v LETO II. - ŠTEV. 9- GORICA 31. JA.NUAHJA 1943. CENA. 1 LIRA »Goriiki list* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v Spedizione in abbonamento postale 2* gruppo Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54,— lir. Plačati v naprej. Cena Oorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku Poštnina plačana v gotovini izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Gorica Trdovratna bitka na vzhodu Sovražne pridobitve v zgornji Šleziji - Sovjetski napadi na Odri odbiti - Menjajoči vojni uspehi na ..spodnji Visli - Angleži odbiti na Ruri Boljševizem grozi Evropi Vojna poročila zadnjih dni navdajajo naše domače bolj-ževike in njihove skrite prijatelje ter simpatizerje z neko samozavestjo češ, ni več daleč čas, ko bo vkorakala v vso Evropo zmagovita sovjetska rdeča armada in z njo bomo prišli na površje mi, domači boljševiki, domači komunisti. Enako mišljenje delijo z njimi tudi njihovi podporniki, razni terenci, zaupniki, simpatizerji in oni, ki se dosedaj niso hoteli pokazati ne na levo, ne desno, kaj so. O zadnjih danes ne bomo govorili, toda napovemo jim s,amo eno, za primer, da bi se res za kratek čas uresničila boljševiška zmaga tudi v srednji tivropi, torej tudi pri na*: doživeli bodo usodo Kerenskega in njegovih pristašev, nekdanjih ruskih sredincev. Ako domači sredinci ne vedo, kdo so bili ti ljudje 1. 1917 in prej v Rusiji ter, kako so držali lestev boljše-vikom, naj pogledajo v prvi leksikon, sicer se pa naučili tako in tako ne bodo nič. Za nas je važno drugo: po Evropi mednarodni boljševizem že z mogočnimi propagandnimi irompelami napoveduje svoj zmagoslavni pohod v Evropo in kar odkrito priznava, da ne pozna in ne bo poznal drugih mej, kakor tiste, ki si jih bo sam postavil. Evropa pa z isto upravičenostjo kliče sedaj: „Boljševizem pred vralmi", kakor je pred 2100 leti klical Kirn ^Hanibal ante porias!“, »Hanibal pred vrati!" Tedaj je Afrika pod Hanibalovim vodstvom oblegala Evropo, toda bila je poražena in evropska civilizacija rešena, sedaj obie-ga azijatski boljševizem Evropo in beleži vojaške uspehe, toda dokončno zmagal še ni in upajmo, da tudi ne bo, zakaj hrbtenica Evrope še ni zlomljena in obramba kulturnih narodov proti barbarskemu boljševizmu je še vedno krepka in žilava ter ne bo podlegla, kakor upajo ruski ali pa si žele domači boljševiki. Boljševikom se utegne zgoditi tako, kakor se je Hanibalu, da se vrne iz Evro pe ne kot zmagovalec, temveč kot poraženec. Trenutno trepeče krščanska Evropa pred strašno možnostjo, kaj se utegne zgoditi z njo, z njeno kulturo, s krščanstvom, z moralo, z milijoni in milijoni družin ter življenj, ako se boljševizmu res posreči vdor v Evropo in do- Iz£nemškega glavnega stana. Vrhovno nemško poveljstvo sporoča: Na Madžarskem trajajo srditi obrambni boji med Btajnim jezeiom in Donavo ter v za* hodnem delu Budimpešte. Med temi boji je bilo uničenih 35 sovražnih oklepnikov. Na obeh straneh gornje Visle so nemške čete stalno v trdih borbah z močnimi sovjetskimi četami, prav tako tudi v gor* nješlezijskem industrijskem o-zemlju. Sovjetske čete so mogle pridobiti le nekaj ozemlja. Nemški protinapad pri Kibniku je zavrnil sovražne predstraže proti severozahodu. Na Odri so bili odbiti številni boljše* viški napadi med Koseloin in Vratislavo. Uničena so bila šte* vilna sovražna mostišča oziroma omejena. Kljub trdovratni obrambi pa se je sovražniku | posrečilo, da je pri Steinau '< dosegel mostišče in zasedel ozemlje na zaftodnem ozemlju Odre. Moštva Lise, Poznanja in i Scbneidemiibla dajejo srdit