Leto VIII.
V Celju, dne 20. novembra 1913.
St. 17.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiijatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati "» naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so l>ošti>ii.e proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 E, t a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje VDaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: tiNa*-odrii List" v Celju.
Železnično vprašanje.
V Celju, 19. nov.
Včeraj je predložil železniški minister dr. pl. Forster državnemu zboru predlogo o novih — bosanskih železnicah. Minister pravi, da so te železnice nujno potrebne in sicer iz sledečih razlogov: 1. Bosna in Hercegovina se morata gospodarsko bolj priklopiti monarhiji, 2. železniško omrežje v Bosni in Hercegovini se mora izpopolniti iz vojaških ozirov. Nove razmere, ki so nastale na Balkanu, bojda zahtevajo, da mora biti naša država v stanu vreči vsak hip na stotisoče vojaštva v Bosno in Hercegovino. Stroški za te bosanske železnice so »malenkostni«; na našo državno polovico odpade »samo« 270 miljonov kron, torej približno toliko kolikor vrže ves cesarski zemljiški davek iz cele države v petih letih. Na nove železnice v Avstriji, je izvajal minister, pa bodemo takrat mislili, ko sklene državni zbor nove davke. To je bila taka zaušnica našim davkoplačevalcem, tako norčevanje iz naših gospodarskih potreb, da je nastalo celo med drugače pokornimi državnimi poslanci precejšnje razburjenje. Da pa so dali duška svoji nevolji bolj inorodrii poslanci, se pri naših ponižnih, iz vladnih jasli žročih klerikalcih razume skoro samo po sebi.
Koliko denarja stane pri nas neprestano oboroževanje, bodo na kratko povedale sledeče številke. L. 1912 je vlada izsilila novi obrambni zakon (t. j. povišanje števila rekrutov. novo orožje itd.), ki je povzročil 80 miljonov enkratnih stroškov in 71 oziroma 92 miljonov kron letno višjih izdatkov za armado; pa to še ni bilo dovolj! Delegacije so dovolile leto poprej 125 miljonov kron za nove topove in 312 miljonov kron za nove bojne ladije! Naravnost ogromne številke so to, ki se izmolzejo iz ljudstva brez vsake utemeljene potrebe. Kmet stoka in vzdihuje, obrtnik nima dela in ne more iztirjati dolgov iz naročnikov, rudniki in tovarne odpuščajo delavstvo, to je kratka slika našega žalostnega položaja, ki ga zakrivlja kriva politika vodilnih glav v državi.
Toda vse te številke še ne vsebujejo izdatkov za lansko in letošnjo vojno pripravljenost ob južnih mejah; ti stroški znašajo čedno vsotico 316 milijonov kron...
In sedaj je treba pomisliti, da vlada za vse te izdatke ni zahtevala nobenega zvišanja davkov. Vzame se pač tam, kjer je •— kaj mari generalom, če se zanemarjajo ljudske potrebe! I<o bi bilo treba graditi nove železnice — tedaj pa se zahtevajo novi davki! In vendar so te krvavo potrebne, bolj gotovo ko one v Bosni. Pravilno bi bilo, da bi si svoje železnice plačali Bosanci sami, če jih že hočejo imeti ali če so v obrambo dežele potrebne, mi si moramo svoje železne ceste tudi plačevati sami! Tega na-ziranja bodo z nami vred vsi oni spodnještajerski Slovenci, ki tako hrepeneče čakajo izpolnitve davnih želj po železnicah! In to so prebivalci Slovenskih goric, ki bi radi imeli zvezo Radgone s Ptujem, odnosno z Mariborom, zvezo Ljutomera z Ormožem; to so Haložani, ki so še nedavno tega videli komisijo, merečo železnico iz Ptuja v Rogatec. To so prebivalci Sotelske doline, ki že obupujejo, ker ne vidijo od nikoder pomoči za svojo železnico. In kaj porečejo Savinčani, ki bi radi imeli zvezo z Domžalami, kaj Gornjegrajci, katerih nujni interes je železnica do Kamnika? Ako bi se z denarjem, ki
ga zabijemo sedaj v Bosno, gradile vsaj nekatere izmed navedenih železnic, bi prišlo več življenja in prometa v naše kraje, več dela in zaslužka. Ljudje bi ostajali vsaj po nekod doma in bi ne bili prisiljeni romati po svetu s trebuhom a kruhom!
Radovedni smo opravičeno, ali bodo padli sedaj znova pred vlado na kolena tudi naši spodnještajerski državni poslanci in bodo privolili z drugimi vladnimi mameluki vred neštete miljone za Bosno; naši kmetje pa se naj obrišejo za svoje železnice! Radovedni smo, ali bodo kaj moški tudi pri nastopu za svoje volilce ne samo pri zahtevanju mastnih svojih dijet. Doslej smo culi malo kaj o njihovem prizadevanju za železnice. In pri tem bo tudi bržkone ostalo, saj si misli dr. Korošec, da je naš kmet prezabit in prepohleven; dokler mu ne bodo rezali jermenov s hrbta, bo vedno ponižno plačeval če treba tudi za zamorce, ne da bi zahteval za svoja plačila tudi odškodnine.
Zidarski in tesarski mojstri, pozor!
(Dopis iz obrtniških krogov.)
Od c. kr. namestništva v Gradcu je vsled mini-sterijalnega odloka z dne 27. decembra 1893 izišla postava, da se smejo mojsterske koncesije za zidarske, tesarske, kamnoseške in studeničarske obrti deliti le na podlagi strogih mojsterskih izpitov, kateri se napravljajo pri c. kr. namestništvu oziroma pri c. kr. deželni oblasti.
Ker ta postava našim klerikalcem sploh ne gre v glavo, so že leta 1898 in letos v deželnem zboru predlagali, naj bi se ravro zidarske, tesarske in druge stavbne obrti delile na podlagi raznih olajšav, torej brez vsake skušnje. Tovariši, preizkušeni mojstri, ali ste že slišali kaj enakega? Stavbne obrti, katere so najbolj nevarne, pri katerih lahko zgubi stotine delavcev svoje življenje ter po neprevidnosti ali neizkušenosti podjetnika najde smrt, one obrti naj bi bile proste obrti, in to mislijo naši klerikalni poslanci doseči! Nemogoče, v kratkem rečeno; kajti s tem bi se fušarji podpirali, katerih je že itak povsod. posebno pa v Savinski dolini dovolj. Namesto da se odpravijo fušarji, naj se še njim obrti podeljujejo. Gospodje poslanci, kako vendar vi mislite o tem? Da bi vsak, kateri nekaj let okrog fušari, bil enak onemu, ki si je strokovno znanje pridobil na c. kr. obrtni šoli, tam raztrgal mnogo hlač in končno še moral pred stavbno izpitno komisijo pokazati svoje znanje? Če je temu tako, potem ste pa vi gg. farovški poslanci in kravji pastirji tudi lahko enaki, saj ravno tako lahko vsak kravji pastir pride v deželni in državni zbor kot vi. Namesto duhovnikov naj bi pa raje kmečki hlapci opravljali duhovniške službe, saj bi stalo to mnogo manje! Saj bi bilo mogoče vse enako, duhovnik ali pastir ali hlapec? Vsi vemo, da to ne gre. Zato pozivam tudi cenjene tovariše, da v tej zadevi protestirajo, da se laži, ki jih spravljajo klerikalci o naši obrti na dan, zakopajo ža vselej v grob ter da se ne prikažejo nikdar več.
Poslanci govorijo v deželnem zboru, da primanjkuje na Spodnjem Štajerskem mojstrov ter da I morajo vsi iz mesta naročevati svoje mojstre, če ; hočejo kaj novega zidati. Pri nas v Savinski dolini t je na primer dovolj preiskušenih mojstrov; v maj- ' hnem okraju Šoštanj so štirje mojstri, dva brez • skušnje, dva s skušnjo; c. kr. namestnija je v te-
kočem letu podelila še kar dvema mojstroma koncesiji v sodnem okraju Šoštanj, enemu v Šoštanju, enemu v Gorenju. V okolici polzelanski ima svoj delokrog zopet drugi preizkušeni mojster, dva mojstra se nahajata v Slovenjgradcu, eden v Žalcu. Nadalje imajo celjski mojstri tudi svoj delokrog po deželi in mestni okolici. Kaj pa naj počnejo mestni mojstri, če v mestu dela zmanjka, na deželi bodo pa fušarski obrtniki opravljali delo, katero spada le izučenim mojstrom? Zato povejte gg. poslanci, če vam tudi v Savinski dolini primanjkuje mojstrov??
Nadalje predlagajo gg. duhovniški poslanci v deželnem zboru, da spodnještajerski delavci ne morejo vsled neznanja nemškega jezika do skušnje. Grda laž. Zakaj pa stoji v Ljubljani c. kr. državna obrtna šola? Se li tam ne učijo v slovenščini ali ka,i? Se li pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani ne delajo izpiti v slovenskem jeziku? Zakaj se je zidaki šola v Ljubljani, če je ni potreba; zakaj je žrtvovala Ljubljana in pa država toliko tisočakov za to. da bi se slovenski fantje izobrazili v dobre izurjene obrtnike in da bi se splošna fušarija odpravila.
Prav govori g. dr. Kukovec na obrtniškem shodu v Celju dne 9. novembra, akoravno ga napadata vsled tega predloga »Straža« in »Slov. Gospodar«.
Proti postavno dovoljeni fušariji moramo obrtniki nastopiti z združenimi močmi. Kajti če se bo v eni obrti začelo, se bode povsod drugod nadaljevalo. V »Narodnem listu« je bilo brati zadnjič, da nas je 10.000 na Sp. Štajerskem; če združeno nastopimo, bo to že mnogo zaleglo in tistim farovškim politikom, ki bi nas radi spravili ob kruh. bo pošteno zvonilo v ušesih. Posebno pa pozivam svoje tovariše zidarske in tesarske mojstre, da skličejo posebno zborovanje, na katerem bodemo klerikalnim poslancem povedali, kar jim gre. Mi ne delamo s tem samo za se, temveč tudi za vse prebivalstvo. Saj ve vsak kmet, koliko nesreč in škode je že bilo pri stavbah, ki so jih delali neuki ljudje in koliko dragih pravd je že nastalo iz fušarije. Plačati pa se mora fušarja ravno tako kakor mojstra. Zato na dan, tovariši!
