POŠTNINA plačana v gotovini VECERNIK Leto XIII. TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 1 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 19. julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina ‘SO din Cena din 1’— Pogajanja o Gdansko niso mogoča Poljsko poluradno tolmačenje dejanskega položaja — Nemški pogoji za pogajanja za Pplisko niso sprejemljivi, poljske pa odklania Nemčija prav tako odločno — Nasprotne vesti so neutemeljene ali tendenčne — Nova verzija o obliki priključitve VARŠAVA, 19. julija. V zadnjih dveh dneh so se razširile po svetovnem tisku yesti, ki presojajo položaj gdanskega vprašanja izredno optimistično in napove-^uiejo, da se bo po vsej priliki dalo rešiti na miren način potom direktnega sporazuma med Nemčijo in Poljsko. Te optimistične vesti presojajo tu kot popolnoma ^utemeljene In naglašajo, da so mogle nastati samo iz nepoznavanja dejanskega Mstva gdanskega vprašanja in položaja. Predvsem pa kategorično zanikajo vse vesti, da bi se vršila ali tudi le pripravljala kaka pogajanja med Poljsko in Nem- &io, NEMŠKI POGOJI ZA POGAJANJA Na poučenem mestu izjavljajo s tem v *v®zi sledeče: Poljski vladi je dobro zna-”°> da je Nemčija pripravljena pričeti s v°*jsko pogajanja na rešitev gdanskega Prašanja, toda samo pod pogojem, da oljska že vnaprej pristane na vse glav-® nemške zahteve, kj so: 1. Gdansk se pe,faCt° in de lure združi z Nemčijo, 2. 0pka dovoli gradnje nemške eksteri-‘Or/alne ceste čez poljsko Pomorjansko, nemški narodni manjšini na Poljskem *e dovoli pravica svobodne organizacije v smislu nacionalnega socializma. Kar bi Še preostalo za dejanska pogajanja, bi Wle le modalitete priključitve in izvedbe °beh drugih zahtev, kakor tudi soupora-1)6 gdanskega pristanišča po Poljski. Naj-^nejši pogoj Nemčije za ta pogajanja * K da se mora Poljska vnaprej odreči t*ii6lnu’ kakršnemu koli vmešavanju “jih v ta pogajanja in vsaki nameri Pora z orožjem, ako bi se pogajanja raz-Li. Jn M bil Gdansk brez sporazuma priučen k Nemčiji. V ta namen bi se mo-ala odpovedati tudi svoji zvezi z Anglijo 'n Francijo. USODA POLJSKE BI BILA ZAPEČATENA Ako bi Poljska pristala na te pogoje, bi pogajanja takoj mogoča, toda Poljče M bila v tem primeru izročena Nem- blina mi*ost in 1,01 t * Češkoslovaška po odstopitvi Sude-* •‘oljska je pa zc omenjene zahteve niso maksimal- ako bi opustila svoje pogoje bodisi Poljska bodisi Nemčija, Poljska vlada Izjavlja, da sama ne bo popustila. Ob tem dejanskem položaju so vse optimistične kombinacije o kakih bližnjih pogajanjih povsem neresne in tendenčne. NOVA PRIKLjUČITVENA KOMBINACIJA GDANSK, 19. julija. Tu so se razširile vesti, da bo rešeno vprašanje Gdanska še pred kongresom naclonalno-sociallstične stranke v Norimberku, in sicer na ta način, da bo Hitler, ki je že častni meščan Gdanska, izvoljen za predsednika gdan- skega senata, prebivalci Gdanska pa bo do razglašeni za nemške državljane. POLJSKI OPOMIN NEMČIJI VARŠAVA, 19. julija. Sinoči je bilo objavljeno uradno poljsko poročilo z novim svarilom Nemčiji, naj ne poizkusi v nobeni obliki izvršiti priključitev Gdanska. Poročilo pravi: »Brez ozira na kakšen način želi Nemčija priključiti Gdansk, izjavlja poljska vlada, da bi že vsak poizkus sam po sebi predstavljal rušitev sedanjega položaja in mednarodnopravnega stanja In bi zato sledil s poljske strani takoj primeren odgovor.« Iz Gdanska pa poročajo, da je izdalo vodstvo nac. socialistov na prebivalstvo poziv, naj ne naseda vestem, ki se Gdanska ne tičejo. Gdansk je isto kakor Nemčija. Nemčija more mirno opazovati vse, kar se dogaja zaradi Gdanska bi čakati na svoj čas, Id bo napočil prej ali slej. To poročilo je bilo izdano zaradi razpoloženja, ki so ga izzvale zmotne vesti o mirnem sporazumu. Ostra kampanja proti Chamberlainu NITI V LASTNI STRANKI MU NE ZAUPAJO IN SE BOJE NOVEGA MONAKOVE-GA, ZATO ZAHTEVAJO VSTOP CHURCHILLA V VLADO. na milost in nemilost, enako kakor je tov £e*koslovaška po odstopitvi Sude-da t ^a i® Pa zel° točno informirana, „e omenjene zahteve niso maksimal- ni/ jJn,l)ak le minimalne. Takoj po izpolni J treh glavnih nemških zahtev bi se za b ^mpanja za priključitev poljske-tlrt, Gorjanskega Nemčiji, a v načrtu je a' sploh razbitje Poljske, ki se odtrga-od svojih zaveznikov, odrinjena od vjfc to notranje oslabljena sploh ne bi mogla uspešno upreti nemškim našel i”' Gdansk torCJ 1,1 zadnja> ampak Vhodna točka nemških namer proti pOLjSKI POGOJI ZA POGAJANJA ij.,0 VSCra t«m je razumljivo, da ne more ti v nobenem primeru in v nobeni oblila ?,?vora °.kakih poljsko-nemških poga-njlh na tej nemški bazi. Prav tako je * . Poljska že davno ugotovila nato a’ katerJh kila pripravljena s svo- stranl pričeti pogajanja z Nemčijo o .. ansku. Ta pogajanja bi se morala ome-na Gdansk z zagotovilom, da ostanejo ^iMe pravice v njem tudi še nadalje "e°krnjene, pa naj bi se njegov državno-Pravni položaj že kakor koli spremenil. Jlede Pomorjanskega je Poljska priprav-, na dovoliti Nemčiji določene prometne Rodnosti, toda nikoli ne eksterltorlalne-značaja, dočlm o dovolitvi organiziranja Nedičev po načelih nacionalnega so. '•alizma sploh ne more biti nobenega go* ora. še manj pa more biti govora o tem, ia se Poljska odrokla zvc/l 7 Anglijo I rancijo. Pod temi poljskimi |K>KOjl se a zopet Nemčija noče spustiti v kaka . r®ktna pogajanja. Iz tega sledi, da bi bila P°8ajanja tega mogoča samo v primeru. LONDON, 19. julija. Kampanja za vstop Churchilla v angleško vlado se nadaljuje z nezmanjšano odločnostjo. To kampanjo podpirajo zlasti oni konservativni klubi, h katerim spada lord Cam Rosse, lastnik »Daily Telegrapha«, ki stalno ustvarja razpoloženje za Churchillov vstop v vlado, kar pomeni indireletno tudi že akcijo za zrušitev Chamberlaina. Ti konservativci namreč ne verujejo Chamberlainu in se bo' -ifi bi bil v trenutku odločilne nape-tot nova pripravljen pogajati se za pomiritev v smislu Monakova in dajati tota- litarnim državam nove koncesije. To bi pa bilo nemogoče le v primeru, ako bi sedel v vladi tudi Churchill. Tej skupini pripadajo poleg lorda Cama Rosse tudi lord in lady Astor, lord Frenhard, lord VVolner, lord Celborne, Harold Nicholson ter voditelji vseh opozicionalnih skupin. Skupina razpolaga z listi »Daily Tele-graph«, »Nevvs Chronicle«, »Manchester Guardian«, »Yorkshire Post« itd. Edini list, ki stoji na Chamberlainov! strani, so »The Times«. Danes dva sestanka v Tokiu ARITA IN CRAIGIE STA SE SEŠLA NA POGAJANJA DOPOLDNE IN POPOLDNE — NADALJEVANJE PROTIANGLEŠKE KAMPANJE TOKIO, 19. julij. Danes dopoldne je bil drugi razgovor v angleško-japonskih pogajanjih zaradi Tlencina med japonskim zunanjim ministrom Arlto in angleškim veleposlanikom Cralgiem. Razgovor je trajal tri četrt ure. Kakor se poroča, bo tretji razgovor danes popoldne. O uspehu ali neuspehu današnjega razgovora ni bilo mogoče ničesar izvedeti. Kampanja proti Angliji ln Angležem se v japonskem tisku in javnosti nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Vsi listi pozivajo vlado, naj vztra- ja pri zahtevi, da se reši ves kompleks angleško-japonskih odnošajev na Daljnem vzhodu. TOKIO, 19. julija. O današnjem dopoldanskem razgovoru med Arlto In Crai-glem se je izvedelo, da je Cralgle odklonil vsako razpravo o drugih vprašanjih, dokler se ne reši tlenclnsko. Opozoril je Arito na dejstvo, da je angleški koncesiji v Tienclnu z mednarodnimi pogodbami zagotovljena popolna nevtralnost, katero morajo tudi Japonci spoštovati. Jugoslavija in Grčija IZJAVA NOVEGA JUGOSLOVANSKEGA POSLANIKA V ATENAH GR8KIM ZASTOPNIKOM TISKA O JUGOSLOVANSKO-GRŠKEM SODELOVANJU. ATENE, 19. julija. Ob priliki predaje akreditivnih pisem grškemu kralju Juriju je novi jugoslovanski poslanik Aleksander Vukčevič dal zastopnikom grškega tiska med drugim naslednjo izjavo: Jugoslavija in Grčija sta v okviru Balkanskega sporazuma stalno vodili konstruktivno politiko. Tesno sodelovanje, ki postaja vsak dan čvrsteje, je dalo mnogo zaščite skupnim interesom. Obema narodoma je prav zdaj takšno sodelovanje potrebnejše kakor kdajkoli poprej. Balkanski sporazum mora ostati svoboden,, popolnoma neodvisen v svojih odločitvah in delovanju, imajoft pred očmi le učvrstitev miru in svobode svojih članic na Balkanu. Jugoslavija in Grčija nudita s svojim zadržanjem primer zaupanja in čuvarja balkanskega miru. Zapiski Kralj Gustav V. Med nordijskimi državami zavzema ^ kraljevina Švedska prvo in s tem vodilno mesto tudi v zunanji politiki. Prav na njeno inciaiivo so se zunanji m ••• .š*. • • ' • vc m m I s* ministri Švedske, Norveške, Danske 'in Finske že pojiovno sešli in sklepali o stališču, ki naj ga zavzamejo v sedanjih resnih mednarodnih časih. Obveljal je sklep, da hočej® tudi v eventualni novi evropski vojni ostati vse nordijske države nevtralne. To nevtralnost pojmujejo tako strogo, da so z izjemo Danske, ki edina meji neposredno na Nemčijo, odklonile tudi ponudbo vlade v Berlinu, naj bi se sklenili med njimi in tretjim rajbom nenapadalni pakti. Kljub temu se pa vse štiri naglo in močno oborožujejo. Posebno Švedska je žrtvovala lani in letos za svojo varnost že ogromne vsote. Švedski stoji ež od 1. 1907. na čelu kralj Guštav V., sin kralja Oskarja II. Rojen je bil na gradu Drettningholmu dne 16. junija 1. 1858. Za časa njegove mladosti je bila tudi Norveška še zvezana s Švedsko s personalno unijo, zato je bil Gustav V. od 1. 1884. do ločitve 1. 