki bi vezal novi kolodvor s starim. In kaj store z dovozno potjo na novi bohinjski kolodvor?
Cel gozd rešili pred požarom. Dne 7. t. m. po 7. uri zvečer je začel iz neznanih vzrokov goreti borov gozd med Prosekom in Sv. Križem. Nevarnost je bila velika, da zgori cel gozd, ker je vsled velike in dolgotrajne suše vse suho. V’ tem kritičnem času so se peljali po cesti v kočiji štirje gospodje, kateri so že oddaleč zapazili ogenj. Vozniku so ukazali, naj hitreje vozi, da se požar omeji, ako je to sploh mogoče, ker se je ogenj že precej razširil. Kočija se ustavi in gospodje lete v goreči gozd, ki je oddaljen kakih 400 m od ceste. Priskrbijo si v naglici vsak svojo borovo vejo in gase ogenj z nečloveškim naporom. V kratkem času se jim to v njih naj večje zadoščenje tudi posreči. Na lice mesta je pritekel in pomagal gasiti polj. čuvaj iz Sv. Križa, Bogateč. Gospodje, ki so obvarovali društvo za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici brezdvomno velike škode so: Fr. Ferluga, okrajni glavar na Proseku, okrajni zdravnik dr. Bellen iz Opčin, E. Pakiž, nadučitelj v Sv. Križu in okrajni živinozdravnik Morpurgo.
Kakšen zdravnik pa je to? V Slov. Narodu čitamo, da se je posestnik Škrk iz Trno-vice pri Nabrežini po nesreči hudo ožgal. Pri zapiranju kleti se je onesvestil, padel na tla, goreča sveča pa mu pri tem zažge srajco. Mož bi gotovo umrl, da ga niso slučajno dobili otroci in ga rešili smrti. Ko so šli domači nato po zdravnika v Nabrežino, ni hotel ta k težko ponesrečenemu, češ da po noči ne hodi nikamor. Je kaj takega res mogoče?
Vsak dan se čuje v Trstu o novih tatvinah. Andreju Gorjupu je pokradel do sedaj še neznan tat dva prstana z demanti, srebrno žepno uro in zlato verižico ter par uhanov.
Za cesarjev sprejem je bilo v Pulju že vse pripravljeno. Jahta Miramar naj bi ga prepeljala v Dalmacijo k pomorskim manevrom. Z odpovedjo cesarjevega prihoda v Dalmacijo odpadejo zdaj tudi vse te kakor mnogobrojne druge priprave, tako glede osebne varnosti cesarja itd.
631etnega kmeta Beleniča so obsodili v Rovinju na omesečno ječo, ker se je poročil v Ameriki z neko žensko, dasi mu je živela doma še prva žena. Pa zapustil je tudi svojo Amerikanko s o otroci vred in odšel zepet domov, kjer so ga oblasti prijele najprej zaradi nekega posilstva. Po prestani kazni je bil obtožen še bigamije.
Kranjsko.
Kam jadramo in kdaj bo konec?
S temi besedami zaključuje Sl. Narod svoj uvodnik, kjer govori o velikanskem uspehu delovanja ponemčevalnega društva za naše kraje, Siidmarke. Imenovani list piše:
„V soboto je imela v dunajskem Novem mestu svoj občni zbor in tu se je sklenilo organizirati nakupovanje slovenskih zemljišč v velikem slogu in z znatnimi sredstvi omogočiti, da se na teh slovenskih posestvih naselijo Nemci. Ustanovi se poseben urad za naseljevanje Nemcev med Slovenci v zvezi s posebno banko in za to koloniziranje je „Siid-marka" dovolila letnega prispevka 30.000 kron.
če se posreči Nemcem pridobiti kako banko za ta svoj namen, bodo lahko razvili prav uspešno delavnost, zlasti ko je še „Siidmarka11
pripravljena v to svrko žrtvovati toliko tisočakov na leto. Slovenski kmet je zadolžen in proda rad svoje posestvo — nemških kolonistov pa bo dovolj, če se jim izroči kupljeno posestvo pod ugodnimi pogoji.