(Opozarjamo obrtnike, kako hinavsko se jim prilizuje in vsiljuje »Straža«, kako grdo pa zna na drugi strani nastopiti proti njim. Bog vas obvari takih prijateljev! Op. ur.)
Svoji k svojim!
(Iz trgovskih krogov.)
To geslo da je oni čudež, kateremu se imajo Čehi zahvaliti za tako hitri razvoj in emancipacijo svoje trgovine in obrti. Kakor mnogo drugih čeških idej, tako se skuša tudi ta oživotvoriti na Slovenskem. Dasiravno imajo priporočevalci tega gesla najboljše namene, ne manjka zopet drugih, katerim je pravi zmisel in namen gesla deveta briga in ki zasledujejo v njem le osebne koristi. Ti se najdejo toliko med prodajalci, kolikor med kupovalci.
So nekateri industrijalci in trgovci-grosisti, ki ponujajo detajlistom blago dvomljive vrednosti in se sklicujejo na zgoraj omenjeno geslo, ki jim dostikrat tudi pomaga do kupčije. Detajlist, ki se pusti vplivati, ne da bi imel potrebo in ne da bi bil prepričan o dobri kakovosti dotičnega blaga, je kmalu založen s takim »narodnim blagom«, katerega ne more razprodati. Potem so trgovci, ki si domišljajo, da bodo z geslom »svoji k svojim« dosegli velike
Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Celju =
Delniška glavnica 8 miljonov Kron.	Rezervni zaklad 1 mlljon kron.
Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune.
Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge proti odpovedi po 51/27o.
Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	68 50-41
56 51-40
NARODNI
::::::: DOM
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po
Rentni davek plačuje sama.
uspehe, ne da bi imeli zato potrebnih sredstev, znanja in zmožnosti. Otvorijo trgovino, napravijo, prav lepo reklamo, v kateri mora biti predvsem prav debelo tiskano »svoji k svojim«; tako je trgovina urejena, kako blago je, kakšne cene, vsetcfje postranska reč. Nasprotno pa mora biti življejije gospoda šefa prav udobno, kakor se spodobi'takemu modernemu trgovcu. Trgovino pustiti usodi, z najboljšim upanjem, da bodo odjemalci kar leteli notri. Pod uplivom vabeče reklame začne ljudstvo pridno zahajati v prodajalno, kakor hitro pa se prepriča o slabi postrežbi, jej obrne hrbet. Se razume, da tak trgovec nima uspeha in čestokrat mora zapreti trgovino. ako ga upniki ne prehite. Potem pa toži čez Slovence, da ga niso podpirali in da so oni krivi njegovega propada. Toliko prvi, kolikor drugi ne škodujejo samo sebi, ampak tudi drugim slovenskim industrijalcem iii trgovcem, ker kogar je ena slovenska tvrdka enkrat slabo postregla, izgubi zaupanje tudi v dobre.
Še več greše odjemalci. Kadar jim noče nihče več kreditirati, se spomnijo kakšnega trgovca, ki je na glasu, da je naroden in skušajo tam svojo srečo, povdarjajoč, da so tudi oni narodni. Ako jim trgovec neče upati, ga obrekujejo in spravljajo ob dobro ime, ako jim upa, ne more nikdar iztirjati. Potem so razni »umetniki« in »zaslužni Slovenci« in drugi taki, ki napravljajo bolj zavednim slovenskim trgovcem in obrtnikom več ali manj neprijetne obiske.
Da so Čehi dvignili svojo trgovino in obrt na tako visoko stopnjo, je gotovo zasluga dela in šole. Oni so spoznali važnost obrti za narodno gospodarstvo ter se potegnili bili za nje. Spopolnjevali slo že obstoječa podjetja, nova ustanavljali ter pošiljali svoje sinove v tehnične in trgovske šole. Da je imela obrt popolen uspeh, je treba, da so proizvode ali izdelke prodali. Ti se pa navadno ne prodajajo samo tam kjer se proizvajajo. Zato so prekoračili mejo ožje domovine in začeli so prodajati drugorodcem. Pri teh se pa nič ne doseže z geslom »svoji k svojim«. Tu je treba: dobrega blaga, točnosti in konkurenčnih cen. Geslo »svoji k svojim« jim je le pri svojcih pomagalo in še tam le pod gornjimi pogoji Priznati moramo že, da smo Slovenci v narodnih vprašanjih veliko bolj popustljivi nego Čehi in da živimo pomešano z Lahi in Nemci, kar gotovo zelo otežuje izvajanja gornjega gesla.
Upoštevajoč vse to, pridemo do zaključka, da ima geslo »svoji k svojim« zelo relativno in nevarno reklamno vrednost, in še ta se ohrani le. ako se trgovec zaveda 1) svojih dolžnosti napram odjemalcem s tem, da se zadovoljuje, da mu ti dado prednost pod enakimi pogoji, 2) svojih pravic s tem, da se zna varovati pasti, ki mu jo nastavljajo brezvestni dobavitelji, odjemalci in razni malopridneži.
»Trgovski list«.
Bcltžlit.
Zaupnica dež. posl. dr. Kukovcu. Izvrševalni odbor narodne stranke je imel dne 14. tm. sejo, v kateri je bil soglasno storjen sledeči sklep: Izvrševalni odbor narodne stranke je vzel poročilo deželnega poslanca dr. Kukovca o oktobrskem zasedanju deželnega zbora z odobravanjem na znanje. Izvrševalni odbor se strinja z njegovim delovanjem in zavrača z vso odločnostjo neosnovane napade klerikalnega časopisja na dr. Kukovca, ker dobro ve, da se skušajo s temi napadi pokriti mali uspehi klerikalne deželnozborske delegacije. Izvrševalni odbor izreka dr. Kukovcu za njegovo delo in možat nastop v deželnem zboru odkrito zahvalo in neomejeno zaupanje.
Pometajte pred svojim pragom! »Straža« in »Slov. Gospodar« se zaletavata sedaj že poldrugi mesec v dež. posl. dr. Kukovca, češ, da ni nič opravil in nič dosegel v štajerskem deželnem zboru. To je že samo na sebi hinavstvo; saj klerikalna časopisa dobro vesta, da je dr. Kukovec v deželnem zboru edini slov. narodnjak, ki ga povrh vse črti in zasleduje, najbolj pa njegovi rodni »bratje« v klerikalnem taboru. Klerikalni poslanci mu iz samega »rodoljubja« in vzornega »slovenstva« ne podpišejo nobenega predloga, nobene interpelacije in če ga grdi kak Nemec, so klerikalni poslanci vedno pripravljeni pomagati. Kljub temu pa je dr. Kukovec v deželnem zboru kakor vedno tako tudi meseca oktobra častno nastopil. Imel je nekaj izvrstnih govorov, v katerih se je zavzemal za vse naše narodne težnje, zlasti je dobro nastopil proti lahko-mišljenemu zadolževanju dežele, ki bo moralo peljati do ogromnega zvišanja doklad. Utemeljeval je živo potrebo slovenske meščanske šole dosti bolje ko dr. Korošec, ki je imel o stvari klavern in voden govor. Dosegel je za pletarsko šolo pri Sv. Barbari isto letno podporo kakor vseh 12 klerikalnih poslanskih jogrov s 3 letno obstrukcijo komaj in komaj za gospodinjsko šolo v Št. Jurju. To delo v takih razmerah pač za enega poslanca zadostuje. Če bi imel dr. Korošec v deželnem zboru 11 tovarišev, bi bili uspehi čisto drugačni kakor jih je doseglo 12 klerikalnih poslancev. Ker je pa po pisavi klerikalnega časopisja vsak med njimi tisočkrat več vreden
in bolj sposoben ko dr. Kukovec^ vprašamo klerikalne časopise, kaj so delali v deželnem zboru dr. Verstovšek, Terglav, Vrečko, Ozniec, Novak, Me-ško, Pišek, Roškar? Od teh jih več sploh ni bilo pri sejah in so zastonj vlekli svoje dijete; spregovoril pa sploh nobeden ni, sedeli so tam kot mutci. Saj res, Terglavu bi skoro delali krivico. On je trikrat rekel »So ist« — gotovo imeniten in slaven govor, kaj ne! Vse to je videl in presodil tudi izvrševalen odbor narodne stranke in prav je, da je dal na lajanje klerikalnih časopisov edino pravilen odgovor: izrekel mu je soglasno zaupnico. In trdno smo prepričani, da se strinjajo s to zaupnico vsi razsodni ljudje na Spod. Štajerskem.
Pozor, naborniki! Vsi oni, ki pridejo 1. 1914 k naboru, to so mladeniči rojeni v letih 1891, 1892 in 1893, se imajo še tekom tega meseca zglasiti pri županstvu svojega bivališča. Važno je to osobito za one, ki bivajo v tujih občinah.
Žrtve vojne na Srbskem. Uradno poročilo pravi, da znaša število srbskih invalidov 30.000. Ogromno število zdravih in krepkih ljudi, ki so do smrti za delo nesposobni!
Razpisane ustanove (štipendiji). Štajerski uradni list »Grazer Zeitung« z dne 8. novembra vsebuje razglas c. kr. štajerske namestnije, tičoč se razpisa štipendijev za prvi semester šolskega leta 1913/14. Ti razglasi so nabiti tudi na črnih deskah v srednjih šolah. Opozarjamo na nje stariše in dijake.
Poraz klerikalcev na Moravi. Morava je bila skozi par desetletij ravno tako pod duhovniško komando kakor sedaj Spodnja Štajerska ali Kranjska. Duhovniki so napeli vse sile in izvabili vsa sredstva, da bi ostali na krmilu, pa ni nič pomagalo. Meščani, kmetje in delavci so se politikujočih farjev pri zadnjih deželno- in državnozborskih volitvah, pa Moravi skoraj popolnoma otresli. Letos	klerikalni državni, poslanec pater Šiljnger, a njegovega mandata ni dobil več klerikalec, temveč naprednjak Malik. Tako kažejo volilci po celem svetu politiku-jočim duhovnikom vrata; enkrat bo do tega prišlo tudi na Slovenskem, o tem smo lahko trdno prepričani.