1891. podkralj na Norveškem. L. 1914. so nastali na Švedskem ostri spori zaradi obrambe in vprašanja nevtralnosti, ki jih je pa popularni kralj srečno rešil in ohranil državi z nevtralnostjo mir in nemoten razvoj. Prav taka je tudi sedaj njegova trdna volja. Manija preseljevanja Zadnjič smo v uvodniku o problemu preselitve južno tirolskih Nemcev v Nemčijo ugotovili, da bi tak vzgled utegnil najti zlasti po kaki eventualni novi vojni še več posnemovalcev. Takoj nato se se že oglasili v londonski poslanski zbornici glasovi, ki so predlagali, naj bi se gdan-sko vprašanje rešilo na isti nač.n, s preselitvijo gdanskih Nemcev v Nemčijo ni naselitvijo Poljakov. »Kurjer Warszaw-ski«, ki poroča o teh londonskih predlogih, pa dostavlja, da po eventualni vojni, ki bi prinesla zmago zaveznikov, Nemci ne bodo izseljeni samo iz Gdanska, ampak tudi iz Vzhodne Prusije in še od drugod. Na vsem ozemlju Poljske ne bo smel ostati noben Nemec več. Čeike legije na Poljskem V »Krakowskem Ilustrowanem Kurjer-ju« se zavzema poljski pisatelj Pruszyn-ski za to, naj bi češki emigranti ostali na Poljskem in se ne bi odpošiljali v Francijo in Ameriko. Po pisateljevem mnenju bi morala prav Poljska postati središče vse češke emigrantske akcije, predvsem pa snovanja čeških legij. Poljaki in Litvanel Po zasedbi Klajpede in po izbruhu nem-ško-poljskega spora se je pričelo nekdaj’ sovražno razmerje med Poljaki in Litvan-ci spreminjati celo v prijateljstvo. Poljska vlada je sčdaj dala Litvi dovoljenje, da ustanovi v Vilni svoj generalni konzulat, katerega glavni namen bo skrb za tamkajšnjo litvansko manjšino. Za prvega generalnega konzula bo pa imenovan, kakor poroča »Kurjer Warszawski«, Mi-haelis Birzyskas, predsednik bivšega društva za osvoboditev Vilne. Garancije ob Baltiku Londonske »Times« so objavile te dni članek o vprašanju garancij baltskim državam, v katerem pravijo, da4em s strani Rusije ne grozi nobena nevarnost za svobodo, nikakor pa ne bi bilo mogoče dovoliti, da bi se pustile od koga drugega zlorabiti proti Rusiji. ’•" Maribor, 19. julija. Francoska revohicija je zarezala marsikje že v prvem zamahu globoke brazde. Politični zemljevid Evrope je bil v razdobju treh prevratov Francije še zelo nejasen, komaj v obrisih so se kazal': sledovi kasnejšega vzpona enotnih narodnih držav. Trhla podonavska monarhija je slonela še na velenemških tleh. na Balkanu je sultanova Turčija držala v šahu male narode. Italija je bila razkosana na več državnih edinic. cel mozaik kneževin in vojvodin je cepil ozemlje sedanje Nemčije na eksploatacijska področja legij suverenov in njihovih sorodnikov. Evropa je bila daleč od cilja, ki bi naj pokazal njeno pravo, narodno politično in kulturno kvalifikacijo. Toda — vprav v februarski revoluciji 1848. moramo iskati temelje novim osnovam vstajenja narodnih držav. Gibanje, ki je v italijanskem Risorgimentu, pruski državni zvezi in osvoboditvi Balkana dvignilo narode k zaključenim oblikam narodnih mej, se je postavilo na tehtno podlago pravega »nacionalizma«. Bila so to prizadevanja, ki so našla močnegi odmeva povsod, kjer so tlačeni narodi iskali Izhoda iz mračnih dni .tlačanstva v svetlo bodočnost vsenarodne svobode. Čist po dejanjih, po obsegu začrtanih mej povsem utemeljen je bil naciocali-zem, ki je zedinil heterogene eleni;nte Francije, Anglije, pa Italije in Bismark-kove Nemčije do Sedana v enotno državno tvorbo. Izkristalizirano, čeprav po obsegu in zamisli nepopolno je bilo gibanje, ki je dvignilo slovanske narode k svobodi. Brez prigovora so ta velikopotezna dejanja demokratskih naporov prešla v zgodovino, se zakoreninila med narodom in dala Evropi po zaključku svetovne vojne mnogo jasnejšo narodnostno obliko kot jo je imela prej. Toda, kaj naj rečemo o »nacionaliz-- ih«, ki so se po vojni v silnem zamahu razpasli po svetu? Najizrazitejša predstavnika teh »neonacionalizmov« sta fašizem in narodni socializem, stoodstotna nosilca borbenega imperializma, ki je ne-razdružno povezan z naivišjo afirmacijo naroda- Priznati je treba, da je to novo narodnostno gibanje znalo izpolniti praznino, ki je ločila predvojni nacionalizem od marksizma. Vključila je v svojo doktrino socialno strukturo, kakršna je dala Italiji korporativno ureditev države, Nemčiji pa z reorganizacijo dela velike množice pristašev iz nižjih slojev. Absolutna sredotežna usmerjenost na znotraj, pa daleč v »življenjski prostor« vržena sredobežna sila neonacionaMzma na zunaj je zrahljala pojme o narodnostnih pravicah in v dobrih dveh letih se izpre-rainja obraz naše zemlje, kakor da bi bili narodi že bogve koliko sto let pozabili na premikanje mej. S svetovnopolitičnega zrelišča je posebno važno, da so ideje novega nacionalizma pljusnile tudi izven Evrope. Neo-nacionalizem je našem pristaše v Ameriki ,spor za Gran Chaco, revolucionarno gibanje v Peruju, Braziliji, Ekvadorju iin na Kubi je pokazalo, da so latinski narodi Amerike tudi okuženi po egocentričnih nacionalnih silah. Sicer je to gibanje ostalo v Ameriki precej plitvo, krepkejšega zamaha je pa našlo v vojačkih krogih Japonske. Bojeviti nared je segel po azijski celini z geslom »Azijo Azijcem! m pod krinko dobrohotnega izreka skuša zdaj zakoreniniti v azijskih narodih sovraštvo do vsega, kar je evrop- • skega. Neonackmlizem je zdramil tudi arabska plemena v severni Afriki in Prednji Aziji. Iz afriškega Maroka je vžgal Franco ogenj revolucije na Španskem, na obalah v Palestini sita trčila arabski in židovski narodni imperativ skupaj. Demokracija in novi nacionalizem sta torej poleg vseh »naporov za ohranitev svetovnega miru« v vseh širinah sveta na delu, da utrdita svoje postojanke. V vsakdanjem političnem trenju si niti predstavljati ne moremo, koliko podtalnih akcij, vohunskih mrež, pred vsem pa materialnih, finančnih sredstev se razsiplje na obeh straneh za zmago te ali one ideje. Ne smemo pozabiti, da bi eventualni svetovni požar to pot zganil svet v vse drugačnem obsegu in učinku, kakor je to bilo v zadnji vojni. Oba tabora se dobro zavedata, da bo zmaga nrinesla srečnejšemu absolutno prevlado v svetu, pora- Roosevelt se je vdal POSEBNA KONFERENCA VODILNIH POLITIKOV USA V BELI HIŠI OSTALA BREZ USPEHA ZA SPREMEMBO NEVTRALNOSTNEGA ZAKONA. V/ASHINUTUN, 19. julija. Sinoči je bila v Beli hiši konferenca o vprašanju zakona o nevtralnosti. Navzočnl so bili Roosevelt, Garner, Cordell Hull, Berke-lay, demokratski leader senator P ttman ter republikanski senatorji Mac Nery, Austin in Borah. Na konferenci so na Rooseveltovo iniciativo razpravljali o možnosti spremembe nevtralnostnega zakona še v teku sedanjega zasedanja kongresa. V poročlu, ki je bilo dano poročevalcem listov po konferenci, ki je trajala tri ure, se naglaša, da je opozicija ostala na svojem znanem stališču naj se razprava o nevtralnostnem zakonu odloži do prihodnjega zasedanja. Roosevelt in Hull sta pa I tudi ostala na svojem nasprotnem sta lišču. WASHINGTON, 19. julija. Po mnenju »Associated Press« sta Roosevelt in Hull po sinočnji konferenci opustila nadaljnja prizadevanja za spremembo nevtralnostnega zakona tekom sedanjega zasedanja. Tiskovni referent predsedstva je izjavil, da so sedaj tisti, ki so proti spremembi zakona, odgovorni za primer, aleo zateče Ameriko nova evropska volna nepripravljeno. Mnenja nevarnosti vojne so deljena. Dočim sta Roosevelt in Hull po iz Evrope prihaiaiočih poročilih pesimista, so opozicionalci optimisti. Večerja v Buckinghamu BIVANJE KNEZA NAMESTNIKA PAVLA IN KNEGINJE OLGE V LONDONU. PRISRČNA DOBRODOSL CA ANGLEŠKEGA TISKA. LONDON, 19. julija. Angleški kralj hi kraljica sta priredila sinoči na čast knezu Pavlu in kneginji Olgi slavnostno večerjo v Buchlnghamskl palači. Poleg članov kraljevskega doma so se večerje udeležili tudi predsednik vlade Chamberlain, zunanji minister Halifax, minister dvora Antič, naš poslanik dr. Subotič s soprogo in drugi odločniki Londona. Cv>sik kieza Pavla je zasebnega značaja. Kentski vojvodski par bo jesni odpotoval v Avstralijo, kjer bo Kentski vojvoda prevzel dolžnosti guvernerja. Zato se bodo jugoslovanski gostje poslovili od visokih sorodnikov. Listi prinašajo dobrodošlice knezu na- i mestniku in kneginji ter poročajo, da je bil sprejem v Buckinghamski palači zelo prisrčen. Msija Tiborja Eckhardta v Londonu LONDON, 19. julija. Tu se mudi v zasebni misiji voditelj stranke madžarskih malih posestnikov, opozlcionalec Tibor Eckhardt. Eckhardt je konferlral s Churchillom, Duffom Cooiperjem In nekaterimi drugimi angleškimi politiki, katere je opozoril na nevarnost, da postane Madžarska v kratkem nemški protektorat. Angleški listi razpravljajo obširno o tej nevarnosti, ki se potrjuje tudi iz drugih virov. Amerika kuotre francoske in angleške kolonije? PARIZ, 19. julija. DNB. Agencija Furnir poroča iz Newyorka, da je senator Lundley predložil, naj bi Zedinjene države kupile francosko Antilsko otočje v Južni Amerik’, zlasti pa tudi francosko in angleško Gvinejo. Senator je predlagal, naj bi se kot kupnina uporabili deloma tudi francoski in angleški vojni dolgovi v USA. Krvav spopad med Perujcl In Ekvadorci PARIZ, 19. julija. Agencija Havas poroča iz Amerike, da je nastal na meii južnoameriških republik Ekvadorja in Peruja krvav vojaški spopad. Obmejne čete so se spopadle na meji ekvadorske pokrajine El Oro in perujske pokrajine Tum-bes. Pri spopadu je bilo na obeh straneh več vojakov ubitih in ranjenih. Vest uradno še ni potrjena. DR. BENEŠ V LONDONU LONDON, 19. jul. Stefani. Bivši predsednik češkoslovaške republike, dr. Edvard Beneš, je iz Amerike prispel v London, kjer bo prebil večino svojega bivanja na Angleškem. ANAMSKA CESARICA PRI PAPEŽU RIM, 19. jul. Havas. V Rim je sprispela anamska cesarica. Sv. oče jo bo sprejel jutri v posebni avdienci. VELIKA VROČINA V GRČIJI. ATENE, 19. julija Na Grškem je nastala huda vročina. V okolici Drame kaže toplomer v senci 40 stopinj C. Delo na polju je nemogoče. Ironside pri Rydz-Smyrillju VARŠAVA, 19. julija. Reuter. General Ironside je bil sinoči gost na večerji pri maršal uRydz-Smygliju. Uradno zatrjujejo, da ima Ironside nalogo angleške vlade, da se pobliže spozna s poljskimi odličniki In načrtom poljskega generalnega štaba, ki ga je treba prilagoditi strategiji angleško-francoskega generalnega štaba. NOV VELEPOSLANIK USA V RUSIJI LONDON, 19. julija. Novi veleposlanik USA v Moskvi Laurent Steinhart je prispel v Plimouth. Obiskal bo London in Pariz in se čez 14 dni podal v Moskvo. ANGLIJA IMA PRI LETALSKI OBRAMBI 112.000 MOŽ. LONDON, 19. julija. Reuter. Na večerji 99. artilerijskega polka je govoril vojni minister Hore Belisha o izvrstni protiletalski obrambi Angl:je. Dejal je, da angleški vojni reflektorji skrbno kontrolirajo britansko nebo. Izvršene so nekatere stra tegične izpremembe, vsakemu orožju je od rejena posebna naloga. Pred tremi leti je imela Velika Britanija le 6000 mož v zračni obrambi v