MLADINSKI SERVIS v e I «5 n j tel.: 854-831, 8S3-061 O CEPLAK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tal.: 854 - 203 številka 27, cena 60 tolarjev velenje, 9. julija 1992 I • v • * objekti tehnologije oprema ....... Rudarji so praznovali V počastitev letošnjega 3. julija, se je na osrednji prireditvi, skok čez kožo, na mestnem kotalka-lišču zbrala velika množica ljudi. Med njimi sta bila tudi minister za energetiko mag. Franc Avberšek in predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. O prireditvi pišemo na 3. strani. t Žveplo v grlu Dogodek je danes že nekoliko odmaknjen. Časovno. Dogajal se je prejšnjo sredo, lahko jia se ponovi spet jutri. V Šoštanju so doživljali težko popoldne. Okoli 17. ure so v kubičnem metru zraka namerili kar 2300 mi-krogramov .žveplovega dioksida, najvišja dovoljena meja za urno koncentracijo pa je 350 mikrogra-mov na kubični meter zraka. Termoelektrarna, ki je po odloku v takih primerih dolžna znižati proizvodnjo, tega ni naredila. Kot smo slišali, ji tega niso dovolili v Elektro-distribuciji Slovenije, ker bi ob znižanju proizvodnje nastalo pomanjkanje električne energije. V Velenju so naredili, kar v takih primerih lahko nare- dijo, termoelektrarno so prijavili sodniku za prekrške, policisti so do 20. ure zaprli promet v Šoštanju, velenjski župan Pankrac Semečnik pa je protestiral pri predsednikih vseh treh zborov republiške skupščine, zahteval ukrepanje proti odgovornim in spoštovanje zakonov. To so dejstva, ki so neizpodbitna. Drugo so ljudje. Ti so se v tem času ob lepem vremenu sprehajali, se kopali in počeli tisoč stvari, ki jih v tem letnem času pač počno. Na prostem. Niti slutili niso, da s tem škodujejo sebi, da so ogroženi. Saj tega niti niso mogli. Nič, razen ustavljenega prometa v Šoštanju ni govo- rilo o tem. Pač, lahko so to slišali recimo tisti, ki so v sredo popoldne poslušali naš radijski program, ampak vsi ne poslušamo radia, ne? Pa slutili so tudi tisti Šoštanjčani, ki imajo dober nos in občutljivo grlo. Peklo je po žveplu. Ampak tem ljudem bi bilo treba povedati. Jih obvestiti, jih opozoriti. Kako? Monitorji so tam, kjer so, ljudje jih pogledajo takrat, ko jih. Sirene v takih primerih ne tulijo in ne opozarjajo ljudi, da se nekaj dogaja. Razumljivo. S temi sirenami imamo grozljive asociacije še iz lanskega leta in marsikoga ob njihovem glasu strese še danes, tudi ob sobotah ob dvanaj- stih, ko jih samo preizkušajo. Pa se človek, ko razmišlja takole na pamet, kako pa bi bilo le mogoče ljudi spraviti na varno, domov, za zaprta okna, spomni vpitja, ki ga s pomočjo zvočnikov od časa do časa povzročajo organizatorji različnih prireditev. Nič drugega ne bi bilo treba, kot najeti avtomobil, si sposoditi zvočnik, pripraviti besedilo in ga spraviti do ljudi. Prepričana sem, da bi gasilci to nalogo sprejeli, le dati bi jim jo moral kdo. Žal se tokrat ta kdo ni našel ali znašel. Upamo lahko, da se bo tega spomnil prihodnjič, če bo to spet potrebno. Milena Krstič-Planinc NA OLIMPIADI TUDI PODPREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE - V Skalah je bilo v soboto zanimivo športno rekreativno popoldne, na katerem se je zbralo veliko število ljudi. Jubilejne olimpiade sta se udeležila tudi gosta iz Ljubljane, podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj in predsednik predsedstva Partizana Slovenije Rado Svetko. O olimpiadi še na 