Srbija in Črna gora ste se glede nove meje med seboj sporazumeli. Črna gora dobi večji del Sand-žaka, Novi Pazar, mesto Djakovico in kos rodovitne metohijske ravnice. Črna gora je sedaj po vojski glede ozemlja in številke prebivalstva enkrat tako velika kakor poprej, junaškemu črnogorskemu narodu moremo na teh uspehih le prisrčno častitati.
Velik požar. V Vasi Spodnji Tilmič blizu Lipnice je zgorelo v sredo več kmetom 8 poslopij. Nesreča je toliko hujša, ker so imeli kmetje sedaj že vse pridelke pod streho. Zgorelo je tudi nekaj živine.
»Akad. dr. slov. veterinarjev na Dunaju« priredi II. redni občni zbor v soboto 22. tm. v restavraciji »Siegel«, Neulinggasse 28 z običajnim dnevnim redom.
Vojvodina Štajerska. Učencem spodnještajier-skih ljudskih šol v ponavljanje učne snctVi iz domo-znanstva sestavil Josip Mešiček, nadii&tefj v Sevnici. Cena 40 v. V tej knjižici podaja pisatelj na kratko zemljepisni opis Štajerske, nekoliko statistike in pa nekak pregled štajerske zgodovine. Knjiga je pisana zelo poljudno in bo brezdvomno prav dobro služila ne samo štajerski, marveč sploh slovenski mladini. Kako se je ta knjižica priljubila, kaže to, da je pravkar izšla v Zvezni trgovini v Celju v 3. izdaji.
Prva c. kr. avstrijska razredna loterija. Od sobote 22. tm. naprej bode Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot opravilišče c. kr. razredne loterije odnosno njene podružnice v Celju, Celovcu, Gorici, Splitu in Trstu izplačevala dobitke in obenem izdajala obnovitvene srečke za drugi razred. Dosedanji imejitelji srečk naj se od tega dne naprej priglasijo, da se jim izroče srečke za drugi razred. Pri tej priliki naj se tudi vrnejo srečke za predidoči razred. Zadnji termin obnovitvenega roka je 2. decembra ti.
Slovenskemu učiteljstvu ln mladinoljubom sploh. Društvo »Branibor« je izdalo z velikimi žrtvami II. letnik koledarčka slovenski mladini (za leto 1914). Koledarček je po obliki in vsebini mnogo popolnejši kot je bil I. letnik. Oziralo se je tudi na praktično stran ter ima koledarček poleg zanimive vsebine tudi imenik součencev, urnik in beležke. Cena mu je ostala neznatna 20 v, s pošto 25 v, pri večjih naročbah pa je plačati le poštnino. Kje je vzrok, da letos prihaja tako malo naročil? Niti Ys še ni naročenih. Napravite vendar mladini veliko veselje in jo pomagate utrjevati v narodni zavesti. Nemški učitelji in razumevniki kar krošnjarijo s svojimi strupenimi koledarčki tudi med našo mladino.
21. izkaz darov za »Sokolski dom« v Hrastniku. Tekom leta 1913 so bili sledeči dohodki: Obresti naložene glavnice za 1. 1912: 199 K 54 v. Čisti dobiček o priliki zleta 148 K 95 v. Plesna veselica v predpustu 57 K 48 v. Napredni akademiki Celje 25 K. Po 20 K gg.: Levstik (Bizeljsko), Brata R. v T. in Florenini. Gramofon 31.73 K (— K 10.70, 9.83, 11.20). Dragar nabral 10.49 K. Sokol Kobarid 10 K, br. Oset, Trbovlje 4 K- Nabiralnik 6.33 K (= K 2.95, 3.38). Po 2 K gg.: dr. Rajh, poslanec Ribnikar, J.
—
Naglau in Hmelj. Br. Peklar nabral v vlaku 1.70 K. Razglednice 1 K in obresti poštne hranilnice 85 vin., skupaj v tem izkazu 590 K 07 v. Če bi vsaj vsakdo, ki je bil naprošen za prispevek, poslal po 1 K, ter bi se zlasti vsi bloki plačali, ki so deloma že tudi razprodani, bi »Sokol« zamogel spomladi zidati. Rodoljubi, sirom slovenske zemlje, omogočite hrast-niškim¥fSi6vencem uresničiti to iskreno željo!
Na razna vprašanja poročamo, da so se na-sprotstva med g. drjem Tavčarjem in g. Milošem Stiblerjem, ki so nastala na letošnjem zaupnem zborovanju CM podružnic v Ljubljani, v zadnji raz-sodništveni seji CMD zlepa poravnala in je dobil g. Stibler popolno zadoščenje.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu je na svojem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik phil. Maks Kovačič, podpreds. med. Boris Šlajmer, tajnik med. Fran. Dečko, blagajnik med. Jos. de Gleria, knjižničar phil. Ivan Glaser, gospodar techn. Ivan Plevnik. Odbor, namestnika: techn. J. Rajt in techn. Ivan Batagelj; preglednika phil. Fran Ramovš in iur. Milan Rolar.
Za nameravano bolnišnico usmiljenih brator pri Žalcu so obljubili dobrotniki na nabiralne pole iz sledečih župnij, trgov in vasi prostovoljne prispevke: Luče pri Ljubnem 2175 K, Solčava 1139 K, Trg Ljubno 179 K, Savinski vrh 315 K. Podtir pri Ljubnem 353 K, Št. Primož pri Ljubnem 287 K 50 v, župnija Sv. Frančišek na Stražah, Ivanje, Okonina 444 K, Radmirje 288 K 20 v, Homec-Meliše 221 K, Savinski-Slemski vrh 95 K, Bočna 592 K, Šmartin ob Dreti 327 K 40 v, Zgornji in Sp. Rot 189 K 90 v, Marija Nazaret 542 K, župnija Braslovče: trg Bra-slovče 785 K, Orla vas-Topolje-Preserje 596 K, Male Braslovče-Gornje Gorče 330 K, Spod. Gorče-Glinje 335 K, Braslovško Dobrolje 234 K, Spodnji Podvrb 182 K. Letuš-Podgorje 85 K, Grajska vas pri Gomilskem 373 K, Št. Lovrenc pri Št. Paulu 177 kron, Kaplja vas 144 K 80 v. Sv. Magdalena 44 K in 19 smrek, M. Reka 181 K, Št. llj pri Velenju 761 K 80 v, Sv. Jedert pri Laškem 550 K, Loče pri Konjicah 479 K, Žiče 191 K 40 v, Draža vas 118 K. Okolica Konjice-Polane 284 K. Knezdol pri Trbovljah 359 K. Vkljub daljavi od nameravanega zavoda je obljubila posojilnica pri Sv. Petru v Gornji Radgoni 200 K za sedaj; in v bodoče še nam je naklonjena. Druge posnemajte! Vsem dosedajnim dobrotnikom pa izreka vodstvo nameravanega zavoda iskreno zahvalo.
Car Ferdinand — dal povelje za napad na Srbe in Grke. Slavni bulgarski general Savov je izjavil, da ni dal povelja za zavraten napad na Srbe in Grke, iz katerega se je razvila nesrečna bratomorna vojska, on sam iz lastne inicijative, temveč da je to povelje zaukazal bolgarski car Ferdinand sam. On sam da je odsvetoval od vojne.
»Glasbena Matica« v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavica. Koncert se vrši v nedeljo dne 14. decembra Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obeh bratov Ipavc-" za razvoj slovenske glasbe v zadnjih 60. letih.
CttjJUi »Kraj.
Shod narodne stranke v Trbovljah. V nedeljo dne 23. novembra se vrši v Trbovljah javni ljudski shod narodne stranke in sicer ob 9. uri dop. pri Kukenbergu. Govori dež. posl. dr. V. Kukovec o zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora. — Somišljeniki dobrodošli!
Slovensko gledališče v Celju. 23. nov. priredi »Dramatično društvo« svojo tretjo redno predstavo in sicer 4 dejansko burko Schonthaua in Kadelburga »Dva srečna dneva«. Burka je jako zabavna in je vzbudila povsod veliko smeha. V glavni ulogi nastopi režiser g. Josip Molek, kar že vnaprej zasi-gura izboren večer.
Slovensko gledališče v Celju. Začetek predstave »Dva srečna dneva« je točno ob pol 8. zvečer, na kar se še enkrat opozarja. Prosi se vsestranske točnosti. Predprodaia vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
Ženska podružnica CMD v Celju je priredila v nedeljo 16. tm. v Žalcu predstavo »Snegulčica« in izreka tem potom si. odboru žalskega odra najiskre-nejšo zahvalo za prijazno prepustitev odra in za pomoč pri opremi. Ravno tako vsem najlepša hvala za pogostitev otrok! — Odbor.
Iz Celja. Te dni nabirata dve odbornici ženske CM podružnice med celjskimi Slovenci prostovoljne darove za prireditev božičnice revnim slovenskim otrokom. Ko ste gospe obiskali tudi opata Ogradija, se je mož nevoljno zarežal, da nič ne da in malo je manjkalo, da ni gospema pokazal vrat. Če že siromak ni mogel dati v dobrodelen namen vsaj ene krone, bi si lahko prihranil vsaj netaktnost napram gospema, ki se ne trudita za se temveč v dobro narodno svrho. Po tem dogodku so nam pritožbe o Ogradijevem »slovenstvu« razumljive. Celjska Slo • venka.
TrgoVsMrttta Kreditna zadruga 4 Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
registrovana zadruga z omejenim, jamstvom
Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račnne v inkaso in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.
529
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, 20. novembra v gostilni »Pri belem volu« v Celju.
Sestanek celjskih slov. sotrudnikev se vrši v soboto, dne 22. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni »Pri zvezdi« v Celju.