službi, danes jih šteje 112.000. USODA ŽIDOV V PROTEKTORATU. PRAGA, 19. julija. Po naredbi protek-torja je židovskim otrokom prepovedano nadaljnje obiskovanje nemških šol v protektoratu. FRANCO V BURGOSU BURGOS, 19. jul. Stefani. Franco se je vrnil iz San Sebastjana, kjer je bil sprejel Ciana, v Burgos. OMEJITEV PRIDELKA BOMBAŽA. WASHINGTON, 19. julija. Reprezentativna zbonvca je predložila Rooseveltu v podpis uredbo, s katero se prihodnje leto zniža pridelek bombaža od 12 na 10 milijonov bal. Bouza. Zurih, 19. julija. Devize. Beograd 10, Pariz 11.74^1, London 20.7554, New York 4431/«, Milan 23.31, Berlin 177.80, Praga 15.12/4, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno, malo vetrovno in vroče vreme. Temperatura se bo še dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 28,4, danes je bila najnižja 13,7, opoldne pa 28,6. ženemu pa ponižanje, za katerega bo treba mnogo pokolenj, preden bi se zacelile rane, ki jih bo po svetovnem klanju in versailleskem miru razočarana diplomacija naložila nasprotniku. Svet vre, trepeče za svojo bodočnost. Ognjišče njegovega nemira je v Evropi, pa daleč v vzhodni Aziji. Vse naokrog tli pod pepelom hujskajoče prišepetanje privržencev dveh taborov. Ognjeni vihar, če bo razpihal žerjavico, bo pokazal, v katero smer bodo siknili plameni, za katero stran se bo odločila razsodnost zrelih, pa nezrelih narodov. Tedaj šele bo lahko soditi, koliko moralne opore imajo v svetu povojni »izmi« in koliko je še zdravega, resnično demokratskega nacionalizma. ki priznava brez pohlepa in zavisti tako na zunaj kakor na znotraj življenjski prostor pod soncem, pa svobodni, neovirani razvoj vsem zrelim narodom sveta. -ine. OctiTlGV Ot, It Of03 8^ Tujci, k; so pnšl; v Zagreb so iaWJ leposredno opazoval nastop kmetsK i taroda in se prepričali o disciplinirano . ki si jo je stvoril v najtežjih dneh. Vz0 . ■•ed in disciplina je morala vliti zaupa.' v tujce, ki so to pot spet imeli pri>> ^ prepričati se o zrelosti našega narod3, njegovih sposobnostih, v miru 'n re zvesti velike proslave, kakor je bila -•iše »Hrvatski dnevnik«. Dr. Maček bo obiska' Bosno Dne 10. septembra bo dr. Maček P*' sostvoval otvoritvi planinske koče na privnici blizu Bugojna. Ob tej prilito obiskal zahodno Bosno. Dogodki bližnjih dni.** »Dogodki bližnjih dni bodo da je individualnost hrvatskega nar zagotovljena. Hrvati hočejo, da na zemlji žive složno z drugimi narodi • da skupno z drugimi gradijo državno z jednico!« je dejal ob priliki proslave Mačka v Sarajevu dr. Jurij Šutej. Kako je bilo s centralizmom Predstavniki centralizma in njetf^ nosilci so bili v glavnem Srbi, ne sa|£ iz Srbije, nego tudi iz drugih krajev <>>' žave. Lahko rečemo, da so bili oni izv ■ Srbije glavni krivci centralizma, tv# njegove ideologije. Zato ni čudno, če vse grehe metali na račun Srbijan#' čeprav so bili grešniki tudi drugod. so postali Srbi, posebno v očeh HrvaW’ glavni nasilniki in tlačitelji, piše poli'1*' sečnik »Napred«. »Panslavizem ni utopija" Panslavizem ne sme biti utopija, ^ je to edina rešitev ne samo Slovatfj'1 temveč tudi ostalega sveta. Vsa zgoop vinska, duševna, fizična in psihična W stva, glas krvi in glas razuma, vsej: kategorično zahteva ustvarjenje vežj? sanj vseh poštenih, pravih Slovanov. njega ni treba da pridemo preko polita nega taktiziranja in zahodnih oblik. veliki filozof Masaryk nam je dal obr ki prihaja za nas v poštev. VzgoF široke sloje v panslavističnem duhu, rt®’ vijmo njih zavest. Vsak Jugoslovan, W gar, Čeh, Slovak, Ukrajinec, Poljak 18 Rus naj ve, da nam je samo v skupni |jj moči in slogi rešitev. (Milan Rakočevi5' Beograd —19 milijonov izgub* Na zadnji seji beograjskega občinsfaj' ga sveta so ugotovili, da znaša defiC: občinske uprave 19 milijonov din. Pretrg ženje občine znaša blizu tri milijarde if' v blagajnah je naloženih 50 milijonov di"; sedanja uprava je plačala 300 milijon0 din dolga. Nemci v Bosni »Volkstura im Sudosten«, organ biv^ Siidmarke prinaša članke o Bosni in plfl da je bilo l 1921. v Bosni in Hercegov^ 16.471 Nemcev. Od teh jih je bilo v okf^ ju Banjaluke 7815, Tuzle 3555. Saraje' 3592, Travnika 1226, Mostarja 303, Biba' ča 321. List dostavlja, da so se ninoS Nemci že v drugem pokolenju asimiliraj: le tam, kjer bivajo zgoščeni, so otiral"1 svojo narodnost. v Kako je pisal dr. Nedeljkovi »Nova Riječ« prinaša izvleček iz čl^J ka, ki ga je v »Agrarni misli« napi** 20. okt. 1938 odstavljeni direktor Pošti) hranilnice dr. Nedeljkovih: »Pod lažv masko demokracije in borbe proti pr*' vladi Srbijancev iščejo nekatere grli?; politikov ne preureditev države, temv^ razpad te države in stvarjanje Velike nj* vatske. In za to Veliko Hrvatsko išč^j" sodelavce med srbskimi politiki, iščer srbske glasove in srbske priče za na}i's' sramnejše obtožbe proti srbskemu n&r°.' du... Narod naš, zberi se! Srbi skupaj v eno fronto! Kdor bo v političnem ^ stal proti svojemu narodu in prestol®1^ Beogradu, proti edinstvu, ta bo hujši ‘z' dajalec kakor Vuk Brankovič. Naj mn 6 prekleto ime do zadnjega kolena.« Krematorij v Beogradu Gradbeni minister dr. Miha Krek J®j kakor poroča beograjsko »Vreme«, d dovoljenje za gradnjo krematorija v Be ' gradu. Beograjsko društvo za sežigajo mrličev je že dobilo od občine stavo prostor blizu novega pokopališča. Navic& Slovenski železničarji najstarši v Jugoslaviji Železnice v Sloveniji so najstarejši del jugoslovanske železniške mreže. Proga Sent lij—Celje je bila otvorjena 1846, Proga Zagreb—Sisak 1862, Beograd—Niš 1884, Dalj—Osijek 1870, Slavonski Brod ■—Dobaj 1878. Prva železnica Dunaj— Trst je začela obratovati I. 1846, povezanost Donavskega bazena z Jadranom je Po potrebah monarhije prispevala, da so Slovenci najstarejši železničarji Jugoslavije, Kakor pri nas, so tudi na drugih starih Progah po državi gospodarili in vodili le tujci. Ti so spravljali dobiček, domačine Pa izkoriščali. Vodili in gradili so železnice le sebi v prid, za potrebe domačinov se niso brigali. Veliko potreb za gradnjo jn vzdrževanje naših prog *Še danes ne izdelujemo na domačih tleh. Tračnice, kretnice, lokomotive, vagone in razne inventarne predmete uvažamo še vedno iz tujine. Slovenske proge so bile grajene tako, da so ustrezale potrebam Dunaja in Budimpešte, le ponekod tudi domačim prilikam. Proga Dunaj—Trst se je gradila od 1846—1857. Povezala je Maribor, Cehe, Ljubljano in Trst ter je bila najkrajša, najudobnejša vez Podonavja s Sredozemskim morjem. Proga Maribor—Franzens-te> zgrajena 1863, je zvezala vse slovenske kraje ob Dravi, Maribor, Dravograd, Velikovec, Celovec in Beljak. Prosa Pragersko—Pešta, zgrajena 1860, je zvezala Ptuj, Ormož in Čakovec z ostalo Slovenijo. Proga Zidani most—Zagreb —-Sisak, zgrajena 1862, je zvezala zasavske kraje Radeče, Sevnico, Krško, Brežice ter Slovenijo z Zagrebom in Balka-?c7yv *>r&ga ^ent Peter—Reka, zgrajena ie dala Sloveniji najkrajšo, najcenejšo zvezo s Kvamerom. Proga Ljubljana—Kranj—Jesenice—Trbiž, zgrajena 1870, je povezala Gorenjsko z Ljubljano 'n Rezijo. Proga Monakovo—Solnograd -Beljak—Jesenice—Gorica—Trst, tako *Vana turska železnica, zgrajena 1906, je ?Ve?a!a Goriško s Kranjsko in Koroško, -.stale lokalne proge so bile zgrajene po Prizadevanju domačih činiteljev. P° I* 1918 smo zgradili v Jugoslaviji 1430 km novib železnic. Na ozemlje predvojne Srbije odpade od tega 800 km. Železniška mreža se je v Srbiji v dvajsetih letih zgostila za 50%. Porast ni bil rentabilen, prizadeto prebivalstvo doslej še ui moglo dati zadostnega konzuma v prometu. Tostran Save, Donave in Drine se je Studilo mnogo manj, Sloveniji manjka n. pr ugodnejša zveza Bohinja z Ljubljano. Bkvfa naj bi šla od Bohinjske Bele mimo jj. da in Krope do Podnarta. Ta zveza 20 ?r‘kh*ala .Bohinjski kot Ljubljani za km, potovanje bi bilo skrajšano za 7110 uro. Nova zveza iz Savinjske doline gornjo Savsko dolino, od Šent Petra na *unik in Kranj bi izdatno izboljšala r°metno razmere med obema pokraji-2an,a- Ovinek preko Zidanega mosta je a Savinjčane, ki trgujejo z Gorenjsko, reveč od rok. Maribor bi morali preko t v‘ t-enarta in Slov. goric zvezati z LJu-nierom in Prekmurjem. Ovinek čez ragersko je nepraktičen, zasilen zhod. • e- vedno: .neodprta pokrajina Slovenije ie tudi Bizeljsko, ki nujno potrebuje zveže Rogatec—Brežice. Tu bi bila živahna upcija s premogom, rudami, lesom, po-i edelskimi pridelki m vinom. Krško polje u, j u.0? sta gospodarsko že tako azviti. da bi bila proga Brežice—Novo esto Sifaža Žužemberk—Kočevje sa-a po sebi aktivna (les. premog, polje-t D!lieJe natfanJskl Kras na črti Kakek—Loz—Gerovo—Delnice že danes Črnomelj—Vrbovško v Sloveniji. Slovenske železnice so dajale in dajejo od svojih dohodkov vsako leto okoli 40%, t. j. 150 do 200 milijonov dinarjev za potrebe drugih pokrajin. Čas bi že bil, da bi država mislila tudi na nas in nam odprla proge, ki smo jih zgoraj navedli. Dohodki mnogih naših prog v notranjosti države so zelo majhni. Visoko aktivne so le nekatere stare proge v močno razvitih pokrajinah. Nove proge ni težko graditi, teže je najti konsumente, ki bi progo rentirali. Za dobro izkoriščanje železnic je treba močne industrije, trgovine in obrti, pa tudi poljedelstva. Če primerjamo izkoriščenost naših prog z onimi v tujini, dobimo zanimivo sliko. Leta 1937. je bilo n. pr. sprejetih na 1 km proge v Avstriji 11.400 netto ton, v Belgiji 7500, v Nemčiji 7200, bivši ČSR 5300, Franciji 4600, v Sloveniji 4400, Holandiji 4000, Švici 3800, Poljski 2800, Madžarski 2600, Italiji 2000, Bolgariji 1600 ton. Nemčija je odpravila istp leto na 1 km njenih železnic 6.2000 potnikov, Italija 5700, Madžarska 10.600, Romunija 3500, Bolgarija 2900, Grčija 9400 potnikov. Slovenija nasprotno je odpravila 11.000, zagrebška direkcija 5720, beograjska 390Q, sarajevska 4150. subotšška 5480 potnikov. Na 1 km proge so znašali dohodki 1. 