od- j por boljševikom Na črti ob Odri se razvija živa Uojna delavnost. Severno Netze in severno Bromberga so boljševiki prodrli proti severu in proti severozahodu. Sovražni napa* d< pred 1’orunjem so biti razbiti Ob spodnji Visli je prišlo do menjajočih se bojev. Ma* rienourg je bil kljub sovrainim napadom obdržan. Blizu El-binga je prodirata sovražna četa do bližine Pruskega mzo-zemlja. V tej bitki je nižje-saška 131. pehotna divizija uničila 47 sovjetskih oklepnikov. Sovražni pritisk proti jugu in vzhodu Vzhodne Prusije še traja. Na obeh straneh Kraljevega gradca (Komgsberg) se vrše srdite bitke s sovražniki, ki s>o sem prodrli. Mostišče Klaipeda (Memel) so Nemci izpraznili, p^ tein ko končna zmaga O tem si ne smemo delati nobenih utvar, zakai samo bolestni sanjači in lažnjivi agitatorji morejo u-pali aii lagati, da bo boljševizem pravičen, da bo uvideven, da ne bo preganjal ne družin, ne vere, ne narodnosti, da ne bo uničeval narodnih premoženj, kolikor so jih domači boljševiki še pustiti. Prazne utvare! Lažnjiva propaganda! Ako boljševiki zasedejo srednjo Evropo in odkoder bodo seveda ogrožali tudi zahodno, bo uničena vsa evropska omika, vse dvatisočletno delo krščanstva, vsa civilizacija, poteptan bo ves pravni red, ki si ga je človeštvo z muko zgradilo v dveh tisočih letih, pogažene bodo vse pravice narodov, tako velikih, kakor malih. Zato si Slovenci iskreno so4temeljito uničili„vse,vojaško važne naprave. Bojne in letalske jate so v tej zimski bitki prizadejale na vzhodu sovražniku velike izgube na ljudeh in gradivu. Na zahodu so na mostišču čez Maaso, vzhodno Gertrui-denberga, nemške čete ponovno v bojih s Kanadčani. V Letoniji so popustili boji s Sovjeti. Južno Fraunburga so sovražni napadi bili cdoiti. Ob Kuri so kljub hudemu snegu nemške čete odbile sovražne napade. Pri St. Odilien-bergu, južnovzhodno Roer« monda je mogel sovražnik po hudih bitkah med hišami pridobiti nekaj ozemlja. Odbiti so bili ameriški napadi pri St. Vithu, pri Viandenu in južno* vzhodno Remicha. V Alzaciji so se ponesrečili vsi sovražni napadi proti nemškim postojankam na odseku Kotb. Odoilo jih je topovsko oostreljevanje in nemški proti* Nasprotstva med bivšim jugoslovanskim kraljem Petrom in Šubašičevo vlado so končno iz-zorela v prelom. Kralj ni hotel odobriti sporazuma med litom in Šubašičem o rdečem regent-skem svetu in je po ustavi odslovil Šubašičevo vlodo. Nalogo za sestavo nove vlade je dal Milanu Grolu, predsedniku nekdanje srbske demokratske stranke. Angleški tisk poudarja, da spada Grol med vodilne politike, ki tvorijo jedro protititovsko usmerjenih Jugoslovanov v tujni. čeprav je Churchill še pred tednom dni zagotavljal, da so še zmerom odprte poti za ugodno rešitev spora med kraljem in Titani, je želimo, da se boljševizmu nameravana zasedba Evrope ne bi posrečila, zakaj, želimo ohraniti svojo narodnost, svojo krščansko vero, svojo kulturo in civilizacijo, svoje družine, želimo ohraniti svoje domove. V borbi velikanov, ki se sedaj dogaja na evropskih tleh, Slovenci sicer ne moremo odločilno sodelovati, temveč nam je dano le oddaleč gledati, kako se bori Evropa za svoj obstoj, moremo pa seveda !udi mi v družbi drugih narodov, ki prav tako trepečejo za svoj obstoj, pomagati po stojh, močeh pri končnem obrambnem in življenjsko odločilnem boju Evrope zakaj, ako Evropa umre, umremo tudi mi, ako se Evropa sedaj reši, se bomo rešili prav tako mi. napadi. Med Schlettstadtom in Kolmarom so se ojačili sovražni napadi čez reko lit, pri čemer je bilo izpraznjeno mesto Deu* •enheim. Pri