16. strani Občinska organizacija RK Velenje Begunci, begunci, begunci Že večkrat smo zapisali, da je med slovenskimi občinami po številu beguncev velenjska najbolj obremenjena. O tem zgovorno pričajo številke. Doslej so namreč v poseben seznam pri občinski človekoljubni organizaciji Velenje vpisali namreč 4214 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Med tem jih je odšlo bodisi domov ali v druge zbirne centre le 442. Po podatkih, starih dva dni, je v občini Velenje 3.772 ljudi. Od tega jih 514 živi pod začasno streho nad glavo v treh velenjskih prehodnih republiških zbirnih centrih, preostali pa pri družinah sorodnikov, prijateljev, znancev. S ponedeljkovo pošiljko hrane so rešili tovrstno vprašanje za dobrih 14 dni, še vedno pa manjka organizatorjem pomoči za begunce oblek, predvsem poletnih za otroke do 14. leta starosti. SDP VELENJE 854-381 Veselo razpoloženje med upokojenci na Rogli V občini Velenje je od 22. do 27. juni- kojencev. Vsako leto njihove aktivnosti v smo temu jubilejnemu dogodku posvetili še ja potekal že 10. tradicionalni teden upo- tem tednu spremljamo tudi mi, letos pa več pozornosti. Tokrat celo 8. stran. Šmartno ob Paki - novi telefoni Kdor čaka dočaka, pravijo. 240 novih telefonskih naročnikov iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki se je (bo) o tem prepričalo v teh dneh. Najbrž zanje v tem trenutku ni razveseUivejše novice kot je ta, da pet ekip celjskega PTT-ja na terenu opravya še zadnja priključitvena dela. Če bo teklo vse po sreči, v skladu z dogovori, bi zazvonili telefoni v omenjenem kraju do konca tega meseca. Seveda le v tistih gospodinjstvih, ki so že poravnavala vse obveznosti do krajevne skupnosti kot investitoric.Pogoj za to pa je tudi brezhibna hišna napeljava. Potrdilo o plačanih 4600 DEM dobijo novi naročniki že od tega ponedeljka dalje v prostorih šmarške krajevne skupnosti. Okrog 220 sopola-galcev telefonskih kablov pa bo na priključek moralo čakati predvidoma do konca tega leta. V veselje in zadovoljstvo novih naročnikov naj zapišemo še, da bo velika večina gospodinjstev "dobila" enojček in le v največ petih primerih dvojček. Predstavitev monografije v Slovenj Gradcu Jutri, v petek, bodo v Slovenj Gradcu v tamkajšnji Koroški banki pripravili tiskovno konferenco ob izidu monografije Slovenj Gradec in mislinjska dolina. Ob tej priložnosti bodo spregovorili o knjigi njeni ustvarjalci in oblikovalci ter predstavniki izdajatelja, založbe in tiskarne. Knjigo so sooblikovali prof. dr. Ivan Gams, prof. Jože Potočnik, um. zgod. Marko Kožan, prof. Tone Turičnik in Studio Breg iz Ljubljane. Tiskovna konferenca se bo začela ob 17. uri. BJM. Griže: Srečanje citrarjev Kulturno umetniško društvo Griže in Zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta tudi letos, že sedmič, pripravila srečanje slovenskih citrarjev, ki bo v nedeljo, 12. julija, v letnem gledališču v Grižah. Letošnja prireditev bo nekoliko drugačna, saj želi organizator ponuditi poslušalcem kakovostno igranje, hkrati pa omogočiti nastop tudi manj znanim citrarjem. Tako se bodo od 14. do 16. ure predstavili tisti citrarji, ki so manj znani, in ki so ta instrument šele začeli igrati. Njihovo igranje bo poslušala strokovna komisija, ki jim bo pomagala z nasveti, najboljši pa bodo dobili možnost, da prihodnje leto igrajo v tekmovalnem delu prireditve. Glavni del prireditve se bo pričel ob 16. uri