Iz Celja. Narodna čitalnica je imela v soboto, dne 15. novembra svoj redni letni občni zbor Uvodoma je omenjal predsednik dr. Josip Sernec, da šteje to najstarejše društvo celjskega Slovenstva 113 članov, to je za 8 manj ko lani. Želeti bi bilo, da bi se število zopet zvišalo, že zaradi tega, ker vzdržuje čitalnica v Narodnem domu lepe, vsem društvom dostopne in porabljive prostore, ker je upeljala javno čitalnico in javno ljudsko knjižnico, dve kulturni napravi torej, ki ste za celjsko Slovenstvo nemalega pomena. V minulem društvenem letu sta umrla dva člana, učitelj Glasbene Matice g. Viljem Seifert in inženir Emil Petyrek. Naj jima ostane ohranjen časten spomin! Tajniško poročilo je podal Janko Lešničar, blagajniško Anton Mirnik. Društvo je imelo v I. 1913 dohodkov 3323 K 02 v, izdatkov 3288 K 11 v. Med dohodki je posebej omeniti darilo dr. Josipa Serneca 200 K in darili slov. tarokistov 150 K ter kluba slov. naprednih akademikov 50 K. Ti darovi so bili v prvi vrsti namenjeni čitalnični ljudski knjižnici. Ta je imela po knjižničarskem poročilu prof. Mravljaka v minolem letu 3330 obiskovalcev. Število je nekoliko nazadovalo, ker primanjkuje novih knjig. Omeniti je pridno delo zadružnega uradnika A. Smodiša v ljudski knjižnici. Pri volitvah je bil na predlog dr. Jurja Hrašovca »starosta celjskih Slovencev« dr. Josip Sernec izvoljen 36tič za predsednika. Udeleženci občnega zbora so mu ob tej priliki priredili prisrčno ovacijo. V odbor so izvoljeni dr. Juro Hrašovec, A. Mirnik, dr. E. Kalan, dr. Milan Orožen, dr. Milko Hrašovec, Fr. Mravljak, Tone Kunej in Janko Lešničar.
Iz Celja. Poštni defraudant Piwonka, o katerem smo zadnjič poročali, ie priznal preiskovalnemu sodniku še eno poneverbo, namreč, da je ukradel kot uradnik v Celju denarno pismo, namenjeno iz Norimberka v Žalec. Bilo je v njem 6.000 K- Sedaj se glede te poneverbe vrši preiskava.
Izžrebani porotniki. Za zadnje letošnje zasedanje porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Franc Vuga, trgovec na Grobelnem, Jožef Sohagel, gozdar v Pavlovem vrhu, Ivan Kac. veleposestnik v Šmartnem, Julij Ogrisegg, krčmar v Rog. Slatini, Miha Zagode, krč-mar na Ostrožnem, Franc Druschkowitsch, mesar v Brežicah, Kari Bastiantschitz, knjigotržec v Slovenjgradcu, Avgust Faleschini, podžupan v Brežicah, Martin Kračun, trgovec v Zg. Zrečah, Tomaž Jurša, pos. v Zg. Zrečah, Janez Gorišek, mlinar v Cretu, Jožei Zwetko, pos. v Legnu, Anton Poči-vavšek, gostilničar v Trbovljah, Maks Turnšek, trgovec v Zlaborju, Franc Kokol, čevljar v Laškem, Jože Balon, veleposestnik v Stari vasi, Franc Pak, trgovec v Zbelovem, Franc Spende, gostilničar v Gornjem gradu, Franc Cilenšek, posestnik v Latkovi vasi, Henrik Findeisen, magistr. uslužbenec v Celju, Žiga Braun, trgovec v Celju, Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju, Pavel Brezovnik, trgovec v Št. Janžu, Franc Krašovec, trgovec v Št. Jurju ob Tab., Alojz Juvančič, gostilničar Zidani most, Franc Kos, pos. v Arclinu, Franc Vučaj, mlinar v Gereči vasi, Ludvik Sparhakl, organist v Bukovem žlaku, Jože Klemenčič, gostilničar v Artičah, Kari Kupfer-schmidt, farmacevt v Celju, Hubert Galle, graščak v Lembergu, Franc Čepi, pos. v Škofji vasi, Anton Ottenschlager, kolar na Vranskem, Anton Golčer, pos. v Oplotnici, Jožef Lokošek, posestnik v Šmar-jeti. Namestniki so: Avgust Sušnik, graščak na Lavi, Kari Mortl, slaščičar v Celju, M. Altziebler, lončar v Celju, Jožef Kweder, agent v Celju, Herman Kincl, gostilničar v Št. Jurju, Franc Pušnik, čevljar v Gaberju, Janez Samec, pos. v Lokrovcu.
Iz deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob J. ž. V 10 mesečni tečaj, ki je začel dne 5}t tm* vstopilo je 26 učencev. Prošnjikov je bilo vsega^vkup 32. Šola je bila sicer svojčas ustanovljena le za 24 učencev, vendar pa se jih sprejme, če treba tudi več, kolikor to dopušča prostor. Sprejeti bi se jih torej za-moglo 28, toda premalo je podpor za vse. Sledeče številke pojasnjujejo nekako povprečno stanje učencev od obstoja šole sem: Leta 1909/10 jih je vstopilo 26, dovršilo 24, leta 1910/11 jih je vstopilo 28, dovršilo 27, leta 1912/13 jih je vstopilo 25, dovršilo 17, leta 1913/14 jih je vstopilo 26. Udeležba je torej v obče povoljna. Najboljši letnik je bil leta 1911/12, ko je tudi največ učencev dovršilo, najslabeji 1. 1912/13, ko jih je največ pred časom izstopilo. Do sedaj je že 92 učencev popolnoma dovršilo 10 mesečne tečaje na tem zavodu, za kratek čas obstanka, precejšnje število, ki se bode kmalu poznalo v kmetijski praksi.
Obisk omogoči posebno radodarnost raznih korpo-racij. Plačujoča učenca sta letos le 2, deželnih prostih mest le 10. Vsem drugim učencem omogočijo šolanje na zavodu le podpore in sicer: od okrajnih zastopov: Šmarje (2), Šoštanj (1), Gornji grad (l), Ormož (1), Rogatec (1), Laško (1); od štajerske hranilnice v Gradcu (2), posojilnice Maribor (2), posojilnice Ptuj (1) ter od Vojskove ustanove podeljene od občine Središče (2). Vsem tem podpornikom zavoda, oziroma kmetijskega napredka v obče, bodi izrečena tem potom iskrena zahvala!
Zlata poroka. Na Zgornji Hudinji sta obhajala v nedeljo 16. novembra zakonska Jožef in Neža Lednik zlato poroko.
Čudno novembersko vreme. Zadnji četrtek zvečer smo imeli v Celju in, kakor čujemo, na celem Sp. Štajerskem nevihto z bliskom in gromom. Divjal je tudi hud vihar.
Iz Savinske doline. (Pogovor med Schreinerjem in dr. Jančičem.) Schreiner: Ti, z našim Čepurjem pa gre na bolje. V zadnjem deželnozborskem zasedanju je trikrat govoril. Dr. Jančič: Kaj mi ne poveš! Vem, da se nimaš navade lagati, ampak, da bi bil Čepur trikrat govoril — Schreiner: Da, da, trikrat je rekel, ko je dr. Korošec govoril: So ist! Dr. Jančič: M—ha, pa ta dovtip si prihrani za se, četudi ni riap&čeh...	Az iv£
V Petrovčah pri Žalcu je bil znova izvoljen za župana klerikalec Anton Koren. Ali si je občina že nabavila dobro zaprto železno blagajno ali ne, nam ni znano.
Iz Žalca. Ko bi imeli klerikalci količkaj okusa, bi jim morali že davno presedati neokusni osebni napadi, ki se ponavljajo dan na dan v klerikalnih časopisih brez vsake soli v vedno isti enolični »viži«. No, če se čitatelji »Straže« in »Gospodarja« s takim berilom zadovoljujejo, je nam tudi lahko prav. V kolikor se gre za žaljeno čast naprednih gospodov, bodo ti že našli sredstva, lažnjivim pisačem stopiti na okužene parklje. Opozarjamo pa kaplana Schrei-nerja in Doberšeka, da ju bodemo tudi mi nekoliko potipali, če ne dasta kmalu miru. Schreinerju bodi za danes samo povedano, da so nam svinjarije iz Doberne še v dobrem spominu in da so nam imena prič dobro znana. Doberšek naj ra raje premišljuje o tem, kako je pred 3 leti pri volitvah v Slov. Bistrici junaško v prid Nemcem doma ostal in s tem omogočil nemško zmago. Če bo o tem premišljeval, naj ije potem vpraša, ali je on, ravno on pqklican, očitati drugim strahopetnost.
't?ltSP
Poroka. Med sotrpine zakonskega jarma je stopil 19. tm. nadučitelj g. Robert Senica. V Žalcu pri Piklnovih je ujel ljubko Seničico ter jo odpeljal v novo gnezdeče v Loke tam pri Št. Jurju cb Taboru. Obilo sreče!
Iz Št. Pavla v Sav. dolini. Minuli petek ponoči so vlomili cigani v trgovino Marije Golaušek pri Sv. Magdaleni. Odnesli so 60 K denarja in precej jestvin.
Braslovče. V nedeljo 23. tm. priredijo Braslov-ški diletantje narodno igro v petih dejanjih ,Cvrček\ Pri igri svira ciganska godba. Začetek točno ob 6. zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen deloma So-kolskemu domu, deloma šolski kuhinji v Braslovčah se občinstvo najvljudneje vabi.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo ima svoje glavno zborovanje dne 7. dec. ti. točro ob 10. uri v šoli v Gornjemgradu. Natančen vspored se objavi v stanovskem listu. Radi mnogih zanimivosti vabi vse društvenike k udeležbi tega zborovanja najvljudneje odbor.
Iz Gornjegagrada. Špecijaliteta Zadrečke doline, konfuzni puščavnik z Menine, ki pa sliši tudi na bolj znano ime kaplana Rabuza, je velik pagan. V svojih zmešanih dopisih, katere obeša »Straži«, se zrcali njegova goreča ljubezen do paganskih bogov, zlasti do Baha in Venere, katerima na skrivnem prav rad zažiga kadilo, dasiravno je katoliški duhoven. Te njegove, s pagansko mastjo zabeljene dopise zbira bojda nek psihiater, da bo napravil iz njih zanimive študije o kaplanu Rabuzi.