V tem, ko delajo Nemci tako sistematično, preudarno in dosledno na to, da nas preženo z rodne grude, pa beži naše ljudstvo trumoma v Ameriko in se mi ne moremo povzpeti do energične samoobrambe." —
Kdo pa je kriv tega velikega uspeha Nemcev in naše lenobe, ali ne mi sami s svojo „slovensko" politiko? Vas ni sram zaklicati, da se ne morete povzpeti do energične samoobrambe, ki imate za seboj vendar stranko in zatrjujete dan za dnem, koliko pristašev štejete? Se večja krivda zadene seveda naše klerikalne kroge, ki v tem oziru absolutno ničesar ne store, dasi imajo danes med Slovenci večino ljudstva in poslancev na svoji strani. V Ljubljano so nagatili Nemci v zadnjem času na stoti ne nemških uslužbencev, največ iz raj h a. Iz Berolina, iz Fran-kobroda itd. — od povsodi so jih navalili in ustanovili v ta namen razna podporna in podobna društva. V Ljubljani je danes vse polno nemških trgovin z nemškimi nastavljene!, in žalostno dejstvo je, da baš te tuje trgovine naj-lopše cveto in izpodrinejo domačine. Vsa krivda, lahko rečemo, leži na strani naših političnih voditeljev: oni ne pouče ne naših podjetnikov, kako jim je ravnati, da lahko uspešno konkurirajo z drugimi; ne ljudstva, da bi bojkotiralo tujce. Pa ne izpodriva nas Nemec samo v srcu Slovenije: mnogo slabše se nam godi še ob mejah! Nemci nas potiskajo z vso silo proti jugu, in preplavili so naše pokrajine, da jih je danes že celo omrežje nemških otokov. Najvažnejše občinske zastope so si priborili tekom let Nemci (Celje, Brežice, Ptuj itd.); vladi, ki podpira naše narodne nasprotnike, izražamo vsak hip svojo udanost — — spričo takega obnašanja od naših merodajnih krogov je res upravičeno vprašati se: kam jadramo in kdaj bo konec!	Ob j.
„Slov. Narod" govori neresnico, če pravi, da je priporočal „Obč. upravo". Naznanil je bil pač, da je pričel izhajati ta časopis, a priporočal ga ni niti z besedico; obratno, njegovo naznanilo se je čitalo mnogo bolj kot odklonitev nego priporočilo. „Slovenski Narod" se pa tudi moti, če misli, da je „Obč. uprava" rabila njegove reklame. Časopis je imel za svoj obstoj več kot dovelj naročnikov. Seveda „Sl. Narod" namenoma zavija namen in pomen našega članka v zadnji številki. Hoteli smo le povedati, da je bila pripravljena krasna organizacija, ki je pa nista znala vresničiti ne liberalna stranka — zaradi svoje nedelavnosti, ne njen organ „Slov. Narod" — zaradi zavisti in kruhoborstva, dokler se je ni polastila — nova „Županska Zveza".
Osebne vesti. Začasni vadnični učitelj na tukajšnjem učiteljišču, Josip Kostanjevec, je imenovan stalnim na svojem mestu. Dosedanji suplent na tem zavodu, učitelj J. Jaklič pa je postal vadnični učitelj. — Za začasnega učitelja na kočevsko gimnazijo pride Karel P e-trasch, dosedaj učitelj na zasebni realki v Gradcu. Definitivna učiteljica gdč. Marija Novak v Polhovem gradcu je prevzela začasno vodstvo ondotne šole, kjer je nastavljen kot provizorični učitelj absolvirani učiteljski kandidat g. Ernst Radovič. Učiteljica ga. Albina K o-cjančič v Bušeči vasi pri Kostanjevici je dobila zaradi bolezni dvamesečni dopust. Za njeno suplentinjo je imenovana roč. del. učiteljica gdč. Angela Mandelj iz Šmartnega pri Litiji. Ker je učiteljica gdč. Evgenija Tekavčič na svoje mesto v Mokronogu resignirala, je imenovana na njeno mesto začasno učiteljica gdč. Frančiška Cerov. — Provizorična učiteljica gdč. Adela Golob v Planini je imenovana za provizorično učiteljico v Begunjah pri Cerknici.
Proti dr. Karl vitez ■ Blehveis Trsteni-skemu je državno pravdništvo baje vpeljalo preiskavo v smislu § 359 kazenskega zakonika. O tej zadevi izpregovonmo svoječasno še nekaj besed. Dotlej pa lahko svoje cenjene bralce po-
tolažimo, da se jim ni treba preveč bati za to diko slovenskega liberalnega prvaštva. Ne bo nič hudega. Preiskave ne vodi adjunkt Bulovec, ampak dr. Foerster. „No, kaj pa je potem?"