s tekmovalnim delom, kar je letos novost. V tem delu bodo nastopili citrarji, ki so se že izkazali s svojim igranjem na dosedanjih prireditvah. Tudi te bo poslušala strokovna komisija, ki ji predseduje Cita Galič in bo najboljšim med posamezniki, v duetu in skupinah podelila posebna priznanja. V zaključnem delu prireditve bodo nastopili najboljši slovenski citrarji Miha Dolžan, Karli Gradišnik, Cita Galič, Miran Kozole, Tomaž Plahutnik in Koroški kvintet Ajda. V spremljajočem delu srečanja pa velja omeniti razstavo starih citer in drugih instrumentov ter predstavitev izdelovalcev tega instrumenta. F.P. Na počitnice brez mandataija Celjani bodo skorajda zagotovo letošnje počitnice še preživeli brez novega mandatarja ali novega predsednika izvršnega sveta. Tudi zadnji županov pogovor s predstavniki strank ni "prinesel" novih imen. Še vedno je le en konkreten predlog: predlog liberalnih demokratov, ki za novega mandataija predlagajo Zdeneta Podlesnika. Nekatere druge stranke (krščanski demokrati) so sicer obljubile, da bodo do petka tudi povedale svoja imena, pa tega niso storile. Tako naj bi poslanci na naslednji skupščinski seji tudi razpravljali o tem, da bi podaljšali kandidacijski postopek. Ker so pred vrati (tudi skupščinske) počitnice, to seveda pomeni, da Cejje zagotovo pred jesenjo ne bo imelo svoje nove občinske vlade. Vse to zavlačevale pa gotovo kaže na dvoje: ali na neresnost, ali pa na to, da v Celju ni primernih ljudi, ki bi lahko prevzeli mandatarstvo. Ali, ki bi to hoteli prevzeti, (k) Celjski stavkovni val V Celje je zadnje dni pljusknil močan stavkovni val: delo so prekinili v Emu - Posoda, v Aeru Copy, (starem) Topru, več izrazov nezadovoljstva je bilo še ponekod drugod. V najtežjem položaju so gotovo v Posodi in Topru, saj je tu negotovost delavcev največja. V Emu sicer zagotavljajo, da je Posoda na dobri poti, pa vendar je težav toliko, da nekateri spet govorijo o stečaju. Ob vsem tem je med delavci najtežji občutek negotovosti. Osnovni vzroki vseh teh prekinitev so seveda denarnega značaja: neizplačevanje osebnih dohodkov in regresa, (k) Javna tribuna o urejenosti Velenja Liberalno demokratska stranka Velenje v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivan Napotnik organizira javno tribuno na aktualno temo urejenosti našega mesta. Pod naslovom Centralni predeli Velenja v luči prometa, arhitekture in politike bodo svoje poglede predstavili Aleksander Kneževič, avtor prometne študge Velenja, Nande Korpnik in Edi Vučina, avtorja ureditvenega načrta centralnih prediov Velenja in Matjan Kac, direktor velenjske Uprave za urejanje prostora. Tribuna bo v četrtek, 9julya ob 19. uri v velenjski knjižnici. Vabljeni vsi tisti, ki jim ni vseeno, kako se bo dograjevalo in urejevalo naše mesto - Velenje. D.M. Srečanje šoferjev in avtomehanikov 13. julija praznujejo šofeiji in avtomehaniki. V počastitev praznika pripravljata Zvezi šofeijev in avtomehanikov Celjske regije Slovenjske Konjice na Rogli srečanje šofeijev in avtomehanikov, ki bo letos že drugič zapovrstjo. Srečanje se bo pričelo s proslavo pri hotelu Planja v soboto, 11. juljja. Potekalo pa bo v veselem razpoloženju. Organizator je poskrbel za svečano parado, športno rekreativna in družabna srečanja. Udeležili se ga bodo tudi velenjski šofeiji in avtomehaniki. B.M. Vsi naši kandidati Nič več ne bo tako, kot je bilo včasih, je pred dobrim