»Kmečki strah« v Gornjemgradu. Ko je zadnjo nedeljo nekaj vernikov, kakor po navadi, iz strahu pred tehantovo duhomorno pridigo zbežalo iz cerkve, je naenkrat kaplanu šinila nesrečna rnisel v glavo: »Jaka, postraši kmete, ko pridejo nazaj v cerkev!« In Ves, ko je pridiga minila in se verniki vračajo, že stoji pogumni kaplan za vrati, jih tišči in vpije: »Kjer ste bili poprej, pa še zdaj tam ostanite.« Naši kmetje pa niso gornještajersld »todlni«, da bi se ustrašili takega strahu. Pogumno se vpro v vrata in pritisnejo junaškega kaplana v kot, da mu kar sapa poide. Pri tej priliki jih je tudi dobil nekaj po »lampi« z cerkvenimi vrati, da mu bodo zrasli rožički kakor Mihel Angelovemu Mojzesu v Rimu. Naše sožalje g. kaplan!
»Slov. Gospodar« in resnica. Pred 14 dnevi je poročal »Slov. Gosp.«, da se je obesil kmet Zakošek po dom. Plaveč od Sv. Štefana pri Šmarju. List je še hinavsko dostavil, da so vzroki tega samomora jako žalostni. A ta dozdevni obešenec še sedaj kfepko živi in v zadnji številki je moral »Slov. Gospodar« svojo hudobno laž preklicati. Tako znajo duhovniški časopisi lagati!
PUŠČAVNIK NA MENINI...
(Balada. Zložil Š i f g e t p a š a.)
Pod skalo tam sivo sedi en menih, zavit je v haljo, ker vleče prepih. V levici drži mi svetal rešpetlin, v desnici pa vrč, v katerem je vin. Puščavnik je to s planine Menine, ki rajši bi jedel doma pač koline, pa stvar ga je sveta tu sem pripeljala, da duša pobožna bo v trg zdaj zijala. Od daleč le gleda menih ta ljudi, zakaj ne 'z bližine, al' se jih boji? ... Na usta zdaj vrč, na oko rešpetlin nastavil zajedno pobožni je kin. In gleda in pije in gleda skrbno, po udih pretaka že kri se gorko; zavita v meglo se mu vidi Menina,
a vrča odstavil še ni korenina____
Ko prišel domov je zaspan in pa len, napisal za »Stražo« dopis je meglen.
Mariborski okraj.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na Miklavževo nedeljo dne 7. decembra 1913 se bo ob 4. uri popoldne vprizorila otroška spevoigra »Pogumni krojaček«. Mi že danes opozarjamo slavno občinstvo na to velezanimivo igro, ki je dosedaj še na vseh odrih prav izvrstno vspela in ne le posebno otročiče temveč tudi odrasle jako zadovoljila. Sodelovale bodo tudi tokrat izurjene gledališke moči — razun ene bodo same moške vloge. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu — Glavni trg št. 22, katere se naj cenjeno občinstvo prav pridno poslužuje sosebno za to igro, da ne bo v zadnjem trenutku tak velik naval pri blagajni kakor zadnje leto. Pripomnimo izrečno, da se bo tudi tokrat kakor vedno letos začela predstava točno ob napovedanem času.
Iz Maribora. (Ponočna vožnja z zrakoplovom.) Minolo sredo ponoči je napravil nadporočnik Ma-cher z dvema gospodoma jako zanimivo ponočno vožnjo z zrakoplovom »Steiermark«. Vetrovi so odnesli zrakoplov v malo urah iz Maribora v prusko Šlezijo, kjer je sedel ob 1. po polnoči na zemljo blizu ruske meje.
Iz Maribora. Tukajšnji Nemci hočejo postaviti tudi na Kozjaku večjo planinsko kočo, da bi imeli več povoda hoditi izzivat slovenskega prebivalstva.
Avtomobilne vožnje med Mariborom in Št. Lenartom ustavljene. Kakor je poročano, uvedli so in-teresentje za ustanovitev avtomobilne zveze Slovenskih goric z Mariborom in Št. Lenartom posku-šne vožnje in to v prvi vrsti radi tega, da bi na eni strani prebivalstvu pokazali velike udobnosti tega novega prometnega sredstva in na drugi strani doprinesli oblasti jasno spričevalo, da so slične vožnje na tej progi izvedljive, da ne tvorijo nobene nevarnosti tudi velikemu prometu in da se občinstvo res poslužuje novega prometnega sredstva. Ta dokaz se je prej navedenim interesentom posrečil v polni meri. Celih 16 dni vozil je avtoomnibus najširše tipe, ne da bi se pri tem zgodila niti najmanjša nezgoda. Zasluga za ta krasni uspeh ne gre samo skrajno previdnemu načinu vožnje, marveč v veliki meri tudi obnašanju kmetskega občinstva, katero ni delalo vožnji niti najmanjših ovir. Kakor je bilo pričakovati, bolela je nekatere srborite nemške ne-maniče okolnost, da bi ne bilo vodstvo podjetja v nemških rokah. Našli so tudi poslušno uho pri mariborskem magistratu, kateri je res predlagal pri namestnijl, da se naj da promet takoj ustaviti. To je bil magistrat onega mesta, kateremu je avto-omnibUšv kratkih dneh pripeljal več sto potnikov, kateri Sicer gotovo v tem času ne bi prišli v Maribor. Da je slično, za mesto skrajno škodljivo postopanje sploh od strani kakega magistrata nožno, ne bi človek verjel, če ne bi obenem poznal skrajne zagrizenosti nekaterih naših renegatov. Zdaj pa je dolžnost vseh nepristranskih javnih faktorjev, da pospešijo skorajšno podelitev koncesije temu za Slovenske gorice potrebnemu podjetju.
Ruvanje štorov na Pohorja z »dynamom I«. Vsled posredovanja c. kr. krajnega komisarja za agrarske operacije v Mariboru bode prihodnji petek, dne 21. tm., c. in kr. topničarski zvedenec iz Gradca na Zgornjelempaški planini (glažuta) zvršil poizkuse, ruvati (trebiti) drevesne porobke z novim
ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA

GOSPODINJA,
če ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na perilu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Sdiiditovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj.
varnostnim razstrelivom »dynamom 1«. Kdor se zanima, ie vljudno vabljen k udeležbi. Odhod iz Maribora (glavni kolodvor) ob 6. uri zjutraj, iz Bistrice pri Lembahu ob pol 7. uri. V svrho primernega oskrbovanja z živežem se priporoča, naj se udeleženci pravočasno naznanijo ali pri agrarskem komisarju v Mariboru ali pri pašniški zadrugi v Lempahu pri Mariboru.
Poročil se je g. Ivan Mravljak, gimnazijski učitelj v Mariboru z gospodično Liziko Knez. Mnogo sreče!
Društvo Dijaški dom v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 30. novembra ob 10. uri dop. v Narodnem domu. Dnevni red obsega poročilo taj-nikovo in blagajnikovo, volitev novega odbora in slučajnosti.
V Studencih pri Mariboru se vrše dne 25. in 28.
novembra znova občinske volitve.
Iz službe pri Južni železnici. Prestavljen je asistent Franc Hojs iz Štor v Bistrico pri Mariboru. V pokoj je stopil višji revident v Mariboru Anton Omahna.
Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo y učinka zoper pege ter pri nmnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-28
SloVettiegraSKi okraj.
Iz Slovenjgradca. Pri Sv. Duhu, ob vznožju gore Uršule, občina Podgorje, je vstrelil g. Fr. Plešej pod. Mihel, orla, ki meri z razprostrtimi peruti čez 2 m. V velikih krogih je obletaval ovčjo čredo ter se nazadnje spustil na njo in ugrabil 4 tedne staro jagnje, s katerim je odletel. Na vpitje pastarice je prišel Plešej s puško ter ga z dobrini strelom pogodil. Orla je nagačil g. Josip Peitler, šolski vodja pri Sv. Miklavžu poleg Slovenjgradca, ki je znano izvrstni preparator živali.
Na Vrata pri Muti je prišel za začasnega uči-telja-voditelja znani podpiranec »Siidmarke«, učitelj Klugler, ki je do sedaj po ukazu Marbežanov kazal sovraštvo proti Slovencem na Remšniku.
Na Remšnik je bil imenovan za začasnega učitelja g. Visočnik. Marbežani niso bili ž njim zadovoljni, ker hočejo imeti Nemca, a ni nič pomagala njihova jeza.
V Vuhredu se je zadnja veselica Ciril-Meto-dove podružnice kaj dobro obnesla. Zlasti je prišlo mnogo narodne inteligence iz cele Dravske doline. Hvala prirediteljem za prijetne urice. Kakor ču-jemo bode tudi lep gmotni uspeh. Kaj pa sosedni Vuzeničani? Ali tudi letos ne bode prireditve on-dotne podružnice? Vsaka tri leta se pa že lahko oglasi.
Iz Vuzenlce. V naši občini smo imeli volitve začetkom 1. 1911. Takrat smo zmagali Slovenci na veliko jezo nekaterih nemških petelinov v vseh treh razredih. Nemce je takrat vodil v volilni boj mizar Ladinek, ki je bil nekdaj, ko je bil še miren, sam občinski odbornik in celo ud Ciril Metodove podružnice. Kar naenkrat pa .ie začutil v sebi žilico za nemškega voditelja. Zato smo ga vrgli ven iz občinskega odbora, kjer se ne dela nobena politika in zdražba, ampak se gleda na splošno gospodarsko korist vseh občanov. Mizar Ladinek se je s svojimi privrženci pritožil. Ves nemški Izrael je bil pokonci in obetal Slovencem v kratkem nove volitve, kjer bi naj nad slovenskim kmetom zagospodoval gosposki nemški tržan, kakor so Ladinek, Mettinger, Korb, učitelj Denk in drugi. A zgodilo se je drugače. Volitve so bile na veliko žalost Nemcev potrjene in izvoljen slovenski župan. Nasprotniki pa še vedno niso zgubili korajže. Pritoževali so se do zadnje inštance. Ta jim je v toliko ugodila, da so se vršila še enkrat nekatera poizvedovanja. Seveda
je bila ta mrvica v veliko veselje Ladineku in njegovi kompaniji. Samo škoda, da je bilo to veselje kaj kratko. Po novih poizvedbah je višja oblast zopet potrdila volitev župana, kateremu se doba treh let računa od zadnje izvolitve. Tako so ti naši »brihtni« Nemci nam prihranili s svojimi pritožbami eno volilno dobo. Spomladi bi morali irneti nove volitve, sedaj jih bomo imeli pa šele črez tri leta. Zakaj nova volitev župana se je izvršila preteklo nedeljo ter je bil izvoljen dosedanji mnogoletni župan g. Mravljak. Bog daj, da bi še mnogo let nam tako lepo gospodaril v gmotno in narodno korist. Naše ljube Nemce naj pa ohrani še nadalje tako »brihtne«, da bodo šli nam nehote in nevede na roko, kakor je nam sedaj koristil poglavar Ladinek s svojo kompanijo.