SOletnico znanega rodoljuba, litijskega notarja Luke Svetca je praznovala minulo nedeljo Št. Peterska podružnica Ciril Metodove šolske družbe na prav slovesen način s posebno veselico na vrtu hotela Ilirije. Slavnostni govornik monsignor Tomo Zupan je v jedrnatih besedah orisal življenje slavljenca. Luka Svetec je doma iz Podgorja pri Kamniku. Stopil je iz državne službe kot mestni komisar v Ljubljani, a po štirih letih so zmagali Nemci in Svetec je bil 1869. leta upokojen. Nato se je posvetil notar-stvu, najprej v Idriji, potem v Litiji, kjer biva že celih 34 let. Celih 31 let je bil kranjski deželni poslanec (do leta 1895.), leta 1866. je bil celo naš državnozborski poslanec. — Pri veselici je bilo ves čas veselo življenje, pripomnili bi le to, kar je zapisal tudi Slovenec: Pri tej priliki moramo zopet z obžalovanjem konstatirati, da pri tako eminentno narodnih prireditvah naše dame ne morejo opustiti razvade, da ne bi med seboj nemški kramljale.
Slovenski Bohinjci — kje ste? V „Novega Slov. Štajerca" piše neki potnik iz Celja sledeče: Nedavno sem se mudil na Bohinjskem jezeru. Človek bi mislil, da je tam med svojimi, med Slovenci; kako sem se pa začudil, ko sem pri jezeru od daleč zagledal tablo z nemškim napisom, ki priporoča tamošnji nemški hotel. Ko sem se hotel kopati v jezerski kopelji, ogovoril sem v slovenskem jeziku dotično gospodično blagajničarko; ta se pa niti ni ozrla na mene in mi niti odgovorila ni. Na opetovano vprašanje je rekla, da slovensko ne razume. Od druge strani sem slišal, da dotični uslužbenci tega nemškega hotela pač večinoma razumejo slovensko, pa nočejo ali ne smejo govoriti. Kako bi vendar bilo potrebno, da se napravi pošten slovenski hotel, v katerem bi se človek res, domačega počutil? Do tistega časa pa je treba vedno in vedno povdarjati, naj se varujejo ljudje gostilnice in kopelji, kjer se zaničuje naš jezik. Dokler ne dobimo slovenskega hotela, kar bi se pač moralo v najkrajšem času zgoditi, zahajajte Slovenci pridno v gostilno „Pri Savici", ki ni daleč od jezera. — Poštni voz, ki vozi iz Bohinjske Bistrice do jezera, ima samo nemški napis. To je gotovo sramota za slovensko občino Bohinjsko Bistrico. Ako bi se občina le hotela ganiti, bi moral biti dvojezičen napis v nekaterih tednih dovoljen, ker vsaj na Kranjskem se ne bode upalo poštno ravnateljstvo odreči ti zahtevi. Pa oglasiti se je treba!
Spomenik Jurija barona Vege bo v nedeljo dne 16. septembra v Moravčah slovesno odkrit. Spored: Ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša, ki ji sledi odkritje spomenika s slavnostnim govorom, z godbo slavnega 27. pešpolka kralj Leopold II. in s petjem.
Sokol xV Ribnici. V Ribnici snujejo telovadno društvo Sokol.
Raznoterosti.