1937 v ljubljanski direkciji 350.000 din, v zagrebški 255.000, beograjski 148.000, subotiški 174.000, sarajevski 186.000 din. Dokazano je, da se trošijo pri nas železniški dohodki v neželezniške namene. Pomorska uprava in rečna piovidba, ki sta podrejeni prometnemu ministrstvu, sta pasivni letno za okoli 40 milijonov din, kar morajo kriti železnice. Poleg tega gre okoli 400 milijonov din za račun vo-zarinskega davka v državno blagajno. Kako pasivne so nekatere naše proge, kaže že naslednji primer: proga Skoplje Ohrid s priključki je imela 7,500.000 din izgube, proga Ljubljana—Kamnik pa din 8,200.000 dobička. Za prvo progo so zna šali izdatki 13 milijonov din, za kamniško le 3,650.000 din. Na 1 km kamniške proge je prišlo 494.000 din dohodkov, na ohridsko progo pa le 19.900 din. Proga na Kamnik je specifično 25 krat močneje izrabljena kakor proga na Ohrid. 2e to dokazuje, da bi denar, ki gre iz dohodkov slovenskih železnic v druge namene, bil zelo rentabilen, če bi ga dali za gradnjo spredaj navedenih potrebnih novih prog Slovenije. Kmetsko delo zasluži priznanje! Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Lovrencu pri Ptuju je priredilo preteklo nedeljo lepo uspelo tekmo žanjic ter tako ponovno proslavilo trdo kmetijsko delo. Kljub umazani gonji z gotove strani, saj so bile celo »večernice« posvečene oskrunjeni nedelji, se je zbralo vendar dokaj lepo število ljudi, ki so s tem ponovno potrdili, da za kmetijskega človeka mirtevajo dnevi teme in nevednosti, v katero ga še vedno z vso silo in z vsemi sredstvi tlači posvetna in druga gospoda. Od blizu in od daleč so se zbrali okrog žitne njive tisti, ki vedo, da preživlja vse človeštvo samo delo, kateremu je treba priboriti priznanje, kajti šele potem bo naš kmet mogel prrti do vsega, kar je potrebno za boljše gospodarsko in kulturno življenje. V tem smislu so pozvali k skupnosti in k neustrašni borbi vse zbrane društveni predsednik g. Holc Franc, delegat ptujske podzveze g. Cestnik Jurij m delegat zveze g. Kreft Vlado. Pri tekmi žanjic je zmagala Matjašič Marija; toda ne radi hitrosti, ampak radi najlepše opravljenega dela! Za nagrado je dobila lepo obleko. Drugo in tretjo nagrado (tudi obleki) sta dobili Petrovič Marija in Matjašič Julija. Ostalih 8 tekmovalk pa je bilo obdarovanih s srpi. Po tekmi je mladina zapela in zarajala. Bilo je to neprisiljeno veselje, polno nepokvarjene odkritosti in prisrčnosti. Za lažimorahio licemerstvo, ki priznava pravico do veselja samo onim, ki trobijo v edino zveličavni rog, tu ni bilo mesta. Kdo izmozgava našega kmeta Isoko aktiven, z gradnjo železnice bi °Ua eksploatacija gozdov še remabilnej-sa. Notranjska bi dobila priključek na su-sasko progo. Pred 1. 1918 se je v Sloveniji zgradilo Povprečno na leto 16 km novih prog, po h 1918 pa le 3 km! Do popolne nacionalne železniške mreže manjka v območju ljubljanske žel. direkcije še blizu 700 km no-v h ptog. Neposredni naši sosedi so glede kosfote železniškega omrežja daleč pred •ovenijo, tia jugu države je pa narobe Do 1. 1944 bo gotovih 1000 krn novih r°g v državi, med temi le 47 km proge Največja rana naše življenjske moči je gospodarska oslabljenost podeželja, ki ga močno slabi pretirano dobičkarstvo ali mešetarstvo. Ljudje iz najrazličnejših slojev si skušajo priborita mesto nekakšnih posredovalcev pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov in živine. To mešetarstvo je napravilo skozi vsa povojna leta v našem kmetijstvu ogromno škode, katera gre v milijone. Mešetarjenje se je lahko razvilo zaradi pomanjkajoče potrebne zaščite in vse premalo razvitih zadružnih organizacij, ki naj bi poskrbele ugodno prodajo kmetijskih pridelkov in živine. Naš kmet in delavec sta bila prisiljena hote ali nehote prodajati svoje pridelke in živino po sramotni ceni, če sta hotela še sploh živeti, pri čimer so ga dobičkarji izkoriščevali z nad 50% do 100% dobičkom. Naj navedem nekaj primerov iz lanske sadne kupčije, ki je bila najbolj živahno razvita po Slovenskih goricah. Sadni me-šetarji so plačevali jabolka po 2—3 din za kg. trgovcem in izvoznikom pa so jih prodajali po 4—5 din za kg. Tako so zaslužili brez vsakega večjega truda pri kilogramu 1—2 din. torej skoraj polovico od plačanega blaga. Tu pa se niti ne dotikam zaslužka trgovcev tn izvoznikov. Marsikateri mešetar je z zaslužkom znatno obogatel, vse to na račun pomanjkanja našega kmeta. Sedanje cene živine se gibljejo pri kravah po din 3—3.50 za. kg, dočim so cene mesu po 8—10 din. Mlada teleta plačujejo po din 5—6. mlade vole po 2.75—4 din. telice 3—4.25. stare vole do 4.50 din, cene mesu pa se gibljejo od 8—14 din. Cene svinjam se gibljejo pri plemenih za kg žive teže 4—6 din. debele svinje plačujejo mešetarji 5—7 din, dočim so cene mesu od 14—16 din. V podobnem ne-i znosnem in za vinogradnika kvarnem stanju je trgovina z vinom, jabolčnikom, lesom, krompirjem itd. Povsod imajo vmes svoje prste oderuški mešetarji, ki si na vse načine prizadevajo preslepiti pridelovalca. Zato bi bilo nujno potrebno pristopiti k organizirani akciji, ki bi si nadela nalogo odstraniti kvarno prekupčevanje. Poklicane so tu v prvi vrsti že obstoječe podeželske družbe. o. Na Bledu je v glavni sezoni vedno manj Nemcev. Med gosti je največ letoviščarjev iz naše države. o. Banovinska cesta Lesce—Podvin bo popolnoma renovirana. Cestna dela so v polnem teku. Vozišče bo betonirano. o. Protialkoholni počitniški tečaj za učitelje je priredila Liga proti alkoholizmu v Ljubljani. Tečaj bo trajal pet dni. o. Zanimiv požar v Laškem. Ko so bili laški gasilci pri proslavi 70-letnice svoje čete. je nekdo pod Starim gradom zažgal leseno šupo za seno. Seveda so bili vrli gasilci takoj na kraju požara in preprečili večjo škodo. o. Mednarodni sejem v Solunu. Naša država se bo tudi letos udeležila mednarodnega sejma v Solunu, ki bo od 10. sept. do 1. oktobra. Stroške za razstavitev vzorcev blaga v skupnem oddelku kr. Jugoslavije nosi Trgovinski muzej. Prijave je poslati na Trgovinski muzej Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd. Miloša Vel. 29. o. V Murski Soboti bo Grajski kino predvajal ta teden »Bregovi kličejo«, drugi pa komedijo »Anapolis«. Cmlim c Mestna občina celjska jc predložila železniški direkciji zahtevo, da namesti zapornice na nevarnem železniškem prelazu v Medlogu. Ce ne bi občina s svojo zahtevo uspela, bo intervenirala pri prometnem ministrstvu. c Legija koroških borcev v Celju namerava v jeseni prirediti loterijo. Cisti dobiček loterije bi bil namenjen gradnji novega doma Legije koroških borcev v Celju. k S TOPLO ALI HLADHO VODO proizvaja^U n I O flh a c r r a c Mariborski gozdovniki taborijo letos v Mozirju. Prejšnja leta so taborili na Gorenjskem. Te dni so jih obiskali celjski gozdovniki. c Državno prvenstvo za moštva v tenisu bo vnedeljo v Celju, kjer se bosta srečala lokafiia rivala Celje in Atletiki. Tekmovanje bo na igrišču SK Celja v mestnem parku ter se bo pričelo ob 7. zjutraj. c Prišla je obiskat sina v bolnišnico in si zlomila roko. V celjsko bolnišnico je prišla svojega sina obiskat 51 letna posestnikova žena Ana Plevčakova iz Brezja pri Sv. Stefanu pri Šmarju. V bolnišnici ie padla v sobi na parketu in si zlomila levo roko v sklepu. Ostala je kar v oskrbi v bolnišnici. c Popravilo ceste. Mestna občina bo pričela urejevati občinsko cesto, ki vodi od državne ceste Celje—Laško v Zgornjo Koš-nico proti Libojam. Stroški bodo znašali 10.575 dinarjev. c Nesreči. 38 letni sin posestnika Ivan Rečnik iz Zepine pri Škofji vasi jc pri Blagovici padel s kolesa in sc poškodoval po glavi in prsih. — 46 letni mesarski pomočnik Franc Fister iz Hrastnika je padel 4 metre globoko s skednja in si zlomil nogo v sklepu. c S kozolca Je padel dninar Anton So-ter iz Rečice pri Laškem. Zlomil si je pri padcu več reber in tudi drugače dobil več poškodb. c Po zakonu o zaščiti države je bil pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen 24-letni rudar Friderik Magajna iz Dola pri Hrastniku. Vodil je propagando za odcepljenje enega dela naše države in zn priklopitev k neki tuji državi. PtUJ p. V Bukovcih pri Ptuju se je ponesrečil Cvetko Ivan, posestnik in gostilničar. S polja je peljal poln voz detelje. Nasproti mu pripelje kolesar, in ker je imel Cvetko mlado kobilo, se mu je ta prestrašila. Hoteč prijeti konja za povodec, so ga tl dobili pod se in potegnili voz čez njega. Kolesa so mu zmečkala stopalo in piščal. p. Utonil je v Dravi 17-letni čevljarski učenec Toplak Karel. Do sedaj ga še niso našli. p. V Stojnclh pri Ptuju se je prevrnil velrk tovorni avto, naložen z blagom. Šoferju se ni zgodilo nič. n. Za ljubitelje ptic. Društvo ljubiteljev ptic v Splitu bo to leto razdelilo med svoje člane okoli 6000 obročkov za obroč-kanje ptic pevk Lansko jesen je društvo naobročkalo do 1000 ptic, od katerih so bile nekatere vlovljene celo v nordijskih državah, kakor v Švedski. n. Poplave in pijavke prinašajo blagostanje. Rečici Norin v Srbiji je poplavila precejšnje predele zemljišča okoH vasi Vid. Po okolici je polno močvar, ki so pravo leglo malarije — pa tudi bogato nahajališče pijavk, ki prinašajo siromašnemu prebivalstvu vsako leto lepe dohodke. Vid in okoliške vasi izvozijo letno nad 20 kvintalov pijavk v Francijo. Italijo in Madžarsko. Vid je pa tudi edina vas v Srbiji, ki ima muzej z izkopaninami stare rimske kolonije Narone. — Imejte vendar pamet! Malo vei takta vas W prosil... Maribor Pomagajte jecavcem, ki trpe velike duševne muke! Za dosego zdravega govora jecavcev do 30. leta bo v Mariboru šestdnevni tečaj V vsakdanjem življenju smatramo ječanje za nekaj smešnega in zabavnega. Celo v gledaliških burkah imajo »jecav-oi« hvaležne vloge (Vašek v Prodani nevesti). V današnji podivjani dobi, ko človeško življenje nima skoro nobene cene in so vse lepe besede o sočustvovanju več ali manj votle fraze, so jecavci še posebno hudo prizadeti. Saj največkrat ne razumejo njihovega zla niti lastni starši, ki smatrajo ječanje za grdo navado in temu primemo tudi ravnajo z ubogim otrokom. V resnici pa je ječanje težka duševna motnja, ki zahteva posebno skrbnega ravnanja, da jo z uspehom odpravimo. Jecavec je zelo voljan in se dostikrat še preveč trudi, da bi dobro govoril. Usodno pa je zanj, da čim bolj se trudi, prej tn huje mu izpodleti. Ko se taka doživetja kopičijo v njem dan za dnem in se čuti zapuščenega v tej borbi celo od svojih najbližjih, na drugi strani pa vidi, da vzbuja njegov govor samo