Ptulslsf oKraj.
Na naslov mariborskega knezoškoia dr. Mih. Napotnika! Od Sv. Bolfenka nad Središčem nam pišejo: Ze zadnjič ste v »Narodnem listu« pisali, kako čudno so potovale deske od stavbe novega župni-šča v seno na farovški viničariji. Pri nas se splošno pravi, da so bile te deske ukradene in da je s to tatvino v ozki zvezi naš župnik Zadravec, ki ga njegovi lastni duhovniški tovariši cojavljejo za »kardinala«. Lepega župnika imamo torej, najsi je že stvar taka ali taka. Vprašamo samo knezoškofa dr. Mihaela Napotnika, kako si še predstavlja nadaljnje pastirovanje takega duhovnika v naši fari? Vsem onim, ki so župnikovi pristaši, osobito našemu »dragemu« Košarju pa častitamo, da imajo takega odličnega političnega poglavarja! Lahko se z njim postavijo pred svetom!
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Obljubili ste nam pri »Narodnem listu« obširen životopis našega Roberta Košarja. Le hitro ga priobčite in ne pozabite obširno popisati njegovega življenja na Sp. Polj-skavi. Bodo vsaj v Mariboru vedeli, kako imenitnega somišljenika so dobili. Zadravec in Košar, to sta vam res tiča!
Iz Ptuja. Pijonir Jožef Svenšek je poneveril nekaj denarja, ki je bil namenjen za njegove tovariše in je z njim pobegnil.
Iz Ptuja. Dne 29. januarja letos je bil po 18 mesečni ječi izpuščen iz mariborske prisilne delavnice ozir. kaznilnice živinski prekupec Jakob Jug. Izplačani mu zaslužek, 29 kron, je kmalu potrošil v veselih družbah. Ko mu je denar popolnoma pošel, se je pričel klatiti po Štajerskem in Hrvaškem, preživljal pa se je s tatvinami. V tem času je pokradel vsega skupaj za 1738 K 20 v., med drugim v eni sami noči krojaču Rojsu v Pobrežju pri Mariboru obleke za 841 K 10 v., kar je vse spravil v neki votlini ali gošči pri Sv. Kungoti blizu Ptuja. Neko noč pa, ko se je spravil nad kure posestnika Cebeja pri Št. Janžu na Drav. polju, so ga zasačili in izročili sodišču. Jug je vse priznal in bil obsojen na dve leti težke ječe ter oddaji v prisilno delavnico po prestani ječi.
Nemarnost na pošti. Od Sv. Andraža v Slov. gor. nam poročajo, da je rabilo neko pismo iz Radgone do Sv. Andraža, kjer se pride peš 4 ure, poldrugi mesec, predno je prišlo adresatu v roke. To je graje vredna malomarnost — ali pa je bodel kakemu zagrizencu pri pošti v oči slovenski naslov?
Iz Središča. V nedeljo, dne 16. tm. se je poročil v Središču g. dr. Matko Zorjan, c. kr. avskultant pri okrožni sodniji v Mariboru z gospico Rafaelo Kosijevo, hčerko središkega nadučitelja veleposestnika in znanega mladinskega pisatelja. Mlademu paru iskrene častitke!
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju ima pri gostilničarju Franc Bračiču dne 23. tm. svoj redni občni zbor. Po občnem zboru prosta zabava s tamburanjem in šaljivo pošto.
Zakaj zasluži
kocka za govejo juho lj
najpopolnejše priznanje občinst- ! va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno ^nana
Liebig -ova
družba. Liebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more j zato prevzeti za dobro kakovost J OXO kock za govejo juho M ■ vsakeršno mogoče jamstvo. «§
0X0
lovejo J
Bolfenska požarna bramba priredi veselico s tombolo v nedeljo 23. tm. pop. ob 3. uri v gostilni Jakoba Zabavnika v Jastrebcih, h kateri se vsi prijatelji pož. brambe vljudno vabijo.
Vinska kupčija v ormoško-ljutomerskih goricah bo za letošnji pridelek že kmalu končana. Plačevalo se je za hektoliter po kakovosti vina od 50 —64 K.
Ejtttomerstii okraj.
Kmetijska podružnica v Vučji vasi je dala postaviti na občinskem zemljišču pri razcestju v Bu-čečovcih mostno tehtnico, ki se je dne 17. oktobra preskušala, dne 29. okt. pa oblastveno pregledala in izročila javnemu obratu. Tehtnica stane podružnico približno 1450 K, k čemur je naklonila c. kr. kmetijska družba štajerska 500 K podpore, dočim so ostalo založili delničarji iz Bučečovec, lljaševev,, Starenovevasi in Vučjevasi po 20 K. Izdelal je tehtnico g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju; njegovo delo je močno, lično in natančno, pri najmanjši stvari se da opaziti vestnost. Delo brez laskanja hvali mojstra. Tehtnica je centizimalna, ima 30000 kg nosilnosti, razbremenilno in registracijsko pripravo in je sama veljala S40 K z monterjem vred. Meroskusni mojster iz Ljutomera (rodom Nemec) se je izrazil o njeni občutljivosti in natančnosti tei o Rebekovih tehtnicah vobče zelo pohvalno. To si naj blagovolijo razni merodajni »narodnjaki« zapomniti! Vse graje vredno in potrebno je namreč dejstvo, da ugledni možje pri občini ali kmetijskih organizacijah naročujejo mostne tehtnice pri nemških tvrdkah, kjer se jim postreže 1. slabše, z. dražje! Našega domačega mojstra g. Iv. Rebeka v Celju lahko z mirno vestjo in po dolžnosti vsakomur kar najtopleje priporočamo. — Zidarsko delo (poci-stavbo in hišico) je takisto v polno zadovoljnost izvršil domači zid. mojster g. Ivan Zartl. — Poleg
DollCf*	86 zan'mate za dobro vinsko kapljico ter hočete biti s postrežbo ter bla-
" gom popolnoma zadovoljni, tedaj se zaupno obrnite nanovo upeljano zalogo
„Južnotirolskih ter štajerskih vin" «-•
Celje.
Gostilna ,pri Jelenu', Graška cesta št. 37.
Celje.
co
esa t=~
cc3
CCS
Kupujte samo naboljša in vsakovrstna
dalmatinsk
j^P3** direktno pri dalmatinski tvrdki
J. Matkovič
Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8
P3
-=3 M
CO
<T3 CD
E=3
gosp. nadučitelja, posestnika Al. Domajnka in g. učit. Šafariča gre zasluga za zgradbo tehtnice delničarjem, ki so pri najnujnejšem poljskem delu vse potrebno dovažali in neutrudno zavažali. Hvala jim! Naj bi tehtnica mnogo let služila tukajšnjim kmetovalcem v ponos in gmotno korist!
Idealen izdelek ribjega olja
je i a ostane že skoro 40 let slavno znana
Scottova ribjeoljnata emulzija
Ista vsebuje najfinejše ribje olje. katero je po Scottovi sestavi spremenjeno v majhne
kapljice in je radi tega zagotovljena še tako slabotnemu organizmu lahka prebava. Sploh je tako pripravljena, da se vsaka posamezna redilna snov popolnoma prebavi. Kakor nam je tudi znano, da je Scottova emulzija sladka kot smetana, potem pač ne bomo dvomili, da jo vživajo z veliko slastjo stari in mladi.
Ali biti mora pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H.. Dunaj VII., in se sklicuje na ta Časopis, se mu pošlje za poskušnjo 1 steklenica potom lekarne.	628
Po zimi trpi vsakdo na bolečinah kakor na pro-tinu, ozeblinah. Vse te bolečine si odpravljamo, ako se mažemo s kontreumanom iz lekarne Fragner v Pragi. Glej inserat.
Imamo pogosto priliko, če se ranimo, da iščemo dobro obvezilo, oziroma ga priporočamo. Jako pripravno in preskušeno sredstvo, ki hladi, razkužuje in olajšuje bolečine, obvaruje pred vnetjem in pospešuje ozdravljenje, je praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. Znano je po celi monarhiji. Tudi če stoji dalje časa, se ne pokvari. Zato ga je treba v vsakem gospodarstvu.
Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
H
'okomoblll in motorji.
Se sme postaviti brez Koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave s sesalnim plinom.
najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in flDO moko ^VofaSij).-
Nedosežena delavna zmožnost. — Ponndbe, katalogi brezplačno. -- Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila C. in kr. priv. tovarna za motorje ln stroje
G. Bernhardt-a sinovi, 2S22S&«£
Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204.
Rudolf g Geburth
.c. i. kr. dvomi	strojnik
Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse)
Zaloga štedilnikov in peči
za vsako porabo
Vse vrste raznih peči, vlivanje železa. emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje
peči „Helios". 161 2S-16
Slavno, že skozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično
prasko domače mazilo
čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenja in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	601
1 puščica 70 v. se razpošilja vsak dan proti predplačilu, 4 puščice za K 316 10 puščic za K 7 — poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGNER,
lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. St. 203
Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah.
Orgljarska šola v Celju priredi v nedeljo 23. novembra v dvorani »pri belem volu« ob pol 4. uri popoldne gledališko predstavo s petjem. Celjski Slovenci uljudno vabljeni.
Ni Yam treba trpeti
na neuralgičnih in protinskih boleznih. Rabite
Loterijske številke.
Line, dne 14. novembra 1913: 61, 5, 82, 87, 17 Trst, „ 19.	„ 85, 17, 54, 81, 90
od mnogih zdravniških autoritet priporočeni
KONTREDMAN
To sredstvo služi za hitro pomirjen je in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanju ali obvezah.
1 tuba 1 krono.	600
Izdelovalec in glavni zalagatelj
B. FRAGNER, lekarnar
dvorni založnik. PRAGA III, 8t. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 5 K — v 10 ,. ,. 9 K — v
Pazile na ime preparata in izdelovalca.