Sennbeinu in Tannu pa so bili sovražni na* padi brezuspešni. Na norveški obali so nemški rušilci med topovskim ognjem napadli spremljavo angleških križark ter pri tem zažgali eno križarko in ji prizadejali več polnih zadetkov. Nemški rušilci so nadaljevali svojo pot. fingleško-nemški teroristični letalski napadi so veljali predvsem zahodnemu nemškemu ozemlju, pri čemer so bila prizadeta zlasti stanovanjska na* selja v Kolnu in Dortmundu. Angleški teroristični letalci so odvrgli tudi bombe na Stut* tgart. Poleg tega so hitra so* vražna letala napadla nemško 1 prestolico. Njčna nemška lovska letala in obrambno topništvo je sestrelilo 21 sovražnih štirimotornikov. vendar kralj vztrajal pri ustavi in odklanjal sporazum s Titom. Po kraljevem predli gu naj bi se vlada preosnovaia in bi vanjo stopili nekateri izrazito Titovi ljudje, nakar bi kralj tej svoji vladi prepustil del svoje iblasti. Ta predlog pa je Tito odklonil, ker bi s tem izgubil vse možnosti za urejanje razmer na jugoslovanskem ozemlju po svoji volji. Kriza glede Jugoslavije se je s tem zaostrila in razjasnila. Zaostrila zato, ker bo Tito po sovjetskem nalogu zdaj postavil svojo viaJo, ki jo bodo Sovjeti priznali kakor poljsko v Lublinu. Razjasnila pa se je jugoslovanska kriza v toliko, da se je končno vendarle, dasi pozno, pokazala meja med boljševiki in njihovimi podrepniki ter skupino emigrantov, ki so še narodno zavedni in vedo, kakšno pogubo prinaša boljševizem Balkanu. Tiio ogroža angleške načrte Titov načrt za balkansko sovjetsko federacijo resno ogroža angleške načrte. Sovjeti glede Grčije še vedno molče, vendar pa Tito kot izpolnjevalec njihove volje ne lamudi nobene prilike, da ne bi podpiral gibanj, ki se bore proti Angležem. Iz Macedo-nije je poslal posebno bojno skupino, ki ima nalogo vosvoboditi“ I vso, to je tudi grško Macedonijo. Spričo tega brezobzirnega nastopa je angleški maršal Aleksander izjavil, da se je s tem dejansko začela tretja svetovna vojna. Angleška mornarica Že nekaj časa se udeležuje oddelek britanskega brodovja, ki ga sestavljajo tudi bojne ladje, bojev v Pacijiku. Na neki wa-skingtonski konferenci so izjavili, da nastopa kot »detaširani oddelek* ter da ni podrejen zgolj amerikanskemu šefu mornariških V obrambo poštenjaka Prejeli srno : Spoštujmo 'in branimo čast naših narodnih delavcev. Nikdar ne smemo dopustiti, da radi osebnega sovraštva ali zavisti in različnih ideologij množica zaslepljencev obrekuje in blati na podel način te naše pionirje, ki delujejo požrtvovalno za blagor naroda. Koliko neresničnih govoric, satanskih izmišljotin pada dan za dnem na te čiste slovenske narodne delavce. In mi vsi spimo spanje pravičnega, mesto, da bi javno žigosali po časopisih, predavanjih in okrožnicah taka podla natolcevanja. — Danes bomo imenovali enega naših najboljših goriŠ-kih slovenskih sinov - rnonsi-gnora dr. M Brumata Vemo, da ta naš borec že 25 let požrtvovalno deluje, brez ozira ne desno in levo, v korist in blagor naroda. To vam je mož, ki je sam sebe posvetil narodni stvari. Mi ne borno pisali o njegovih zaslugah ; so pač dovolj znane. In kaj vidimo ? Kaj Slišimo ? Gotovi zaslepljenci imenujejo tega našega jivnega delavca in bori-telja za izdajalca, ga sistematično na umazan način blatijo in mu očita ju zadeve, ki so vse do pičice iz trte zvite, ki si jih more le satansko navdahnjen človek izmisliti. Da celo s smrtjo so mu žugali. Vprašamo, zakaj vse te hudobije. Miinsignor M. Brumat jim je trn v peti, ker je v resnici pravi narodni duhovnik - mož na svojem mestu, ki uči kot