Napad Sokolov na Reki. Tudi največji avstrijski listi se pečajo zelo obširno z zadnjim napadom Italjanov na Reki na došle Sokole iz Zagreba. Na vsak način se hoče zvaliti krivdo na Sokole, češ, ti so začeli in ne Italjani. T a trditev pa je sijajno izpodbita z dejstvom, da so čakali Italjani vlak že na progi in sprejemali Sokole z besnim žvižganjem in kričanjem. Železnica, ki pelje iz Zagreba na Reko, križa, preden pride na kolodvor, glavno dovozno cesto reško. Če so pričakovali Italjani Sokole že tam, je vendar očitno, kdo je pričel. Prišlo je na mnogih krajih do najhrupnejših demonstracij in tudi do dejanskih spopadov. Mnogo oseb je ranjenih, več kavarn in drugih javnih prostorov manj ali več razbitih. Do hudih spopadov je prišlo tudi v Zadru, kjer je neki Hrvat za dobljeno rano celo umrl. Ogorčenje in razdraženost je splošna, tako da je bilo poslanih na Reko več stotnij vojakov, da vzdržujejo red. Hrvatje na Sušaku (Sušak deli od Reke le voda Rečica, Fiumara) so sklenili na velikem shodu
skrajen bojkot vseh reških trgovin, ki niso ali slovanske, ali madžarske. Pri Nemcih ali Ita-Ijanih kupovati je istovetno z narodnim izdajstvom. Razburjenje je stoprav v zadnjih tre-notkih nekoliko poleglo. — O dogodkih na Reki in v Zadru poročajo tudi italjanski listi iz kraljevine po cele kolone. Rimski G i o r n a 1 e d’ 11 a 1 i a — kakor drugi italjanski listi — zvrača vso krivdo samo na — — Sokole! Pravi, da od leta 1875. do danes ni bilo podobnih dogodkov. (Tedaj je prišlo namreč do hudih spopadov med Hrvatje iz Šibenika in med mornarji italjanske oklopnice „Monzambano".) Imenovani list pravi, da morajo tudi ti dogodki razdražajoče vplivati na odnošaje med Avstrijo in Italijo, kakor približanje avstrijskega bojnega ladjevja laški obali, napovedani, če tudi zdaj odpovedani cesarjev obisk v Dalmaciji itd. — Na vsak način pa nočejo biti Italjani ničesar krivi 1! — Tribuna piše celo, da vlada v Zadru nekako obsedno stanje, ki je hujše, nego na Ruskem, Klerikalno vatikansko glasilo Osservatore Romano piše ostro proti Hrvatom in drugim Slovanom, češ, da so žalili italjansko zavest v Dalmaciji, hvali našega cesarja, da je odpovedal svoj prihod v Dalmacijo in mu izraža vsled tega vse svoje simpatije. Strastna pa je pisava lista P a t r i a, ki pravi, da je postal iz gonje proti Italjanom že cel evropski šport, ker vsakdo ve, da je kraljeva vlada neobčutljiva. — Večerna izdaja torkove dunajske Nove Preše se peča v dolgem uvodniku z zadnjimi nemiri iu spravlja dogodek v zvezo z reško rezolucijo. V nekaterih ozirih ima morda prav. Preša pravi namreč, da da to povod, da se čim prej reši in razbistri vprašanje, ali spada Reka pod Ogrsko ali pod Hrvatsko. — Na Reki izhajajoči madžarski list Fiumei Hirlap javlja, da se je obrnila reška policija z zaupnim vprašanjem na zagrebško, za natančni dohod Sokolov na Reko. Imenovani list naravnost izraža, da so mogli italjanski demonstranti izvedeti le po reški policiji za dohod Sokolov, če ni reška policija sama še direktno kriva. Vsled tega je tem opravičenejša zahteva po podržavljenju te policije. Kakor kažejo znamenja, se to tudi namerava. Že sedaj pride 50 orožnikov nameščenih na Reko.
VII. shod slovanskih časnikarjev se je vršil to pot v slovaškem mestu Ogrsko Gradišče na Moravskem. Udeležba je bila izvečine od strani severnih Slovanov. Kolikor nam je znano, je bil od Slovencev tamkaj edino urednik Mira iz Celovca. Hrvatskomu novinarju Dr. A. Radiću je bil dohod na shod zabranjen. O do-pisovalnem in posredovalnem uradu za slovanske časnikarje je poročal Dimitrij Nikolajevič Vergun iz Dunaja in predlagal prošnjo na naučnoga ministra, da ustanovi čim prej stolico za slovanske časnikarje, najbolje na praškem vseučilišču. Na dnevnem redu je bilo še poročilo o slovanskem tiskovnem uradu, o novem tiskovnem zakoniku, ki naj se reši še v jesenskem zasedanju zbornice; nadalje se je sklenil protest proti ukrepu vlade, ki ni hotela podeliti koncesije za ustanovitev slovanskega do-pisovalnega urada, ki ga je hotel otvoriti v Pragi dr. Preiss. Končno je bila poslana še običajna brzojavka — komu? Avstrijskemu cesarju.
Socialno gibanje.