posmeh, 'zgubi polagoma še zadnjo troho poguma. Občutek manjvrednosti ga zajame, da se zagrenjen odmakne družbi in se klavrno prepusti vrtincu usode. Niso redki prime- ri, da se naposled zbegan in obupan rajši odloči za beg iz življenja. V kulturnih državah imajo za take oškodovance govora posebne šole, zavode in celo sanatorije. Z modernimi metodami dosegajo prav lepe uspehe tudi v podeželskih tečajih, kjer dobe pacienti samo potrebna navodila za dosego zdravega govora. Tak tečaj priredi zdaj že drugič v Mariboru strokovni učitelj ljubljanske gluhonemnice g. Vilko Mazi, edi ni, ki se pri nas bavi z odpravo govornih motenj in ima na tem polju že bogata izkustva. Napisal je tudi poljudno znanstveno knjigo »Govorne motnje«, ki bi jo moral poznati vsak vzgojitelj, kakor je to dejal v svoji oceni znani psihijater in univ. profesor dr. A. Šerko. Kakor smo že javili, bo vpisovanje v ta tečaj, ki bo na III. dekliški ljudski šoli v Razlagovi ul'c;. v nedeljo 23. julija ob 10. uri dopoldne Tečaj bo trajal 6 dni in je namenjen zlasti jecavcem do starosti 30 let. Šolarji na.i pridejo v spremstvu roditeljev, ki bodo mogli dati ■ potrebna pojasnila. Vpisovanje in pregled logapatov je brezplačen, prispevki za tečaj pa zmerni, zato naj nihče prizadetih ne zamudi te ugodne prilike, ki je ne bo spet več let. Državne tvornice bi cement pocenile ALI OBČINSKE DAVŠČINE OVIRAJO GRADBENO DELAVNOST? Po novem finančnem zakonu za prihodnje leto bi se moralo začeti z gradnjo velikih državnih tovarn cementa. Strokovnjaški krogi pa so odločno proti gradnji državnih tovarn ter ga utemeljujejo s tem, da je pri nas že dovolj tovarn za cement. Industrija cementa trdi, da so visokim cenam cementa krive visoke ob- Obisk v delavnici kiparja Sojča Oni dan sem v gradu dobil našega domačega kiparja Ivana Sojiča, ko je bil ves zaverovan v restavracijsko delo grajskega stopnišča. Pristopil sem in po prijateljskem rokovanju sva že bila v zanimivem razgovoru. Naš mariborski kipar ve toliko zanimivega iz svojega 28-let-nega delovanja v Mariboru. Preživel je lepe in težke čase, ki so nastopili za likovne umetnike. Kipar in pozlatar Sojič si je leta 1911. uredil v Mariboru svoj umetniški atelje. Skozi njegovo delavnico je šlo že toliko krasnih umotvorov za slovenske cerkve, gradiče, tovarne in javne ustanove. Po končanem delu v gradu me je g. Sojič povabil v svoje kraljestvo. V mističnem ateljeju je vse polno kipov, soh in reliefov. Sredi med njimi je hodil ljubeznivi kipar in mi govoril. Pripovedoval mi je ® svoji mladosti, ki je bila polna uspe-iov, saj je prepotoval skoraj vso bivšo Avstrijo in Nemčijo. Njegova najlepša leta pa so bila v Ulmu v Nemčiji, kjer je bil kot 25-letni mladenič pomočnik dvornega kiparja Federlina. Tam je izdelal svoje največje umotvore, ki še sedaj krasijo razne nemške dvorce. Iz te dobe mi je pokazal mnogo fotografij svojih umetniških del, ki so vredne velikega slovesa. Nihče ne bi mislil, da imamo v Mariboru takšnega strokovnjaka. V Sloveniji pozna Sojča pač vsaka fara, saj je že skoraj povsod delal oltarje, kipe in kapelice. Poznajo ga tudi tja doli do Beograda. Tudi v Mariboru je mnogo njegovih umotvorov. Dasi že prileten, je v svojem delu še vedno mladeniški. V svoji skromnosti je pozabil povedati, da so izrekli dr. Stele in mnogi tuji strokovnjaki njegovemu delu laskava priznanja. Tudi številne diplome, ki krasijo njegovo umetniško delavnico, mi je hotel kipar zatajiti. —Ig. Kaj pravijo pekovski mojstri Združenje pekovskih mojstrov ugotavlja, da je bila prva kolektivna pogodba z dne 30. XI. 1936 ukinjena 1. oktobra 1937 po pravilni odpovedi pekovskih mojstrov. Na pobudo pomočnikov so pogajanja za novo kolektivno pogodbo dovedla do naslednjega sporazuma: Delovni čas se določa za preddela ob 22. uri, glavno delo pa se prične v pekarnah ob 1. uri, ob sobotah 1 uro prej. Delovni čas za pomočnike, ki so zaposleni le pri izdelavi kruha in peciva, znaša dnevno 9 ur. V prvi skupini plačujejo pekarne s petimi in več pomočniki takole: predpečnik in mešalec za belo 440 din, mešalec za črno 400 din, ostali pomočniki 350 dm. V 2. skupini plačujejo pekarne s tremi in štirimi pomočniki: 400 din, 370 din in 320 din. V 3. skupini pa pekarne z enim in dvema pomočnikoma: za preddelavca 300, za druge pomočnike ta če je zaposlen samo en pomočnik 240 din. Uživanje kruha v pekarni je pomožnemu osebju svobodno, za dom pa dobijo pomočniki še % kg kruha. Po enoletnem službovanju pri istem delodajalcu pripada pomočnikom tridnevni plačani dopust na leto. Nova kolektivna pogodba pomeni znatno izboljšanje za pomočnike. Navzlic poslabšanju pridobitnih razmer v pekovski stroki so pristali mojstri na tedensko povišanje mezd za 20 odnosno 10 din. Pekovski mojstri mimo prepuščajo sodbo občinstvu. Od strani mojstrov ni zapreke za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Če bi pa navzlic temu ne prišlo do kolektivne pogodbe, bodo pač morali mojstri pričeti z delom po uredbi, t. j. ob 3. uri. S tem ne bo ob jutranjih urah dovolj kruha in peciva, zmanjšala se bo potrošnja in mojstri bodo prisiljeni plačevati pomočnikom mezde po urah zaposlitve. Nevaren požar V Orlici pri Marenbergu je v času popoldanskega poljskega delu začelo goreli poslopje lesnega trgovca Maksa Snobeja. Ogenj se zaradi silne vročine ni mogel omejiti ter je uničil vse poslopje, da trpi trgovec 82 tisoč dinarjev škode. Obenem so plameni uničili žito, seno, pohištvo in gotovino najemniku Francu Ledineku, ki ima pravtako 25.000 din škode. NAMESTO V DRAVO V — NEMČIJO Fred kratkim smo poročali, da je pustil v obdravski gostilni v Mariboru neki F. G. kolo in poslovilno pismo, v katerem je napisal, da gre v prostovoljno smrt v Dravo. Te dni pa so ga nemški izvršilni organi izročili našim oblastvom. Fant se piše Peter Golob ter ima na vesti več kriminalnih dejanj. USODNA NESREČA Z MOTORJEM V Vrtni ulici se je teže ponesrečil z motorjem 59 let stari krojaški mojster Friderik Dvoržak iz Pipuševe ulice. Krojaški mojster si je pri nezgodi poškodoval glavo in si zlomil prsni koš. Prepeljali so ga v bolnišnico. m. Napredovanja v učiteljski službi. Napredovali so naslednji učitelji: Ernest Vrane iz Studencev, Ivan Lovše v Mariboru, Antonija Detriani s Teznega, Ana Lapajne in Josip Mislej v Kamnici. m. 31. do 15. avgusta bo v Ljubljani kongres vseh jug. gasilcev. Člani gasilskih edinic imajo za obisk gasilskih prireditev pravico do četrtinske vožnje iz Maribora v Ljubljano. Gasilska četa Ma-ribor-mesto vabi podporne člane, da se zglasijo v njeni pisarni na Koroški c. 12, kjer dobijo podrobna pojasnila. činske in državne trošarine. Tvornice cementa prodajajo 100 kg po 33 din, kupec pa mora dati za njega 70 din. Cena 33 din je odločena že več let ter se že več let ni premenjala. Znižanje cen cementa bi se' moglo doseči- edino z znižanjem davščin ih prevozne tarife. m. Slovensko obrtno društvo ima še nekaj prostorov na obrtni razstavi na razpolago za pomočnike in vajence, ki hočejo svoje izdelke razstaviti. Javijo se naj čimprej v zadružni pisarni v Vetrinjski ulici lFl. m. Posestva iz rok v roke. Tukajšnji restavrater in posestnik Adam Črešnar je prodal restavraterki Ani Krepkovi polovico hiše na Koroški cesti 50 za 125.000 din; posestnik Martin Moškon iz Kamnice je prodal gostilničarki Ivanki Merdaus zemljišče v koroškem predmestju za din 120.000; stavbena zadruga »Stadion« je kupila od posestnika Leopolda Barte stavbišče v koroškem predmestju za din 250.000. m. Nenavadna nesreča. Iz tovornega avtomobila, ki vozi drva izpod Pohorja je padlo poleno na mimo idočo 34 let staro delavko Barbaro Jodl iz Kralja Petra este v Studencih ter ji zlomilo roko. m. Še vedno padajo s češenj. Pri Sv. Petru pri Mariboru je padel s češnje 28-letni posestnikov sin Ludvik Šnuet ter si nevarno poškodoval glavo. m Lampljone na mostu razbijajo naprej. Znova je bilo prijavljeno na policijo, da je nekdo razbit obločnico električne sve-tiljke na državnem moslu. Zakaj? o. lile si je prerezala na nogi med žetvijo s srpom 41 letna kmečka delavka Marija šetaričeva iz Bezene pri Mariboru. Prepeljali so jo v bolnišnico. * Grič vabil Mozler 10 din liter. * Iz Bakra v Bakar. Kolonija deklic se vrača iz Doma J. S. v Bakru dne 21. julija ob 9.13 zjutraj. Starši naj svoje otroke prevzamejo na glavnem kolodvoru. Isti dan ob 17.58 potuje v Bakar mešana kolonija dečkov in deklic, ki jih je J. S. zbrala iz šol ob naši meji. Zbirališče na glavnem kolodvoru točno ob 17. uri. Jadranska straža. Nočna lekarniška služba (od 15. do vključno 21. 't. m.):. Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Kino * Esplanade kino. »Pastorka«, češki film iz življenja češkega naroda. Film, ki navduši vsakogar. * Grajski kino. Danes revija najboljših filmskih igralcev »Metodija sveta«. Glasba, petje, ples. * Kino Union. Do vključno četrtka »Sonata ob mesečim« s pianistom Ignac Jan Paderewsky-em. Udjave vin. uariiiorsKefia teuna Najboljša vina v Jugoslaviji prideluje severnovzhodna Slovenija. Znana m čislana so bila že davno pred svetovno vojno po vsej srednji Evropi in tudi drugod. Da so še vedno najodličnejša, bo pokazala tudi letošnja vinska pokušnja na Vlil. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta. Važna bo zlasti za vinske trgovce, gostilničarje in restavraterje, ker jim bo nudila najlepšo priložnost za direktni stik s producenti teli naših znamenitih vin. Angleški počitniški tečaj Maribor, 19. julija. Včeraj dopoldne si je skupina angleških dijakov in dijak'"!! ogleda.« tukajšnjo tvornico nrla »Zlatorog« in je vodstvo obdarovalo Angleže z okusnim zavojem mila in kreme. Preko 100 udeležencev tečaja je krenilo včeraj popoldne po krasni novi gorski cesti na 4 avtobusih do Mariborske koče, nakar so se udeleženci podali na Pohorski dom, kjer jim je mestna občina mariborska priredila zakusko. Da je zadnji oficielni izlet tečajnikov tako odlično uspel, gre zasluga referentu mestnega turističnega urada g. Zorzutu, ki so mu stali ob strani gg. Bezlaj, Gorjup in Pivka. Prekrasne angleške in valizijske pesmi je zapel '?