letom po prvih tankih na slovenskih cestah v zdaj že znamenitem nastopu v Cankarjevem domu napovedal Milan Kučan. In presneto prav je imel. Še poletje ni več, kar je bilo. Tudi po tem je drugačno, da smo v pasjih julijskih in avgustovskih dneh njega dni lizali kisle kumarice, zdajšnji čudni časi pa nam ponujajo kar nekaj različno mastnih kosti za kratkočasno glodanje. Imenitna poletna zabava za mnoge bodo primer tolažilne debate o tem, kam bi kdo šel na dopust, če bi... No, če bi bilo marsikaj drugače. Prav zabavna ta debata sicer ne bo, lahko pa se vsaj za nekatere zanimivo konča. Mnogim bi se hudo kolcalo po časih, ko Jadran ni bil tako daleč in tako slan, kol-canje pa-to hvala Bogu od nekdaj dobro vemo najlažje ukrotiš s pijačo. Naj po tem našem podalpskem kotu straši še tako črn vrag, nekaj je gotovo tudi njemu jasno. Za tovrstna tekoča zdravila bo Slovenec imel, dokler bodo smreke zelene. Druga kost za kratek poletni dan bodo olimpijske igre. Škoda, ker na njih ne bo tudi naše košarkarske reprezentance, čeravno se je nenadejano znašla le korak pred Barcelono. Toda ljudje, to vendar tudi nekaj stane. Nas vse! Zato je kar prav, da bomo prihranili nekaj cven-ka in nemara veliko več živcev, pravih užitkov pa bo tudi brez naših košarkarjev dovolj. V Španiji bo kar nekaj naših drugih športnikov, pravo veselje pa bo gledati tudi vse ostale. Le "reprezentanca" baskovske Ete naj izgubi vse možnosti v kvalifikacijskih spopadih z domačimi varuhi reda in blaženega miru. Neke vrste športna poletna zabava pa vse bolj postaja tudi tretja kost za pogoltno poletno glodanje. Kar se mojega okusa tiče - najtežje prebavljiva. Videli smo start in zdaj gledamo že prvo etapo dirke kandidatov za funkcijo predsednika mlade slovenske države. Udeležencev je lepo število in še jih bo, saj smo očitno narod, ki bo postavil na glavo vse tovrstne izkušnje drugih. Če v državah z mnogo več prebivalci in potemtakem z znatno večjo možnostjo pravšnje izbire ne najdejo prav veliko kandidatov, mi pa jih domala industrijsko rojevamo, kolikor jih za dnevne politične potrebe pač potrebujemo, je to kajpak njihov problem in naša velikanska prednost. Nič hudega ne bo, če bo inflacijska poplava kandidatov povzročila devalvacijo teže predsedniške funkcije. Jo bomo pač spoštovali in cenili tako in toliko, kot smo tolikokrat devalvirani že pokopani jugo dinar in kot bomo -Bog ne daj- nemara kmalu tolar. Pljunek v skledo lastnega dostojanstva pa naj moti tiste izgubljence, ki na to še kaj dajo. Toda, da bo vse jasno! Z vsem spoštovanjem do doslej uradno prijavljenih kandidatov poudarjam, da ne govorim o konkretnih imenih - čeravno bi si lahko vzel tudi to pravico - marveč o več kot očitni splošni tendenci, ki pa je prav takšna, kot jo opisujem in kakršna me moti. Nič! Prepustimo se ji, če ne gre drugače in veselo sodelujmo. Predsedniška dirka bo, če bo šlo tako naprej, kmalu podobna sproščenemu teku rekreativcev, ki potrebujejo le nekaj volje in dovolj debelo kožo, ker je med potjo pričakovati padavine. Če torej še nimate svojega kandidata, se vam ponujam jaz. O vsem ostalem se pomenimo, če zmagam. Ta dežela je polna presenečenj. CeCjst^o o6močje Solze in jeza zaradi mleka V ta poletni čas bi gotovo bolj sodil pogovor o pivu - pa vendar (tudi) na širšem celjskem območju v teh dneh še vedno veliko govorijo o mleku. Zaradi mleka oziroma zaradi neplačila že oddanega