Zaloga v lekarnah.
SADJAR V NOVEMBRU.
Sadje je spravljeno. Jesenska slana je oparila listje. Rast je prenehala popolnoma kljub deževnemu jesenskem vremenu. Drevje se pripravlja k zimskemu počitku. Sadjarsko leto je končano.
Za marljivega sadjarja pa napoči z novembrom nova doba dela — potrebnega in koristnega dela.
Takoj, ko odpade listje s sadnega drevja, začnemo lahko s snaženjem v sadovnjaku. Seveda imamo za to delo še več mesecev časa, ali kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri, pravi pregovoi. Ravno zato je toliko zanemarjenih sadovnjakov po deželi, ker sadjarji odlašajo snaženje od jeseni na zimo in od zime na spomlad. Tedaj pa rado pritisne slabo vreme, nujna dela na polju, v vinogradu itd. se kopičijo, sadno drevje pa zopet utegne čakati še eno leto. Ponekod prevladuje še dandanes abotno mnenje, češ, da se sadno drevje snaži samo spomladi februarja in marca meseca. To je zastarela
V najem se odda dobro idoča
staroznana gostilna
s tobačno trafiko in trgovino, stoječa na okrajni cesti v bližini cerkve, v ormoškem okrajn. Zraven se dobi vrt in nekaj gospodarskega poslopja. Več se izve pri upravništvu tega lista.	603
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer == inserat ne priobči.	-
£
Priden
trgovski učenec
se takoj sprejme pri Janezu Toplak, iuršinci pri Ptuju. 626
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria • balzam" ne odstrani
kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Dobro znani ostanki
razpošiljajo se samo do 31. decembra, potem se
dobe šele meseca maja. 627 -i 40 metrov izvrstnih ostankov za obleke K 20"— 30 metrov modernih ostankov za kostume „ 18"— 1 komad 23 m platna za perilo	„ 12'—
10 komadov velikih flanelastih robcev „ 5'— 1 dncat težkih obrisač	„ 4'80
5 komadov prima prtičev, širokih	„ 10'—
Adolf Zucker, Plzen št. 516 (Češko).
Največja tkalnica na zapadnem Češkem. Razpošilja se proti povzetju, kar ne ngaja se vzame nazaj. Vzorci se ne dobe. Moji dobro znani ostanki obstoje iz modernega blaga v večjih kosih.
Prima sladko seno
okrog 30 meterskih stotov, se ppoda. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Lista". 62« i
Proda se novozidana hiša
s 7 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in velikim hlevom. Dva vrta in 1 oral zemlje nasajene z drevjem, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno je 15 minut od Celja, ob veliki cesti. Cena je 16.000 kron, 6000 kron je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravna za obrtnika ali pen-zijonista. Izve se pri posestniku Martinu Novak v Čretu, p. Štore.	588 5—2

potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš presrčuo ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Tonček Pirkmaier
stud. pharm.
dne 15. novmbra 1913 ob 3. nri zjutraj po dolgi, mnčni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 21. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v ponedeljek dne 17. t. m. ob pol 4. uri popoldne na framsko pokopališče.
Sv. maše zadošnice se bodo služile v torek 18. t. m. ob 8. uri v Framu, v Varaž-dinskih Toplicah in na Dobrni pri Celju.
Fram, dne 15. novembra 1913.
Marija Pirkmaier roj. Kukovič, mati.	Franc Pirkmaier, nadučitelj, oče
Franc Pirkmaier, vlast. šumar, Fric Pirkmaier, o. kr. davč. asistent. Gabriel Pirkmaier, Želez, aspir.. Mici Pirkmaier, učiteljica, Dr. Otmar Pirkmaier, c. kr. koncept, uradnik, Milko Pirkmaier, stud. ing., Ljuba Pirkmaier, stud. paed., Božo Pirkmaier, učenec, bratje in sestri.
V neizmerni žalosti javljam v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja ljuba in blaga soproga, gospa
Ana Šepic roj. lanežič
danes v torek, 18. novembra 1913 zjutraj ob 7. uri previdena s svetimi tolažili za umirajoče v 69. leta svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode v četrtek, dne 20. novembra 1913 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče pri Sv. Ani.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 21. novembra ob 8. uri zjutraj v nadžnpnijski cerkvi v Konjicah.
KONJICE, dne 18. novembra 1913.
Ivan Šepic.
navada, ki ob današnjih gospodarskih razmerah ne velja nič. Na delo torej nemudoma!
Ko je drevje popolnoma golo, storimo najbolje, ako prav do čistega pograbimo vse listje pod njim in ga čez zimo porabimo za steljo. Še bolje bi bilo, ako bi ga sežgali. V njem namreč prezimujejo trosi (klice) vseh listnih bolezni. Ako listje pustimo na tleh ali na kupih do spomladi, ni čuda, ako bomo imeli prihodnje leto zopet sadno drevje vse bolno.
Poleg snaženja moramo misliti že sedaj na gnojenje sadnega drevja. Hlevski gnoj in gnojnica sta najvažnejši gnojili za sadovnjake. Le kadar nam manjka teh dveh, prikupimo umetnih gnojil. Hlevski gnoj je sicer v prvi vrsti namenjen njivam, kjer se podorje, vendar ga lahko rabimo tudi za gnojenje sadovnjakov, ako ga raztrosimo v pozni jeseni tiK pred dežjem ali snegom. Hlevski gnoj, ki ga raztrosimo ob neugodnem času, da prepeče solnce ali izsuše vetrovi, je zavržen. Ne trosite gnoja samo okrog debel, ampak enakomerno po- vsem sadovnjaku! Še boljše uspehe in lažje delo imamo z gnojnico. Od novembra pa do konca marca jo lahko polivamo po sadovnjaku. Naj bo zemlja mrzla ali tala, pokrita s snežno odejo ali kopna, vedno lahko gnojimo z gnojnico, ne da bi se bilo bati kake izgube redilnih snovi. Za gnojenje z umetnimi gnojili veljajo ista načela in pravila kakor pri travništvu. Večino umetnih gnojil damo zemlji jeseni in pozimi.
Konec oktobra in v začetku novembra lahko sadno drevje presajamo, to pa le v gorkih legah, na lahki zemlji in ob primernem vremenu. Boljše pa je vobče, ako sedaj izkopamo jame, sadimo pa prav zgodaj spomladi.
Prav posebno se moramo jeseni zavzeti za mlado sadno drevje, ki je bilo posajeno šele zadnja leta. Pred vsem ne smemo pozabiti, da mii pogno-jimo in ga zavarujemo proti zajcem. Najprej pre-kopljemo z lopato drevesni kolobar do 1 metra daleč. Kepe pustimo cele, da pozimi premrznejo. Potem pa kolobar pokrijemo precej na debelo s hlevskim gnojem, ki ga bomo podkopali spomladi. Kdor se pa nikakor ne more odločiti, da bi prekopal kolobar, naj vendar vsaj ne opusti gnojenja. Nazadnje je treba vsaj jabolčna debla na katerikoli način zavarovati proti zajcem. Mazilo nobeno ni popolnoma zanesljivo. Slama, trnje, čreslo, pripravne deske i. dr. so taka sredstva, ki so zanesljiva, ako so pravilno pritrjena ob deblu. Najboljša je pa žična mreža, ki se postavi okrog debla in ki vzdrži, ne da bi jo bilo treba jemati od drevja, najmanj 10 do 12 let, torej tako dolgo, da drevo odraste. Za vsako drevo stane mreža 35 do 40 vinarjev. Dobi se po trgovinah z železom. Če pomislimo, da zajec uniči ali vsaj pokvari vsako zimo mnogo tisoč sadnih dreves, in če dalje upoštevamo vsakoletno delo, ki ga imamo jeseni z zavijanjem in spomladi zopet z odstranjevanjem slame itd., moramo pač priznati, da taka mreža ni predraga.
V drevesnici ta mesec ni posebnega dela, razen da pripravimo zemljo za prihodnji letnik in za sejai-nico kakor je bilo že povedano v navodilih za oktober. Kjer zapade po navadi velik sneg, moramo enoletne cepljence privezati na palice. To pa morejo izvršiti le v prav majhnih drevesnicah, kjer ima]o opraviti s par sto drevesci. Proti koncu novembra, ko je listje popolnoma odpadlo, že lahko na čep pri-režemo letošnje okulante. V ta namen odrežemo s škarjami divjak kakih 10 do 15 cm nad žlahtnim očesom, ki smo ga vdejali meseca avgusta.
Izmed sadnih škodljivcev se v tem mesecu najlaže zatira krvavo uš. Malega in velikega pedica, dva nevarna sovražnika našega sadnega drevja, tudi najuspešneje lovimo v temle času, ko brezkrila samica leze po deblu v krono in zalega tam na popje jajčeca.
Jesensko in zgodnje zimsko sadje zori v sadnih shrambah; vsled neugodnega vremena in slabe shrambe večkrat tudi gnije. Najmanj enkrat nu teden je treba pregledati zalogo, po potrebi sadje razbrati in shrambo prezračiti. Svež, mrzel zraK, snaga in red so najboljša sredstva, da se sadje ohrani dolgo sveže in zdravo.
Tudi sadne konserve je treba večkrat pregledati in odstraniti vse, kar se je odprlo, oziroma, kar bi se utegnilo sicer pokvariti.
Sadno vino se mora novembra pretočiti.
»Slov. Sadjar«.
Posojilnica Globoko pri Brežicah
vabi svoje člane na
izredni občni zbor
v nedeljo, dne 30. novembra 1913 ob 3. uri pop. v gostilni „Pri lipi" z dnevnim redom:
1.	Dopolnilna volitev v nadzorstvo.
2.	Slučajnosti.
6251	Načelstvo.
Steckenpferd-bay-rum
Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E)
ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjnje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah.	148 20-20
?aToIuIaa"aka R- StePIlieCki,
m Vzorci in cenik čez tisoC stvari s slikami poštnine prosto i « >
Lepo posestvo
tik železnice, četrt ure oddaljeno od postaje Št. Jurij ob Juž. železn. se proda po zmerai ceni.