• prof. Roberts, sevdalinke pa gdč. lahrija Šamič. Nato se je v imenu tečajnikov MO zahvalil direktor g. Frodsham, nakar 'je v posrečenih rimah odgovoril g. Zorzut na znani svoj način. V tem je počastil tečajnike v imenu občine g. podžupan Franjo Zebot, ki se je osebno pripeljal na Pohorski dom. Nato so si tečajniki ogledali še prekrasen razgled raz Sv. Bolfeflk ter so se ob 20.30 vsi navdušeni nad krasoto Slovenije vrnili v Vesnp. English Summer Course Maribor, July 19th. Yesterday mor-ning a group ;of English students visited the soap producing factory ZLATOROG, where they.. have been offered ■ verV kindly with little gifts as a souvenir.. Maribor, July 19th. Four huses witb over 100 members- of the. Course weM yesterday afternoon to the Mariborska koča and the Pohorski dom where the municipality of Maribor gave to theit honnour a picrnic. English students in return spelled the names of the hosts and their teachers and ended in pronouncinž a toast for Yugoslavia and Great Britain-Then English and Yugoslav dances have been produced and Mr. ROBERTS san? welsh songs, whereas Miss Šamič san? Bosnian sevdalinkas. Mr. Frodsham than-ked to the municipality of Maribor fot her kindness and was answered by cha-racteristic poetry by M. Zorzut. At tW appearing of the vice-mayor Mr. Fran* Zebot the English cheered htm thrce fr mes with hip, hip hurrah. Many of tfr* members oi the Course went also to Sv. Bolfenk vvhere they had a wonderful view on Maribor. Thus the last official excursion organised by Messrs Zorzut, Bezlaj, Gorjup and Pivka end in the best joy.. ... Radio Četrtek, 20. julija Ljubljana: 12. (Plošče), T3.2O Vesel :opU' danski, koncert KO, 19.30 Deset minut zabave, 19.40 Naši pragozdovi, 20. Plošče, 20.10 . Slovenščina' za Slovence, 20.30 Fantje na vasi (ljudske), 21.15 Koncert simionične glasbe, 22.15 Zvoki za oddih (KO). — Beograd: 19.05 Narodne pesiui ob spremljavi tamburaškega KO, — K im; VVaguerjeva opera „Loheagrin“. — Bu-dapest: 22- Deta ruskih skladateljev Lja-dova in Musorskega, — Praga: 23.. Sim-fonični koncert. — Stuttgart: 21. Mojstrska dela (Beethoven, Verdi, Bizet, Bruckner). — Stockholm (704—426); 20.30 Večer nordijske glasbe. _________________ _ nor zn a poročna Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i: London 206.12—209.32, Pariz 11.6.37— 118.67, Nevv York 4384.2o-l444.2o, Lurd' 995—1005, Milan 231.95—235.05, Praga 150.50 —152, Amsterdam 2318 — 2380, Berlin 1771.12—1/88.88,. Bruselj 748-700. Tečaji na svobodn e m trgu. London 250.10 —259.00, Pariz 144.81-U7.il, Nevv York 5457.91—5517.91, Curih 1237.02—1247.02,1 Amsterdam 2920.86—29o8.86, Bruselj 930.48/ do 042.48. Elekli. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 4uo—466,50, 4 odst. agrarne 61.j0 —63, 4 odst. sev. agrarne O0.0O bi., 0 odst. dalm. agrarne 6i—85, 6 odst. begi-80.75—87.50, 7 odst. stabiliz. 100.50 bi/ 7 odst. invesl. 99.o0—101, 7 odst. Seligmu" 101 bi., 7 odst. Blair 94.50 bi., S odst Blair 101 bi., delnice: Narodna banka 7350 den., PAB 208 den., Trboveljska Til —173, Gutman 40—45, Sečeraua Osijek 80 den. Osijecka ljevaotnca 150—154, Jadra"' ska 320 den. Blagovna potočila Novosadska blagovna borza: Tendenc" mirna. Pšenica: stara (78—79 kg):h"' ška, sremska, slavonska 150—152; juž"°' ban. 150-152.50. Ilž: baška 130-132.50-Ječmen : baški in sremski, 64/65 *‘g 110—142.50. Oves: baški, sremski >n s vonski 110.112. K o r u z a : baška in P“' rileta indjija 117-118. Moka: baška in h"' mitska „0g“ in „Ogg" 235—215; „2“ 225; ,-.5- 195 - 205; „6“ 175-185; X .150 160; „8" 117 '22 30. Fižol • bašk' sremski bedi 290 295. Kultura F* Petre: Poizkus ilirizma pri Slovencih V zajetni knjigi na 376 straneh kvartet, ki j« je izdala med svojimi letošnjimi rednimi publikacijami Slovenska Matica v Ljubljani, je obdelal dr. F. Petre tisto važno obdobje v slovenski zgodovini med l 1835. in 1849., v katerem se je dokončno odločilo vprašanje naše narodne samobitnosti. Z doslednostjo znanstvenika, ki preiskuje objektivno dobo, njene idejne podlage, ljudi in rezultate, nam je prikazal Petre v tej knjigi nastanek ilirizma Pri Slovencih in pred vsem Stanka Vraza kot njegovo osrednjo osebnost. S tem je dokončno razčistil vprašanja, ki so se Pri nas sto let obravnavala več ali manj subjektivno in zavajala nove generacije bodisi v nekritično oboževanje, bodisi v brezpogojno obsojanje ilirskega gibanja ter po Prešernu »narobe Katona« Stanka Vraza. Po tej razpravi se je razblinila ysa tista mistika, v katero se je vsa stvar često zavijala, prav po ostankih vzorov dobe Kolarjevega romantičnega slovanstva. Ilirsko gibanje je nastalo med Slovenci na Štajerskem in imelo prav med Štajerci svoje glavne voditelje, zagovornike in Propagatorje, zato je Petretovo delo v splošnem prav za prav narodno-kulturna Študija o slovenski Štajerski v prvi polovici prejšnjega stoletja. Kot taka je za nas v sevemovzhodni Sloveniji še toliko zanimivejša in dragocenejša. Seznanja ^?s s celo vrsto zanimivih osebnosti, z ^ftovimi vzori in boji. občudovanja vred napori, a tudi zablodami in neuspe-r1’ ki so morali neizogibno slediti na neizvedljivih idealih romantičnih teoretikov zasnovani akciji. Vendar ugotavlja Prav Petre, ki nikakor ni pristaš ilirizma, da je imelo ilirsko gibanje v svojih negativnih nasledkih mnogo pozitivnih koristi, brez katerih se Slovenci ne bi bili možli tako naglo in temeljito dvigniti do sedanjega narodnega in kulturnega napredka. Petre nam obširno in znanstveno dokumentirano prikazuje zagon in padec "irskega gibanja pri Slovencih in vzroke. ki so privedli, oziroma morali privesti do neuspeha. Ti vzroki so v svojih temeljih docela isti, kakor smo jih mogli Ugotoviti sodobniki glede vnaprej določljivega neuspeha podobnega gibanja ju-goslovenstva tik pred vojno, med vojno in zlasti v poldrugem desetletju po svetovni vojni v Jugoslaviji. Kakor ilirstvo, ie tudi jugoslovenstvo romantična utopija — ali pa politična spekulacija — ki se v Praksi ne more uresničiti. Zato Petre-tova .knjiga »Poizkus ilirizma pri Slo-^encih« ni le znanstvena študija o prebosti, temveč tudi živa knjiga sodob-^ z vso aktualnostjo. Kot taka bo ne-ve°*nno mnogo doprinesla do likvidacije 2adnjih ostankov zablodnih mišljenj iz Pretekle dobe slovenske zgodovine. Delo je pisano, kakor že omenjeno, r°8o znanstveno, je pa vendar tako na- zorno m jezikovno tako preprosto, da bo moglo zanimati vsakega izobraženca. Za znanstvenike so pa navedeni vsi rotrebni viri z vso literaturo, ki jo je avtor upo- J rabil. Želeti bi bilo, da bi dobili podobna dela tudi o drugih gibanjih, in dobah naše slovenske preteklosti, v kolikor jih še nimamo. -r. k. Prevodi iz slovenskega slovstva. Rimska revija »II Meridiano di Roma« ie objavila Marije Satnerjeve prevod Gradnikove pesmi »Kmet govori svoji pokojni ženi«. Revija »Crossroad for art and thought« v Clevelanda v Ameriki pa objavlja A. J. Klančarja prevod Cankarjeve črtice »Njena podoba«. k. Ivo Andrlč v nemščini. Adolf Lauser Verlag na Duuaju in v Lipskem je Izdal v prevodu dr. A. Schmausa izbor novel dr. Iva Andrica, sedanjega jugoslovanskega poslanika v Berlinu. Kritika je delo sprejela z velikim zanimanjem. k. Slovaška kulturna propaganda. Pod vodstvom Arnolda Noare priredi posebna slovaška skupina turnejo po Jugoslaviji in Bolgariji. Namen turneje bo propagirati med južnimi Slovani slovaško kulturo z recitiranjem pesmi, gledališkimi nastopi, folklornimi nastopi itd. Ali pridejo Slovaki tudi v Maribor, nam še ni znano. k. »Hamlet« na Hamletovem gradu. Znano je, da je Shakespeare napisal svojega nesmrtnega »Hamleta* po danski pravljici kronista Saxoja in ga postavil na grad Kronborg v Helsing8ru. Danci so lani pričeli prirejati meseca junija na tem gradu originalne predstave te drame z najboljšimi igralci. Letos so jih ponovili pod angleškim režijskim vodstvom in privabili tja poleg Dancev tudi veliko tujcev. Obenem so na gradu vzidali spominsko ploščo v spomin pravljičnemu »jutlandskermi princu Amlethu«. Predstave se bodo ponavljale vsako leto. k. Thomasova jubilejna razstava. Ob stoletnici rojstva južnonemškega slikarja Hansa Thomasa so odprli te dni v Stuttgartu razstavo pokojnikovih del. Thomas spada med najpomembnejše nemške slikarje preteklega stoletja. k. Sarajevski mesečnik »Pregled« je izdal skupni junijsko-julijski zvezek petnajstega letnika v znamenju posvetitve slovenskim kulturnim vprašanjem in slovenskemu leposlovju. V prispevkih, ki so jih napisali večinoma Slovenci, je orisan naš narodni, kulturni* umetniški in ostali položaj. Dodanih je tudi nekaj slovenskih pesmi in proznih del, vendar pogrešamo med njimi izbora iz Miška Kranjca, Iga Grudna, Vide Tauferjeve in še nekaterih, ki nikakor ne bi smeli manjkati, ako so že upoštevani tudi nekateri šibkejši. Prav isto velja za reprodukcije naših likovnih umetnikov, kjer manjkajo prva imena, kakor n. pr. Rihard Jakopič itd. Tabela za izračunavanje davka v narocni obrambni fond je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7*— komad, pri dostavi po pošti Din 7‘50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih kn igarnah. Spori Hrvatski klubi izključeni iz JNSa Beograjsko ,.Vreme" je zadnje čase stalno prinašalo članke, v katerih je pozivalo funkcionarje JNS, naj napravijo red v našem nogometu ter, če je treba, tudi prekinejo odnošaje s hrvatskimi klubi. Ta ust poroča sedaj, da bo padla definitivna odločitev. Kakšna bo ta odločitev je jasno, ker ie JNS že razposlal klubom dopise, v katerih zahteva, da se klubi v najkrajšem roku izjavijo, če bodo sodelovali v ligi in če se hočejo pokoravati zvezinim odločitvam. V nasprotnem primeru bodo brisani iz članstva JNS-a. Na seji JNS-a se bo odločilo, ali sc bo z razgovori v Zagrebu nadaljevalo, ali pa bo zveza objavila svoje odločitve. Ker klubi niso odgovorili na zvezin dopis, se zna zgoditi to, kar „ Vreme" zahteva. Hrvatski športniki pa že sedaj pravijo, da to ne bo zadnja beseda v tem vprašanju. * Beograd, 19. julija. Na sej! upravnega odbora JNS-a je bilo sklenjeno, da se izključijo Iz članstva JNS-a Gradjanski, Concordla, Ilašb, Hajduk, Slavija (Varaždin), Slavija Osijek), Sašk iz Sarajeva in Bačka iz Subotice. Nacionalna Uga bo štela 10 klubor. Ra- zen tega je sklenjeno, da se ustavi delovanje zagrebškega, splitskega in osiješkega nogometnega podsaveza, posli upravnih odborov teh podzvez pa se prenesejo na zvezo, prav tako tudi poslovnih in kazenskih odborov. O tem bo izdan poseben pravilnik. Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugas-nepravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na 10.000 din s Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Zagrebu medmestne boksarske tekme med reprezentancami Zagreba in Monakovega. s Medmestni atletski dvoboj med Zagrebom in Splitom bo v soboto in nedeljo v Splitu. s Francoski prvak v plavanju na 400 m je postal Talli v 5.8.8, na 200 m prsno pa Cartonet v 2.53. s Sved Jansson je na mitingu v Stockholmu naredil senzacijo, ker je na 1500 metrov v 3.53.8 porazil finski fenomen, Maekija. Madžar Szabo je bil tretji. Sten-quist je skočil 7.07 m v daljavo, Teg-stedt pa vrgel kopje 63.75 m. s Damski svetovni rekord je postavil pariški ženski klub na prvenstvu francoskih atletinj v Monte Carlu na 3 X800 m v 7.22.6. Prejšnji rekord so imele Italijanke s 7.32. s. Belgija je premagala v teniškem dvoboju Anglijo s 6:5. Lacroix je premagal Oniffa s 6:4, 3:6, 6:8. s Teniška ekipa ISSK Maribora bo v nedeljo, 23. julija gostovala v Varaždinu proti tamkajšnji SK SlavijL s Francoski Usti že veliko pišejo o pol finalu za Davisov kup med Nemčijo in Jugoslavijo. „Paris Midi" je mnenja, da bodo Nemci zmagali, če igra von Cramm. Ce on ne bo igral, imamo mi prav toliko izgledov za zmago kot Nemci. Vendar pravi, da je vseeno, kdo zmaga, ker bo evropski zmagovalec itak premagan od Avstralcev, ki bodo potem igrali finale z USA v Filadelfiji. Sa#i v/ Šahovski furnir za prvenstvo Maribora V sinočnjem 10. kolu je partija Lukež ml. s Sumenjak končala remis. Eferl je v damskem gambitu proti Lukežu st. izgubil kvaliteto in s tem tudi partijo. Mar-vin je z ostrim napadom ter zaradi Ke-Uševe napake dobil celo točko. Certalič je proti Mišuri v italijanski partiji prezrl figuro in kmalu nato izgubil. Babič je v končnici grozil z matom ter Vidoviču tudi dva prosta kmeta nista prinesla cele točke, marveč sta si nasprotnika točko delila. Mohorčič in KnechU sta igro prekinila: prvi stoji malo bolj- še, ker ima dva lovca proti lovcu in konju. Prav tako sta prekinila igro Nosan in Regoršek; Nosan ima konja več Partija Gerielj: Pesek je preložena, dr, Krulc je bil prost Stanje po 10. kolu: Mišura 7, dr. Krulc 6 in pol (1), Mohorčič 6 (2), Lukež st 6„ Geržefj 5 (4), Babič 5, Regoršek 1 in pol (2), Vidovič 4 in pol, Marvin 4 (1), Ketiš in Nosan 3 in pol (1), Lukež ml. 3 in pol, Certalič 3 (2), Eferl 3, KnechtI 2 in pol (1), Sumenjak 2 (1) in Pesek 1 in pol (1). Prizori iz svetovne voine Jože Ma Prišla pa je mobilizacija. Veliki lepaki ®° vseh vogalih so oznanjali, da se mo-•» oglasiti vsi vojni obvezniki tega iti figa dne pri svojih kadrih. Ista usoda je adela tudi Andreja. Zena Barbka mu je Pripravila kovčeg, povezala culico in An-rej se je odpravil na težko pot. Pred Slovesom je stopil k zibelki in poljubil svojega najmlajšega, ki se mu je ljubko ftiehljal in klical »Ata, ata!« stegujoč sv<>ie ročice proti njemu. Andreju se je ^lesketala solza v očeh; vzel je malega v naročje. ga prižel na srce in zaklical: Bogom, Drejček, moj Drejček!« Naposled je poljubil še svoja starejša otroka, opominjajoč ju, naj bosta pridna 'n JJarljiva in naj pridno ubogata mater. Nato je stopil z ženo na pripravljen voz. ga je odpeljal po prašni okrajni cesti •Ja bližnji kolodvor. Med potjo je dajal ‘‘»drej svoji ženi še različne nasvete gle-^ otrok in posestva. »Ako bi se mi kaj Pripetilo in bi me ne bilo več nazaj«, ji le dejal, »potem glej. da boš otroke dobro •^gojila in da bo posestvo lepo v redu. V “ran1 ga otrokom. Zame pa zmolite tu tam kakšen očenaš.« Barbka pa. ki , ie bilo vse oolj na jok. sl je pokrila Ce »n mu rekla: »Oh, Andrej, saj se boš lenšek 3 vrnil, vem, da se boš in vse bo spet dobro.« Medtem prideta na kolodvor. Še poslednji objem in poljub in Andrej se je odpeljal. Barbka je stala in gledala za njim, dokler ni izginil vlak v daljavi. Vsa strta in žalostna se je vrnila domov. Dnevi so tekli enakomerno naprej, minilo je leto, minili sta dve, a vojna je še vedno divjala naprej. Andrej je v začetku večkrat pisal, a naposled je obmolknil. Barbko je zaskrbelo glede moža in se je obrnila na »Rdeči križ«. Dolgo časa ni dobila nobenega obvestila. Nekega dne pa dobi pismo, v katerem ji sporočajo, da je Andrej v seznamu pogrešanih in sicer od bitke pri Novem Mestu v Galiciji. Kje se sedaj nahaja in kaj je z njim, pa ji ne vedo povedati. Potrta in žalostna je hodila Barbka okrog, vendar pa je še imela iskrico upanja, da se Andrej nekega dne povrne. Bilo je zvečer neko soboto v januarju leta 1918. Barbka je opravila svoje dnevno delo. po večerji pa je pokleknila z otroci pred domači oltarček, na katerem je brlela lučka pred očetovo sliko Molili so rožni venec za srečno očetovo vrnitev. »Češčcna Marija« se je vrstila za C»eščeno Marijo« in še in še so molili za svojega ljubega ateka. Mali Drejček, kateremu je bilo že 5 let, je naposled vstal in sedel na klop za zapeček. Nekaj časa je še momljal »Sveta Malija«, a je naposled trdno zaspal. Zunaj je snežilo in mrzla burja je pihala okoli vogiov. Barbka je začela moliti »Lavretanske litanije«. Naenkrat nekdo močno potrka na zunanja vrata. Barbka se prestraši, ni si mogla predstavljati, da bi kdo ob tem času in ob takem vremenu blodil tod okoli. Naposled le vpraša: »Kdo je?« Zunaj se oglasi zamolkel truden glas: »Jaz, tvoj Andrej, Barbka odprl!« Vsa presenečena mu Barbka odpre in v hišo je vstopil Andrej. Levo nogo je težko vlekel za seboj in desne roke ni mogel dvigniti Barbki v pozdrav. Obraz mu je bil bled in izmučen. Od nekdaj postavnega Andreja je ostala le še senca. Vendar ga je Barbka prisrčno objela rekoč: »In vendar si prišel, ljubi Andrej, ljubi Bog je vendar uslišal našo molitev in zopet si med nami.« Andrej sede na klop. Otroci, ki so se ga v začetku bali, so naposled le stopili bliže in ga prisrčno pozdravili. Tudi Drejček se je prebudil in stopil k očetu. Objel ga je okoli vratu in zaklical »Ata, moj ata!«. Andreju se je zarosilo oko, milo se mu je storilo pri srcu. Kot malega nebogljenčka ga je bil zapustil in sedaj že hodi in skače naokrog. Gladil je svoje otročiče po kodrastih glavicah. Na- posled se mu izvije iz srca: »Glej me, Barbka, takšen sem. Vzeli so mi nogo in roko in ne bom mogel več na delo. Veš Barbka, kam spadam? Med pohabljence, kruljavce in berače, ki jih vidiš ob žeg-nanjih, božjih poteh in na Vse svete ob cestah milo proseč malih darov. Med tiste, za katere se ostali svet ne briga in jih motri le s pomilovalnimi pogledi, prepuščajoč jih svoji usodi. Hudo je bilo in hudo še bo za nas. Srečno sem bil prestal boje pri Premyslani in pri Grodeku, a prišla je bitka pri Novem Mjestu. Pričela se je ravno v nedeljo. Treskalo in grmelo je kakor ob najhujši nevihti. Naš polk se je razvil proti višinam v bližini trdnjave Pfmysel. Rusi so nas obsipavali s šrapnell in granatami, da je bilo joj. Vrste so se redčile, vojaki so cepali drug za drugim. Naenkrat se zabliska nad našimi glavami »resk« in bilo je po meni. Obležal sem na nekem pobočju in padel v nezavest. Koliko časa sem ležal tam, ne vem. Zbudil sem se še lp v neki ruski bolnišnici blizu Tamopola, a brez roke in noge. Bil sem zelo slab in zdravniki niso upali, da bom okreval. Naposled pa se mi je stanje le izboljšalo. Dobil sem leseno nogo in protezo na roki. Kot tak sem živel naposled v nekem taborišču blizu Nižnjega Novgoroda ob Volgi. Denarja nisem imel, da bi ti pisal in tako sem drevenel ob slabi hrani 'skoraj 3 leta, Zanimivosti Grozote in skrivnosti eksplozije v Penarandi »United Press« poroča o eksploziji v Pegarandi v Španiji, da je dosedanja uradna preiskava ugotovila, da je nastala katastrofa zaradi eksplozije železniške lokomotive nekega osebnega vlaka, ki se je >tavil na tamkajšnjem kolodvoru. Eksplozija lokomotive je povzročila vnetje skladišč smodnika in trilita, katerega je bilo 30 ton. Po eksploziji sta postajališče in vlak s postajnim osebjem in vsemi potniki vred popolnoma izginila. Zrušilo se je vse v prah in noben košček ubitih ni bil tak, da bi bilo iz njega mogoče spoznati ubitega. Prav tako ni ostala cela nobena bližnjih hiš. Bile so po eksploziji vse zravnane z zemljo. Uradno se govori sicer o 3000 mrtvih, v resnici pa je njihovo število dosti večje, saj ni iz kraja, ki je imel nad 6000 prebivalcev, ostal skoraj nihče živ ali neranjen. Tudi nobena hiša ni več sposobna za naselitev ljudi v njej. Dale se ne bodo niti popraviti, ampak jih bo treba čisto na novo sezidati. Po vsem tem se lahko sklepa, da je bila to najstrašnejša BOJ KAPUSOVEMU BELINU! Kapusovega belina, ozir. njegova jajčeca, zelenkaste gosenice, lahko enostavno in zelo poceni uničimo z neoljenim apnenim dušikom. Spodnjo stran Hstov kapusa, koiorabe in druge povrtnine, kamor odlaga kajjusni belin jajčeca, poprašimo z neoljenim apnenim dušikom. To delo najenostavnejše in najboljše opravimo s pomočjo žveplalnika aH kakšne druge slične razpraševalne naprave. Z ozirom na malo količino neoljenega apnenega dušika, ki se ga v to svrho potrebuje in na razmeroma nizko ceno — 1 kg neoljenega apnenega dušika stane samo 1.80 din — je ta način uničevanja kapusovega belina, velikega sovražnika naših vrtov, najprikladnejši. eksplozija municijskih skladišč, kar jih pozna zgodovina. Niti največje dosedanje, ki so se dogodile posebno na Japonskem, niso terjale toliko človeških žrtev, kakor sedanja v Pegardi v Španiji. Skladišča municije so nastala iz zalog, ki so jih nacionalisti dobili od premaganih republikancev. Zato vse še ni bilo vskladiščeno tako, kakor bi bilo treba in so velike zaloge eksploziv ležale še v bližini postaje. Tu so bile baje tudi letalske bombe, in prav te so povzročile po vsej verjetnosti najhujše razdejanje. Ne manjka pa tudi glasov, ki se ne ujemajo z uradnim poročilom o vzroku katastrofe. Ti glasovi govore o političnem ozadju eksplozije: nacionalisti menijo, da jo je povzročil atentat anarhistov, republikanci so pa osumili z enakimi oičtki naconali-ste, zatrjujoč, da so hoteli na ta način uničiti kraj, ki je ostal tudi po končani državljanski vojni sovražen generalu Francu. Resnice zato najbrže ne bo mogoče nikoli dognati. Švedska ima najstarši parnik na svetu Najstareši parnik na svetu je švedski parnik »Malarenc, ki vozi letos že 91. poletje. Zgrajen je bil 1. 