mleka je kmetom pred dnevi že prekipelo in so na težave opozorili z zaporo ceste na območju med Velenjem in Petrovčami, to je okoli območja, kjer ima sedež (regijska) mlekarna. Pomagalo pa ni kaj prida, saj se težave nadaljujejo. Stisko kmetov je pretekli teden občutil tudi slovenski minister za kmetijstvo magister Jože Protner, ko je obiskal šentjursko občino " in se tudi sestal s kmeti. "Vedel sem, da je na območju te mlekarne stanje najtežje, toda ko so mi kmetje pripovedovali svoje težave, ko so jim besede zastajale v grlu, ker pridno delajo in oddajajo kakovostno mleko, sem občutil vso težino; res sem bil pretresen". Prav taki neposredni stiki s prizadetimi so tokrat ponovno dokazali, da imajo posebno moč. Minister je namreč obljubil, da bo res storil vse, da bodo v enem mesecu dobili kmetje vsaj del denarja. Seveda pa to pomeni le delno gašenje sedanjega stanja. To pa pomeni urediti razmere v mlekarni, ki se je znašla v izredno težkem likvidnostnem položaju. Tudi minister je ob tem poudaril, da se je treba odločiti: ali pristopiti k sanaciji ali stečaju. Po nekaterih pogovorih (tudi s podpredsednikom vlade Hermanom Rigelnikom), bi kazalo to mlekarno vključiti med podjetja, kjer bodo izvedli sanacijo. Vendar pa mora tak interes pokazati mlekarna sama. Jože Protner meni, da bi bila sanacija uztreznejša rešitev kot stečaj. Treba je namreč upoštevati težave z odkupom mleka na velikem območju od Kozjanskega do Koroške, če bi bilo treba iskati novega odk-upovalca. Pa tudi tehnološko naj bi bila mlekarna v Arji vasi vendarle dobro usposobljena. Omenil pa je tudi možnost vlaganja tujega kapitala oziroma delni odkup, o čemer je že tudi govor. Čeprav je opozoril na previdnost, je vendarle menil, da bi lahko bilo to tudi dobro, če bi tuj kapital pomenil nadalnje nemoteno delo mlekarne in seveda odkup vseh količin mleka s tega območja, kolikor dovoljujejo zmogljivosti mlekarne. Ureditev razmer v regijski mlekarni je velikega pomena za številne kmete na tem širokem območju. Ne le zaradi sedanjih težav, ko mnogi tri mesece niso dobili še nobenega plačila, ampak tudi dolgoročno. Mnogi kmetje so se namreč usmerili v govedorejo in pridela- vo mleka in v to vložili veliko denarja. Računali so seveda na trajno (d rmn vn n „ A ____" T^v 1 _ Poročali smo že o stavki delavcev Gorenja Glin Nazarje 19. junija. Zanjo so se odločili po dolgotrajnem obotavljanju zaradi nizkih in neizplačanih plač za mesec maj. Po delni uresničitvi zahtev, po oceni stavkovnega odbora, so se v začetku prejšnjega tedna vrnili na delo.V želji po takojšnjem hitrem ter uspešnem ukrepanju so med drugim zahtevali zamenjavo vodstva. Za v.d. direktorja omenjenega kolektiva so imenovali ing. Marjana Dobrov-ca, ki hkrati opravlja tudi dela in naloge direktorja Gli-nove firme Pohištvo. O trenutnem stanju, škodi zaradi stavke ter o nadaljnjih ukrepih je na naša vprašanja takole odgovarjal: • Kakšno je trenutno stanje v Glinu? Marjan Dobrove: "S podjetjem trenutno upravlja im- enovan direktorij. Dela po programu ukrepov za mesec julij. Z vrnitvijo na delo kolikor-toliko zagotavljamo obveznosti do naših kupcev. Rahlo se zatika pri dobaviteljih, kljub temu, da smo vse upnike na treh sestankih v Nazarjah seznanili z razmerami in njihovi načelni zagotovitvi določenih količin dobave. Sedaj se kljub temu moramo dogovarjati z vsakim posebej zaradi garancije za nove dobave. Med