dušni pastir med drug imi važnimi bnžjnni nauki ; da je en Bog, ki dobro plačuje m hudo kaznuje in opozarja ljudstvo na posledice brezbožtva. Vsi vemo, da res-med v oči bode. Verno pa tudi, da gre resnica vedno svojo pot naprej, Ktr pa srno mi tudi borci za resnico in pravico, borci za boljšo bodočnost našega naroda, kličemo obrekovalcem : Ne, naši narodni delavci niso izdajalci in ne bodo, pač pa so ljubitelji vere doma in domovine. ..Slovenska narodna vojska" Neka domobranska edinica je zajela ušivega in razcapanega vojaka „edme prave narodne in ljudske slovenske vojske". Ta »slovenski narodni vojak" je o sebi povedal, da je: 1. po rodu Arnavt; 2. grški državljan; 3. kurir italijanske komunistične edinice .Battaglione Triestino d’Assalto“; 4. vse to v okvirn »slovenske narodne-osvobodilne vojske". nastopov admiral Kingu, temveč tudi vrhovnemu poveljniku brodovja admiralu Nimitzu. » » Stran 2 »OORISKI LIST« ŠtcvP. Hvaležnost polkovniku Kokalju Sloverssk? častniki v Primorju so izkazali zahvalo svsje-nu poveljniku - Hvaležnost slovenskih narodih straž v Primorju in potrdilo neom.jne zvestobe V nedeljo 28. januarja je častniški zbor 1. slov udarnega polka na Primorskem priredil v Trstu lepo in pomembno slovesnost. Častniki, ki so prišli zastopat svoje tovariše z nat-različnejšib postojank na Primorskem, so povabili medse svojega poveljnika g polkovnika Kokalja, da mu izroče darilo in s tem proslave in pou* darijo prvo obletnico njegovega prihoda med primorske Slovence. Zgodovinski dan je bil sicer 12. novembra, ki ga je bil g. polkovnik v manjšem krogu svojih častnikov tudi proslavil, a izročitev darila, ki so mu ga častniki namenili pokloniti, se je zaradi vojnih razmer zakasnila. Darilo, znak zvestobe in ljubezni, ki jo Čutijo častniki in z njimi ves polk do svojega poveljnika, je zamislil Ijaljanski arbitet VI. Gajšek. Dal mu je obliko pečatnika in z izredno finim čutom za barve in kompozicijo simbolno in umetniško dovršeno izrazil vse, kar so beteli povedari častniki svojemu veditelju. Pečatnik je izdelala pasarska delavnica brata Žume, medaljon, ki predstavlja argonautsko barko s simbolom slovenstva na nebu, pa meda* Ijer Stane Dremelj Vsi kovinski deli, pasovi in stebrišče, 1 so pozlačeni vmesni vložki iz pergamenta, medaljon pa iz i slonove kosti. Na pasovih je napis: Ustanoviti lju in poveljniku Slovenskega narodnega ZDora ob prvi ooietmci priboaa na Primorsko častniki Trst i2. novembra 1944. Monogram je izdeian v gotskih črkah s slovenskim ge Pom. Načelnik staPa, gosp. major Wagner je prisrčno in vdano pozdravil g. polkovnika in mu oPijuoil v imenu vseb zoranih častnikov zvestooo in veotno ae« lo v se mnogih bodociO letih njegovega ploanega in dobrega vodstva na Primorskem. Uoop. polkovnik se je zapvaui s prav očetovsko ljubeznijo^ iskcerio in Itpo ter jim vlil z dobro in bodtnno Pesedo nov pogum in novo vero za lepšo Poaocnost Primorske, fo izročitvi je sledilo slavnostno kosilo, ki se ga je udelezna tudi gospa polkovnikova. Častniki so po starešinstvu napili gospodu polkovniku in vsak je v nnenu svojega kraja ponovno izrazu globoko spoštovanje in popolno vdanost svojemu poveljniku. | Za vse zbrane častnike ni Pilo 1 lepšega trenutka kut ta, da jim je g. polkovnik siovesno zagotovil, da bo &voje življenje m vse svoje moči zastavil v bia-gor slovenske domovine in vse svoje vojake popeljal do končne zmage ter izpolnil vse njihove upe in vseh slovenskip mož in žena na Primorskem. Prevzvišeni knezonad-skof med časnikarji V ponedeljek, na dan sv. Frančiška Šaleškega, je