1848 v Norrkopin-gu, prvotno se je imenoval »Gateborg«, potem je imel še šest imen, preden je dobil sedanje. Na starem parniku se je marsikaj spremenilo. Od starega krova je ostal le Še majhen del, obnovitvena dela so polago- LISTJE IZVRSTNO GNOJIVO Japonski botanik Kosuke Fukamagaje napravil več poizkusov z uporabo drevesnega listja kot gnojiva in dognal, da je posebno mlado hrastovo in robidovo listje zelo uporabno gnojilo. To listje razvija med gnitjem zaradi svojih sestavin toploto do 40® C, dočim suho jesensko 'listje nima tolike moči. SADNI DONOS V ROMUNIJI Od sadjarstva živi v Romuniji tri milijone ljudi. Letos je pridelek zaradi pogostega dežja manjši, znaša 130.000 vagonov. Romunija izvozi le 1800 do 2000 vagonov svojega sadja. Doma pridelujejo žganje. Romunija ima nad 106 milijonov rodnih dreves, 65 milijonov teh je sliv. ma odstranila stare oblike. Pred leti so montirali na ladji sicer že rabljene, pa še zmerom dobre stroje, spredaj je dobil parnik napravo za lomljenje ledu, da bo tudi pozimi lahko prevažal po jezeru. — Letoviščarji iz Stockholma se še danes radi vozijo s parniško starino, ki bo gotovo še mnogo let služil svojemu namenu. PTICE SE NE UČE LETATI čim ie ptič toliko zrasel, da ima perje, že lahko sam po sebi zleti, brez učenja. Treba mu je le prve korajže, spustiti se iz gnezda. To je dokazal tudi poizkus z dvema goloboma. Enega so pustili, da je svobodno letal od početka, drugega so priprli in ga ovirali v letanju. Ko so ga izpustili, je sprva sicer bil malo neokreten, drugi dan je pa bil prav tako spreten kakor drugi golob iz istega gnezda. PODZEMNE BOLNIŠNICE Angleški zdravniki so sprožili zahtevo, da se v zaščito pred zračnimi napadi zgradijo bolnišnice pod zemljo, posebno v velikih mestih, kamor se bodo lahko v primeru potrebe zatekli bolniki in ranjenci tudi med zračnim napadom. Mariborske drobne vesti CIGANI IGRAJO IN KRADEJO Zadnje dni je igrala na mariborskem otoku otroška ciganska kapela. Nekemu mlajšemu cigančku pa ni dala žila, da ne bi preiskusil tudi svojih talinskih nagonov. Splazil se je v zaklenjeno kabino ter odnesel iz nje hlače trgovskemu potniku Lavoslavu Kandlu iz Maribora. Po; licija pa je cigančka kmalu aretirala, ki jc še imel hlače pri sebi. Trdil je, da mu jih je prodal neki fant. SOLARJI OBRALI SVOJEMU UPRAVI' TELJU CELI SADONOSNIK Limbuški šolski upravitelj je prijavil orožnikom, da so mu fantalini obrali v sadonosniku vse črešnje in breskve. Orožniki so fantalinom že stopili na prste. m. Prvič škropili Ptujsko cesto. Po dolgem moledovanju se je pobreška občina vendarle usmilila -Tezenčanov in pričela s škropljenjem Ptujske ceste, ki je zaradj prahu na najslabšem glasu v mariborsKj okolici. Samo, da bi cesto redno, vsaj dvakrat na dan škropili. m 190 letni fant se ni več vrnil. Inž. H. C. iz Vošnjakove ulice je prijavil na po* liciji, da se ni več vrnil na njegov dom 10-letni Heribert Cerič, katerega so rnUy dali njegovi starši na oskrbo, ker so sami odšli na počitnice. Inžiner se boji, da se je fantek utopil, ker se je hodil redno kopat v Dravo. m Talvina v klavnici. V klavnici j* neki tat ukradel svinjsko kožo mesarju Friedlu iz Radvanjske ceste ter jo pro* dal neki tovarni usnja. m Perilo, obleke in Jedilni pribor je po* kradla neka nepoštena služkinja gostilni" čarju Hometru na Frankopanski cesti. Go* stilničar ima okoli 600 din škode. m. Žrtev tople nočL Pri studenške® gozdu je obležal pijan s kolesom in z ak“ tovko, v kateri je imel denar in živež, neki Franc Vabič. Ko se je proti jutru prebudil, pa ni bilo nikjer več ne kolesa in ne aktovke. Kolo so dobili studenški orožniki pri nekem mlajšem fantu, ki pa pravi, da je našel kolo v obcestnem jarkw m. Aretacija napadalca na dekle. Orož* ništvo je aretiralo Viljema Štauberja, W je zaradi ljubosumnja oklal 23-letno Ani' co Damjševo v Studencih. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMi V oallb oglatih fnki besedi H oar; o«)majia DriMolblu u (« okIm« I« dlo b—. Drtibe. ortUlci doptsovaola la ieoltovaaUU oglati Ul o I— oo betedl. Nalmtaiil znesek ta te oglata la dlo IB.—. Debelo tlakam beteda te raiaatlo droloo Oglaul dirck u enkratno oblavo mata dla J.—, Znesek ta mla oglase aa olaCule takol ort oaroillo oziroma ca ti vootlat! * olimu »kuoal a naročilom ali ea oo ooitnl ooloinlcl aa Čekovni račun it 11.409. Za «te olsmene odgovore gttde malih oglasov ta nora orlloiltt znamka ta ? din Razno KOPALNE OBLEKE nogavice, perilo, blago za žen ske obeke 'n oerlo dobi e v novi trgovini in oletilnici »Mara«, Maribor. Koroška c. 26 (poleg tržnice). 6317—1 TRAJNI KODRI friziranje, vodna ondulaciia, belenje las. barvanje v želie-nih tonih po zmernih cenah. Salon Tautst, Maribor. 6385—1 ZA POTOVANJE kovčeciv torbice, nahrbtniki. krušniki. aktovke, velika izbira, nizke cene. pri Šterba» lu, Meliska c. 2. Trie svobode St. 6 6400—1 KOLESA Wand«r«r 141 originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih din 100"- pri Franc Lepota d. z o.*. Maribor. Aleksandrova c. 39. BARVE lake. firnež. čopiče, karboli-nej, pašte za parkete itd. kupite v novi trgovini Hani Franio, Orožnova ul 3. _________________6562—l VEč GOSPODOV sprejmem na hrano in stanovanje. Poljanec. Aleksamiro-va 64-f. 65*>n -1 VEČJA GOSTILNA v Mariboru sprejme komi;a-niona vinogradnika dobrih Sta ierskili vin. Ponudbe na »pravo »Večernika« pod -Veliki bon z ujit;. ’ 6557 - 1 Posest V lepem kraju blizu banovinske ceste ŠTIRISOBNA OPREMLJENA Vi: A rt *ospodics'548—Z Kupim ŠOLSKE KNJIGE rabljene, kupuje knjigarna V. Heinz, Gosposka ul. 26. 6420-3 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. Prodam ZA OBIRANJE SADJE ipotrebujete patentne lestve in sadobrane. To dobite pri tvrdki Gustinčič pod polovično ceno sedaj, dokler traja zaloga, in nikoli več. 6351—4 POHIŠTVO bela omara, kuhinlska omara, postelja, nočni omarici, mi zc, umetniški slike in razno drugo poceni naprodaj. Clril-Mctodova 12, levo, pritličje. 65S&-4 RAZLIČNO POHIŠTVO slike, stenska ura. Biedermei-er-miza, gugalnl stol na prodaj. Tomšičeva 10-11. 6552r-4 OKNA IN OKVIRE dobro, ohranjene, poceni prodamo. Vprašati v uoravi »Ve černika«. 6566—4 KRATEK KLAVIR dobro ohranjen- na prodaj za din 3500. Vprašati or! hišnid. Koroščeva 2. 6549—4 Stanovanje DVE STANOVANJI v Magdalenskem okraju se oddasta v najem s I. avgustom. 2 sobi. predsoba, kuhinja in shramba. Novejša hiša! Vprašati tel. št. 24531 6523—5 SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Nasipna ul. 47. Pobrežje. 6556—5 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6 6554—5 SOBA IN KUHINJA se odda takoj. Delavska ul, 19 za kadetnico. 6568—5 SOBA IN KUHINJA z vodovodom in elektriko se takoj odda za din 230. Gosposvetska 44. Pobrežle. 6542—5 STANOVANJE sobe in kuhinje s pritiklinami se takoj ali z 1. avgustom odda. Križnič. Žolgerieva 20. «541—5 Stanovanje fšle UPOKOJENEC (3 osebe) išče bollše enosobno stanovanje s pritiklinami do 1. oktobra t. J. Naslov v upravi.________________6544—6 Sobo odda Takoj oddam SOBO z dvema posteljama. Koroška c. 47 b. ____________6545—7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom in vso oskrbo se odda. Gregorčičeva S-II. 6543—7 Službo lite Pošteno, boljšo GOSPODIČNO ALI GOSPODA ne pod 30 let staro(ega) išče gospodična za skupne sprehode. Dopise na upravo pod »Sa mostojna«. 6567—12 BOUŠE DEKLE s kavcijo din 4000 želi mesto prodajalke v pekarni ali kaj sličnega, eventuelno k otrokom. Sprejmem tudi pospravljanje pisarn. Ceni- ponudbe na upravo pod »Praktična, podjetna«. 6561—8 Službo dobi Večje trgovsko podjetje išče samostojno KNJIGOVODK1NJO veščo slovenskega, srbohrvat skega in nemškega jezika, ste nografije in strojepisja. V poštev pridejo starejše s prakso Oferte s sliko in zahtevami na upravo »Večernika« pod »715«. 6509-9 GRAVERSKEGA POMOČNIKA mlajšega, za priučitev speci a 1 nega posla. Išče tekstilna tovarna v Mariboru. Ponudbe pod »Graverski učenec« na upravo lista._______6559—8 DEKLE od 22—26 let. kj je zmožna samostojno kuhati, se takoj sprejme. Cančala, Glavni trg št. 17. 655 J—9 ŠIVILJSKA POMOČNICA dobro izjrjeia, se soreims. — Gospo«’** ul. IH-I. 'i55i—9 DEKL.? za vsa hišna dela se sprejme Denk, Tezno. Ptujska c. 19. 6550-9 Damski salon Toplak. Orožno va ul., sprejme takoi POMOČNICO IN VAJENKO sprejme se tudi služkinja. 6547-9 MLAJŠO GOSPODIČNO išCe gostilna za prodajo liker iev na Mariborskem tednu. Osebno se predstaviti na Alek sandrovl c. 33. 6546—9 Zgublleno Pozabljena je bila v sobot« 15. julija Pošten najdi teli je da jo proti nagradi odda ’ upravi »Večernika«. 6525—jj. 8 Obiščite .MARIBORSKI TEDE) od 8. do 13. avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939. . VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA. Industrija — Trgovina —'Obrt — Kmetijstvo Velika tekstilna razstava — Tujsk® prometna razstava — Gostinstvo — Vinsk* pokušnja — Razstava narodnih vezenin Narodopisne razstave — Jubilejna gledališč razstava — Skautska razstava — Razstav« malih živali — številne specialne razstave Koncertne in gledališke prireditve — SportiJ* prireditve — Veselični park na razstavišču itfr 5.—«. avgusta festival slovenskih n a r o i' nlh običajev. Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče 1 Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje in sflg* čni Kozjak! — Obiščite vinorodne Sloventf* gorice! — Obiščite veseli Maribor in njegov® okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost obisk naše severne meje! potovan IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 f M, m Oglašujte v »Večernika Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne frača j o. — Uredništvo in URravai Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67. in uprave štev. — Poštni čekovni račuu štev.. 11