enotedensko stavko proizvodnja ni tekla. Delno smo izvajali le odpremo blaga v izvoz. Sedaj se trudimo, da bi nadomestili v času prekinitve dela izgubljeno proizvodnjo. To v celoti ne bo mogoče zaradi pomanjkanja repromateriala." • Kaj je s plačami? Marjan Dobrove: "Še vedno si močno prizadevamo, da bi našo obvezo do delavcev izpolnili po dogovoru. Plačo za mesec maj naj bi dobili jutri, 10. julija." • Imate morda že podatke o škodi, ki jo je povzročila enotedenska prekinitev dela? Marjan Dobrove: "Ocenitev škodo zaradi stavke je še preuranjena. Posredna škoda se bo pojavila šele kasneje. Skupaj s stavkovnim odborom se trudimo, da bi izpolnili svoje obveznosti vsaj do naših največjih kupcev v izvozu. Trenutno nimamo na voljo podat- Marjan Dobrove, v.d. direktorja kov o izgubi kateregakoli kupca naših izdelkov. Razumeli so naš položaj in naročila normalno potekajo. Škoda se pojavlja v imagu podjetja, kar pa je gledano nekoliko naprej, slabo." • Kje vidite izhod iz težav? Marjan Dobrove: "Stvari še niso povsem jasne. Odvisno od tega, koliko svežega kapitala bo podjetje uspelo pridobiti za ohranitev vitalnih in perspektivnih delov podjetja. Glin Nazarje je namreč velik kombinat s 1100 zaposlenimi. Težko je govoriti o enem ali drugem njegovem delu, čeprav so različno uspešni in različno povezani bodisi z domačim ali tujim trgom. Trenutno smo zaplete rešili za teden dni za proizvodnjo v žagi in oskrbo s ploščami. Ostali programi imajo repromaterial za dosego julijskega delovnega načrta delno v skladiščih, delno pa je ta še na poti. Zaradi zapletov z dobavitelji se najbrž vsaj desetdnevnim zamikom pri odpremi blaga ali pri dobavi repromateriala ne bomo mogli izogniti." • Veliko se govori o seznamu tehnoloških viškov delavcev. Marjan Dobrove: "Brez tega ukrepa žal, ne bo šlo. Pripravljen je že poimenski seznam. O njem naj bi prejšnji petek sklepala skupščina, vendar sem kot predlagatelj tega ukrepa predlog zadržal. Preko minule sobote in nedelje sem namreč želel dobiti še potrebne preostale informacije povezane z usodo Glina v naslednjem mesecu. Po programih, ki so jih opravili odgovorni v enotah podjetja,seznam obsega okrog 345 tehnoloških viškov. Gre za začasno brezposelnost, saj glede na prihod materialov lahko pride do odpiranja delovnih mest. Možno pa je seveda še kakšno zmanjšanje potreb po delavcih. O seznamu s konkretnimi imeni in priimki naj bi v sredo (včeraj) odločala skupščina. Da bomo vsem zapletom kos, pa bodo v vodilnem in vodstvenem delu podjetja potrebne tudi nove strokovne moči." (tap) Gospodarske novice Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik je 1. julija na Skupščino Republike Slovenije naslovil pismo, v katerem predsednike zborov Jožeta Zupančiča, Ludvika Toplaka in Ivana Bizjaka seznanja s protestom v zvezi s prekomernim one-snaženjem zraka v Šoštanju v sredo, 1. julija. Pismo objavljamo v celoti. Cenjeni g. predsednik! Včeraj, 1.7.1992 je ob dovoljeni mejni koncentraciji emisije 400 mg S02 bila v Šoštanju visoko presežena kritična koncentracija 1750 mg S02, saj je dosegla v pol ure tudi 2300 mg. Po veljav- Termoelektrarni. To ni bilo storjeno in lahko rečem, da so bila močno ogrožena življenja številnih ljudi, zlasti kopalcev, ki jih je vse Protestiramo! ni zakonodaji in sprejetih dogovorih bi morali uvesti najvišjo stopnjo ukrepov za zmanjševanje emi-sije med katerimi je najpomembnejši zmanj-ševanje proizvodnje v popoldne bilo polno šoš-tan-jsko kopališče. Velenjčani najostreje protestiramo proti Elektro-dis-tribuciji Slovenije, ki ni dovolila zmanjševanja proiz- vodnje, vas pa pozivamo, da ukrepate proti odgovornim in zagotovite izvajanje Zakonov. Zlasti vas pozivamo, da storite vse za sprejem Zakona o jamstvu države Slovenije pri najemanju kreditov za ekološke projekte, saj končno rešitev problema vidimo le v čimprejšnji izgradnji čistilnih naprav v TES. S spoštovanjem! Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik ■ Območna zbornica Velenje je prejela več ponudb mednarodnih inovacijskih centrov za sodelovanje s slovenskimi inovatorji, podjetniki in obrtniki. Informacije so na voljo na Območni zbornici, med ponudniki naj omenimo Technologie park Celovec, KIZ Innovation Zentrum Celovec, EMOO Hellein, Corporateadviser Finska, Danish Tehnologies Centre. ■ Na vpogled je tudi lista ponudb in povpraševanj evropske skupnosti, ki jo je posredoval informacijski center GZS. ■ Izšel je nov izpis BORZE ponudb in povprašenja, ki ga prav tako lahko pregledate na Območni zbornici Velenje. ■ Na Območni zbornici še vedno zbirajo ponudbe za sodelovanje z manjšimi podjetji iz Benetk. ■ Celjska in velenjska zbornica vabita vse turistične delavce in podjetja, da se udeležijo predstavitev turistične ponudbe v Mainzu v Nemčiji. Predstavitev je brezplačna, potreben je le vpis v katalog. ■ Sestali so se člani odborov celjske in velenjske Območne zbornice in se dogovorili za usklajeno reševanje regijskih gospodarskih in infrastrukturnih vprašanj. ■ Znani so podatki za zunanjetrgovinsko menjavo blaga (storitve niso zajete),ki je bila v občini Velenje za obdobje januar - maj glede na enako obdobje lani naslednja: izvoz: 94,9%; uvoz: 59,9% Največji izvozniki so: Gorenje GA, Gorenje Servis, Veplas, ESO, Gorenje NO, Gorenje Elektronika; Gorenje procesna oprema, TIP Velenje, MOFA Velenje, Era Koplas. Za občino Mozirje so podatki naslednji: izvoz: 89,3% ; uvoz: 65,9% Največji izvozniki so: Gorenje MGA, Gorenje Glin, Elkroj Mozirje, VIVA Nazarje, Mizarstvo Kovač, MM Rečica, Casl Nazarje. ■ V občini Velenje je bilo konec meseca maja 23213 zaposlenih in 1770 brezposelnih, v občini Mozirje pa 6200 zaposlenih in 526 brezposelnih. GZS - območna zbornica Velenje Kmetovalci, serviserji\ trgovina! Jermeni za tračne obračalnike SIP, Panonija, Sental, WogeI-noot. Ugodne cene: jermen Favorit 220 samo 3480,00 SLT, jermena Sental in Panonija že za 5.880,00 SLT. Na zalogi tudi ostali rezervni deli za tračne obračalnike! Proizvaja in prodaja: Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63 301 Petrovče. Tel.: (063) 776-361 _712-146 popoldne_ POSEBNA PONUDBA O cement - vreča 362,00 SLT z davkom 398,20 SLT ◦ apno - vreča 339,00 SLT O opeka votlak 6/1 Icom. 37.20 SLT O parket - lamelni hrast I. kvaliteta m2 1197,40 SLT O parket - lamelni hrast v klasi že od m2 919,10 SLT ERA - Prodajo gradbenega materiala v Velenju in Šoštanju. E R A Telefon: 853-448 881-264 /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje i SMO ENA izMEd REdkih bAi\k, ki VAM OMOqOČA NENAMENSKO KRATKOROČNO VEZAVO TOLARSKIH SREDSTEV ZA DOBO OD 10 DO 50 DNI pod NAslEdivijiMi poqoji: 4* minimalni znesek vezave: 30.000 SLT 4. sredstva se obrestujejo v všlnl 75% veljavne mesečne revalorizacijske stopnje 4» po poteku roka vezave lahko takoj dvignete glavnico s pripisanimi obrestmi V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo prepričani, da !