Štrajk steklarjev na Dunaju. Vsled prenizkih plač so pričeli steklarski pomočniki na Dunaju s štrajkom. Nekaj podjetij se je takoj udalo in sprejelo pogoje. Nekateri steklarski mojstri pa izpočetka niso hoteli o kakem sporazumu ničesar slišati, češ da pomočniki itak odnehajo, ker nimajo zadostnih sredstev za vztrajanje v štrajku. Ali še vsem je v spominu mizarski štrajk, kjer so podjetniki prav tako govorili, a so naposled podlegli po 15 tedenskem štrajku. Prav tako je bilo pri mošnjarskem štrajku, kjer so vztrajali pomočniki 17 tednov, kar ni posebno težko, ker se organizacije medsebojno podpirajo in proti dobro organiziranemn delavstvu je težko kaj opraviti. Prav vsled tega dejstva je sklennilo vedno več steklarskih podjetnikov novo pogodbo s svojimi pomočniki, tako da je le še malo mojstrov, ki „vztrajajo". Drže se morda še en teden, več gotovo ne. Steklarski pomočniki pa so si svoj položaj precej izboljšali.
si je prav lahko zagotoviti dober obstanek z ureditvijo manipulacije z žganjem v malem obsegu, eventuelno z malim žgalnim kotlom v svrho destilacije žganja in specijalitet likerjev. Navodila in namenu primeren pouk brezplačen. — Dopisi naj se pošiljajo pod „Lukrativ št. 127“ na anončno ekspedicijo Ed. Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9.
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton HSuller
vEnotržec Domžalah
-------- (Kranjsko).----
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah sa.A. Kaupa, Berlin S.W. 286 Tiindenstrasse. SO.
Tri goldinarje
k0podo~”i~n”£ toaletnega mita (eigadkoe)
z vijoličnim, rožnim, heliotrop, mošusovim, šmarničnim breskvinim itd. duhom.
Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budapešta, VII. Bezerčdy ul. 8.
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Neprekosljivi za obrtne namene,
šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik
Fr. Tsehieihel Ljubljana * Kočevje
•	Mestni trg 9. v gradu.
ašaap	52-i2
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
Edino pravi je
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprckosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
TMerryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra"
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3’60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	35
Mn!11 llierri v Pregradi pri Begal Sla'*
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah.
r
Gdlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
W Streha prihodujosti! -w

iz portland-cementa in peska
Praktična !	Lepa 1
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
V
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
J
poljedelskih stroj«,
slamoreznic, čistilnic,
največjo zalogo	»hujuv* mlatilnic, gepelnov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
U LJUBLJANI --------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.

Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninske stroko spadajoče predmete.
David Seravalli
V Ljubljani, Slomškove ulice 19
Kiparstvo in toVarna za umeteljni kamen 12-6
Vsa kamnoseška dela so izvršena iz umeteljnega kamna.
E6
Izdeluje cementne cevi, stopnice, podstavke, ograje, strešne plošče, različne cementne plošče za tlak, vodomete, žlebove in školjkaste izlive za vodovode, žlebove za krmo konjem in govedi, okrlske, podobe, fasadne delo, plošče in tlak iz mavca za stene in strope. Zaloga blaga iz kamenine in zaloga Samotne cpeke.
Zastopstvo za obočne stropne trame, patent ,,THRUL“.
Vse je narejeno solidno, strokovnjaški, po zmernih cenah in pod garancijo.
~oo
■00
Razpošiljapsje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
Ejubljana
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
=r: švicarskih ur =
bralantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
da je moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 26-12
¥ siciBcaz,
Iščemo zastopnikov
na vseh sposobnih tržiščih za prodajo naših prvovrstnih strojev za posnemanje mleka
oripalni Megs-posneialtaikov
Prosto viseč, na krogljastih ležiščih tekoč izločilni bobnič,
igraje lahek tek, kolesovje je popolnoma pokrito, olja se porabi zelo malo, posnemanje je najnatančnejše, trpežnost največja. —
Spričevala o 12- in večletni uporabi.
Edini izdelovntelji:
6—3
JOS. Meys & Co., HenneflSieg (leaaja).
Oglasijo naj se le taki kupci, ki bodo kupili stroje za lasten gotov račun.
BIBE

Brezalkoholna pijača iz-X, vrstnega okusa iz sadnega soka.
Nareja jo Ga FlOCOLI, lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono, -vuv- Naročila se izvršujejo točno po povzetju.
Zahtevajte povsod J/aj JLi$t!