b'la v semeniški kapeli sv. maša za časnikarje, pisatelje in ti-skarnarje, katero je daroval prevzv. knezonadškof dr. Karel Margolti. Med mašo je imel prevzvišeni nagovor na zbrane zastopnike tiska kot glasnike resnice, pravice in ljubezni. Po maši pa se je knezonadškof pomudil nekaj časa. med udeleženci te intimne slavnosti in se z njimi prav prisrčno razgovarjal. Srebrna poroka Danes', 31. januarja, slavita svojo, srebrno poroko, 25. letnico svoje zakonske zveze, ugledni goriški podjetnik g. Karel Kerševani in njegova gospa Katica. Ugledni zakonski dvojici iskreno čestitamo I Slovenskemu učiteljstvu Učitelji in učiteljski kandidati, ki hočejo poučevati na slovenskih Šolah v Tržaški pokrajini, naj pošljejo poverjeniku aa slov. šolstvo čim prej tele podatke : 1) datum in kraj rojstva; 2) oCetovo ime, poklic in rojstni kraj; 3) o poteku študija (šole, ki jih je obiskoval in datum diplome; udeležba pri kakem tečaju i. pod.); 4) o morebitnih dosedanjih učiteljskih službah: a) pred septembrom iy4čf., h) po tem roku; 5) ali žen biti nastavljen v kakem določenem kraju in razlogi za to. JNasiov poverjenika za slovensko Šolstvo v Tržaški pokrajini: prot, Alojzij Gerži-nič Trst, hotel Central. Ljudska univerza Drevi ob 6. uri bo v prostorih Ljudske univerze v Ulici 24. maja št. 18, I. nadstropje namesto predavanja literarni večer, na katerem bo bral iz svoje epike g. dr. Jnia Lovrtnčic. Leposlovno branje bo obsegalo: 1. cikel pesmi „Marija v Posočju*, 2. Izbor iz ,,Starih skrivno-sti“ z goriško in legendarno motivnostjo. Ker bo ta večer prvi te vrste v Gorici, vabimo slovensko občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu Dom in Sola, podporno društvo za d jake na slov. gimnaziji, bo imelo na svečnico 2. febr. ob 4. uri popoldne prvi roditeljski sestanek, na katerega se vabijo starši in njihovi namestniki. Sestanek bo na zavodu via Gapella 7. Kupujte I Oitcij i žene, ki morajo tako daleč hoditi iskat denar in nujno potrebna živila. Nič čudnega ni zato, če se nudi prilika po poti, da se ves utrujen človek posluži vsakega vozila, ki je na razpolago. Zadnji teden je avtokolona med drugimi vozila proti Gorici tudi več našega ženstva. Pri Dobravljah pa so jih komunisti napadli. Smrtno zadeta se je zgrudila 40 letna Kozalija Kobal. Taki so sadovi komunističnih napadov nad nedolžnim trpečim ljudstvom. 23. t. m. so pokojnico prepeljali nazaj v domačo vas, kjer smo jo ob veliki udeležbi ljudstva položili v grob. Naj uživa pri Vsemogočnem mir in pokoj! Madeži od siroj-nega olja Kakor vsak drug stroj, moramo tudi šivalni stroj od časa do časa namazati z oljem. 'Stroj leer z aj bolje in laže teče evarnost je le v tem, da iz kakšne luknjice priteče kapljica olja in napravi na blagu madež. Navadite se zato, da boste imele v predalu šivalnega stroja vedno pripravljeno čisto krpico in stekleničico salmija* ka. Če se vam bo zgodila nesreča in bo kairlo na blago nekaj strojnega olja, navlažite bitro krpico s salmijakom in podrgnite po madežu. Madež bo takoj izginil. Na ta način osnažite samo sveže madeže, stare madeže čistite na drug način. •__________ lugovorni urednik . lir. Milan Komar - Gorica -j RODOVINA SLOVENSKE L BESEDE V POSOČJU Po vsem tem vidimo, da se je začel močno uveljavljati v Posočju rod, ki je po večini izšel iz Staničeve šole, in da so bila tla za novo življenje, ki ga je prinerla marčna revolucija 1849 - pomlad narodov — pripravljena. »Beseda konstitucija je bila od marcija naprej — piše Marušič, ki je te dni doživljal in se udeleževal vseh obhodov - noč in dan na vsakema jeziku... Kakor hitro smo izvedeli, kaj se je od 13. marcija naprej na Dunaju godilo, napravili so tukaj sijajno bakijado z godbo, ki je — dasi je bilo vreme deževno in ulice blatne — vse mesto obhodila; kdor je le mogel, je šel iz hiše, udeležil se tega velikanskega obhodd; vsa okna so bila razsvetljena. Pred škofijo se vsa ogromna množica ustavi in zahteva od nadškofa Luštna, ki je stal na balkonu škofijske palače, naj jo blagoslovi. Ko je nadškofa dvignil roko, je kakih 6000 ljudi — pokleknilo... 