Celo posestvo se drži sknpaj, meri čez 40 oralov, ima lepo, ravno lego, 2 hiši in 6 gospodarskih poslopij itd., kratko-malo, najlepša priložnost za naknp.
Pojasnila in pogoje daje do konca tega meseca
Josip Orešnik, p. Kozje. ri07 9 2
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cens zmerne.
Postrežba točna
Zahvala.
Pred kakim pol letom sem si naročtf pri Vas 8 para čevljev za K lO'— in Vam moram reči, da sem prav zadovoljen, ker ni bilo doslej raznn 1 para novih podplatov nič popravil. Pošljite zato mojemn svaku g. K. L. v B. I (Češko) poslati i par moških čevljev št. 42 in 2 para ženskih čevljev st. 86 po povzetjn. Pozdravlja Vas K. B. v M. O. (Moravsko).
Razglašam s tem, da se mi je naročilo takojšnjo prodajo zaloge pri prvomestni tovarni za čevlje pod izdelovalno ceno. Dokler sega zaloga, prodam
2 para visokih
Čevljev na zavezo
iz najboljSeg? črnega usnja, modemoea ssite in trpežne z |0 |fl	moškim in žen-
skam po povzetju. Trije pari iste kvalitete le 14 50. Pri
naročilo zadostuje navedba številke in dolgosti v cm.
I. Schiiller, Dunaj, III, Krieglergasse 6/44.
614 3—2
Št. 43.501 II. 6021
612 3-2
<Razglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v oskrbovanju ame-rikanskih trt, gojenju drevesnic, kakor tudi v novozasajanju sadonosnikov, prirediti tudi v letu 1914 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na:
= 1. Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru, v 2. „ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnicj,
3.	„ „ „ Gornji Radgoni,
4.	„	„ „ „ Skalicah pri Konjicah.
Ti tečaji se otvorijo s 15. februarjem 1914 in se končajo s 1. decembrom 1914. Sprejelo se bo:
v Mariboru.......14
v Gornji Radgoni.....16
v Lipnici........26
v Skalcah pri Konjicah ... 12
sinov posestnikov in viničarjev.
Ti imajo na imenovanih tečaij|£f>rosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti praE^E«, iti le v toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje.
Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih.
V	svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1914. «
V	prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži:
1.	Izkaz o dovršenem 16. letu.
2.	Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad.
3.	Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni.
4.	Odpustniea iz ljudske šole.	^
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. fe-bruarja do 1. decembra 1914 ter da se v vsem podvržejo naučnim odredbam kmetijskih strokovnih organov.
Gradec, meseca oktobra 1913.
O i štajerskega deželnega odbora
Edmund grof Attems I. p.
pcVci, župniji, učitelji o sirolin« „i{oclt("
pri obolenju dihal s

m JT
K. S. dvorni operni pevec H., D. Močno sem ka&ljal in po naročil* g. dr. S. sem rabil siroiin „Roche". — Uspeh je bil sijajen.
im:
Župnik R. Sp. v W. (Alzašbo)
Trpel sem na močnem in trdovratnem katarju v krhijuj siroiin ,,Roche" je vplival takoj z uspehom. Ta iedelek dviga tudi tek.
Učitelj A. šcln. v Kolinu-L.
Moj bronh )«lni katar je bil e sirolinom „Roche" jako hitro odstranjen j ozdravil sem, čim sem pričel to zdravilo jemati.
Pevec H. B. v Curihu.
Siroiin „Roche" mi služi prav dobro že delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu „No«a pot".
Pri influernci, astmi, pljučnih boleznih je siroiin „Roche" nenadomestljivo domače srei svo 2 o ki ef. Ijuj« c m učml on na pljuča ir teli o> gani-2em.Siiolin„R«cl e" tet ne izv> sir o in j« t o- ebno pt i| ra»tpzacbramt na zdi avljenja. Vse lekarne n a^o siroiin „Rocht"» zalogi po 4 K izvirni za»oj.
........................lllllh.llllllllllllllllllllnlllllllllillllllll
ii
iulH
/
(
■Ni
Vsakdo se svari, Karolinl Grah, roj. Ledi, denar ali denarno vrednost dajati ali od nje vzeti, ker v prvem slučaju nisem plačnik, v drugem pa bi moral proti dotičniku sodno postopati.
»ifejMitj «05 2-2 >
F. Grah.
oq
-———J-!—-
Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo
llfAN REBEK
Celje, Poljska ulica it. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic io utež.
Pn7Ai*f	100.000 parov čevljev
i UAUl .	4 pari le za K 9_I
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naročilo veliko množino čevljev prodati pod izdelovalno ceno Prodam torej vsakomur 2 para molkih in 2 para ženskih čevljev na zavezo, črne ali rumene, obite, elegantne po novi fasoni, velikost po cm. Vsi Sir je pari stanejo K 9'—, po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3, 1407.;
Se lahko zamenja, tudi se denar vrne.	610

MMMIVVV^VM >
Orand Friz na svetovni razstavi v Parizu 1900.
Kiizdov korneubarški živinski prašek
dijetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce:
Cena I škatiji < l K 40 v, pol škatlje 70 v.
Nad 6 o let v vseh hlevih v rabi pri
pomanjkanjn teka, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in
pomnoženje množine mleka.
Pristno samo z zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. nustrovan cenik gratis in franko. Glavna zaloga: Frano Jan. Kwizda, c. in kr. avstr. - ogrski, kr. romunski in kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Kornenbnrgr pri Dunaju.

©O©*©©*©*	9
<	X
|	Bratje Slovenci,	»
*	kupujte kanafase, platno za vsake vrste	o
t'	perilo, blago za obleke, barvano platno,	3
f'	druke le pri češki firmi	*
t"	®
|	Jaroslav Koci&n, tkalnica	§
£	Cerweny Kostelec, Češko.	2
c	o
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za	*
K	obrisače, platna ali druka pošiljam za	o
j	K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -17	g
C	a
Ji
Barheti, flaneli, modno blago, bale,
platno, damasti, kanafas itd., vse novosti, katere razpošilja franko dobro znana razpošiljalnlca
9. ]. Havličeh in brat, Podebrad
(Češko).	559 8—6
Tndi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v širokosti od
i do 8 m za le 18 K franko po povzetju. Ugodna prilika za nakupi	Po ceni.
Pozop!
Pozop !
80.000 parov čevljev!
14 pari čevljev za le 9 KI
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, iožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne. 624 10—8
B. Volk, Šoštanj
Kemična pralnica oblek.
> o
V) «
a
■a
0 es
i £
Hi 575 4—4
Točno in solidno delo, nizka cena.
Zbiralnica za Celie
modni salon Jos. Hočevar,
Kolodvorska ulica 5.
Pozor!
Kdor hoče priti poeenl v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -35
A. Gruden, Geestemnnde (Bremerhaven).
175 -35
Nova, stara
yina in droženko
; f
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah.
Največja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Concurrenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10'50. — Če ne ngaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	463 16-13
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)

SLIKAR „ PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.	5145
za jesenske in zimske obleke.
Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejša narodna t p g o vina	77 49-43
Narodni dom - CELJE - Napodni dom
Postrežba točna in solidna!
Vzorci na razpolago.
■
Slovenci! Nikar tujcem svoj denar! S
Priporoča se Vam v nakup	■
■
R. Salmič, Celje j
Narodni dom.
To je največja in'najcenejša razpošiljalnica	j
pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine	■
in optike.	66 50-44	■
Zahtevajte cenike I Zastonj in poštnine prosto i	S
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je ■ najbolj pripoznano po celem svetu.
Nagrobne ~vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
v
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju.
40 12-10
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek,
ElJ
SliHar in plcsHar
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikar st v o na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pii-poroča se za obilna naročila. Svoji k svojim!
Viktor Bevc, Celje
76
Graška cesta št. 43. 49-45
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih
35	del!	52-47
Na debelo! Na drobno!

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 9 K 80 b ; belega 4 K; belega. ) puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, »nežnobelega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 K, najfinejši prsni pab 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 396	dobi franko.	50-17
Zgotovljene postelje
lz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13"—, K 14-70, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4 50, K 5"20, K 5*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko
Bogato ilustrirani ceniki zasto
Kdor hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svalcicni papir
jOttoman'
10 c
EL

Trgovina s špecerijskim blagom	::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žgana kava.
Točna in solidna postrežba!
J.
Celje
Graška cesta 21
Na dpobno in na delbelo.
Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki ::
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zaloga rudninskih voda.
I
Z
a božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov Svilnatega papirja v vseh barvah Kreppapirja v vseh barvah Barv. papir na 1 stran v vseh barvah o
M	"	»• ^	V	" ,,
Zlati, in srebrni papir Sveče za drevo
Cvetje za rože Žica
Zlata pena Jaslice izgotovljene Podobe za jaslice Rutke
Čarobne svečice
Božične in novoletne dopisnice kakor tudi Na "ebflo. drtig^ vrste po izreduo nizkih cenah. Nadrobno.
m
i
-i
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
v.v ■■■v
B-EJE
(D
O
>
c	ea
«	£
«	S
B	«
__tO
a
a6	ca
■=	5
CS3	03
S-	>
03	N
OHO V.1.
ZVEZNA TISKARNA M CELJU.
.8 SI S
w ■ ■ m
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva iu deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavoi, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celja. Schillerjeva cesra štev. 3. Založena z modernimi črkami iti okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlairalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje ceDjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
vw i ■ ■
r
domI
86 49-45
Pisarna je v CeljH, Rotovška ulica št 12
pegistrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo Y GABERJU PRI CELJTJ
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po
xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx
pet od sto S
.. Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 01 lepih stavbenih prostorov na razpolago.
Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt, stavbe.
0
Avstr. poštne hranilnic« račun štev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx Uradu je se vsak četrtek od 9.-12. ure, vsako nedeljo in praznik od 9. ■ 11. ur<i XXX dopoldne. xxx
■S Južnoštajerska hranilnica if Celju §§
H SI	.. . .	______________

v Narodnem domu.
rjprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
^ dopoldne in jih obrestuje po y il	štanj, Sevnica, Vranskojn Gornjl-
od dneva po vlogi do dneva dviga il 1 I I)
ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
2 0
grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -40
^ -pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K| za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
s~in