22. marca se je napolnil goriški Travnik, naj večji trg, in z glavarstvene palače je s tresočim se glasom razglasil kresijski načelnik — ustavo, ki jo je sprejela nepregledna množica z neznanskim veseljem in vzkliki. Vsi so nosili kokarde, poleg narodne straže je bila še posebna dijaška akademična legija tedanjega goriškega modroslovja — liceja, na katerem sta bila ustanovljena že prejšnje leto tečaja za slovenščino (1847), a so začeli s poukom šele po novem letu 1848.“ Prvi znak novega narodnega življenja se je pokazal v Gorici že junija ko so ustanovili »blavjansko braino diuštvo", katerega namen je bii organizacijsko dvigniti slovenski živelj in zavest s samoizobrazbo in poučevanjem slovenskega jezika in siovstva. Tudi v Trstu se je ustanovilo, a šeie v jeseni (20. nov. 1848) „Slav-jansko društvo", lu je v dveh tednih imelo že 20J članov, med katerimi je bil tudi Jovan Vesel Koseski, in je začelo izdajati list „JadransRi Stavjan", ki ga je urejeval Josip yodina ‘Verdetjski (1808-1884). V tem listu so priobčevali poleg slovenskih tudi srbskohrvatake sestavke, v čemer se je pokazala že tedaj južnoslovanska usmerjenost. To društvo je pripravilo tudi Koledarček za 1. 1854, ki ga pa tiskar ni smel natisniti. Podobni društvi so tedaj ustanovili tudi v Solkanu in v Bovcu. Splošno slovenska zahteva po združeni Sloveniji j j tedaj odmevata tudi v Posočju z željo, da bi slovenski jezik prišel do. veljave v vseh javnih uradih in v šolah, kar so zastopali tudi prvi goriški državni poslanci A. Černe, Jos. Doljak in A. Gorjup. Narodna zavest je bila tedaj dokončno prebujena in ni poslej s svojmi zahtevami več odnehala, kar je v naslednjih desetletjih prineslo tudi v Posočje razgibano narodno življenje. VII. Oaba čitalnic in taborov. Z revolucionarnim marčnim viharjem 1848 se je kakor v drugih slovenskih pokrajinah pojavila tudi v Posočju prava narodna pomlad. Izobraženci in ljudstvo, ki se dotlej kljub polstoletnemu Staničevemu kulturnemu (»nadevanju niso upali v javnosti niti prav slovenski dihati, so se zavedeli, da je zemlja, ki so ji v dvanajstih stoletjih vtisnili svoj pečat, njihova, da mora v tej zemlji biti Slovenec s svojim jezikom svoj gospod, in še so se zavedeli, da v svojih zahtevali niso osamljeni, da jih veže z brati ob Savi in Dravi in Muri ne samo isti jezik, marveč da imajo pravico do skupnega političnega življenja, ki naj se uveljavi v enotni upravi slivenskega ozemlja« da bi bilo tako konec dolge veke trajajočih krivic. »Najtrdnejša vez narodnosti je jezik ... Zato bodi nam skrb, da zadobi naš jezik v šoli, uradu in sploh v vsakdanjem življenju spodobno in pravično veljavo ... Vodnik zapoje ,Ilirija vstani* in Slovenci postajajo iz ljudstva narod, ki ga Japelj s svetim pismom blagoslovi, Kopitar in Miklošič, slovnice viteza, potegujeta nase pazljivost učenih jezikoslovcev, Prešernova lira meči Slovencem srca, „Novice“ jim bistrijo um na vse strani in jih navdajajo z zavestjo narodno in veličastni Koseski govori z vrh Parnasa z mogočnim nadzemeljskim glasom ...