& ta oblika varčevanja zanimiva z j marsikaterega varčevalca, ki želi za kratek čas ohraniti realno vrednost svojih prihrankov. DNEVNE KONCENTRACIJE od 29. 6. do 5. 7. 1992 600 500 400 300 200 100 0 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE Q.G. tM 29. B. iSS 30. e. □ 1. 7. ■i 2. 7. EB 3. 7. □ «.7. ■i 5. 7. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 29. 6. do 5. 7. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SOi prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m' za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m' za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 1. 7. 92 AMP ŠOŠTANJ 2. 7. 92 AMP ŠOŠTANJ 2. 7. 92 AMP ZAVODNJE 570 mikro-g/m' 180 mikro-g/m' 160 mikro-g/m1 GIP VEGRAD VELENJE PE ZAKLJUČNA DELA S SVOJIMI OBRATI • SLIKOPLESKARSKI OBRAT • OBRAT PODLOŽNIH TLAKOV IN OBRAT ZIDARJEV • OBRAT FINALNIH TLAKOV • OBRAT KOOPERACIJE • OBRAT KERAMIČARSTVO Izvaja vsa zaključna dela, na novih objektih in adaptacijah ter vzdrževalna dela za posameznike ter na objektih družbene dejavnosti. KVALITETNO IN POCENI! Vse informacije dobite na naslov: GIP VEGRAD, p.o., VELENJE, PREŠERNOVA 9 a PE ZAKLJUČNA DELA, ŽAROVA 10 Tel.: 063/853-477 BO m BORZA BORZA | VRI EDNOSTN m popi IRJEV Želim vas opozoriti na nov atraktiven finančni instrument, katerega izdajatelj je Banka Slovenije, sklep o izdaji pa je objavljen v 32. številki Uradnega lista Republike Slovenije. Banka Slovenije je dne 1. 7. 1992 izdala lastne prenosljive blagajniške zapise, ki zapadejo v plačilo 10. 12. 1992. Blagajniški zapisi, ki so namenjeni pravnim in fizičnim osebam, so na voljo v apoenih po 100.000 in 1,000.000 SIT ter se vpisujejo preko poslovnih bank (med drugim tudi pri LB SB Velenje d.d.) v tolarjih. Blagajniški zapis je sestavljen iz dveh ločljivih, vrednostno enakih delov po 50.000 oziroma 500.000 tolarjev. Ob zapadlosti se prva polovica izplača v tolarjih, druga pa v tujem denarju (DEM). Do zapadlosti se z njim lahko trguje ločeno. Obrestna mera znaša: — tolarski del blagajniškega zapisa, ki se tekoče revalorizira z rastjo cen na drobno v predhodnem mesecu, prinaša 10% letne obresti — devizni del blagajniškega zapisa se obrestuje po 8% letni obrestni meri. Cena ob vplačilu blagajniškega zapisa je odvisna od časa, ki je pretekel od dneva izdaje do vplačHa blagajniškega zapisa in gibanja cen na drobno pri tolarskem delu, oziroma gibanja srednjega tečaja Banke Slovenije pri deviznem delu. Banka Slovenije bo omenjeni vrednosti redno javno objavljala. V upanju, da smo vam posredovali uporabno idejo za naložbo vaših prihrankov, vas vabimo, da, glede vseh podrobnejših informacij, pokličete po telefonu št. 854-251, int. 285, Marija Zimšek. tel. (854-251), int. 285 (855-964) LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek MAKS. POLURNE KONCENTR. od 29. 6. do 5. 7. 1992 2500 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. ■1 29. 6. BI 3. 7. 30. B. n 4. 7. CZ! i. 7. H 5. 7. 2. 7. 92 AMP GRAŠKA GORA 170 mikro-g/m' 3. 7. 92 AMP VELIKI VRH 200 mikro-g/m' 4. 7. 92 AMP ŠOŠTANJ 170 mikro-g/m' Priloga: 1. dnevne koncentracije SOi — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije SO; — grafični prikaz SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA RAZPIS 1. »IZVRŠNI SVET SO VELENJE« in »ŠTAJERSKA BANKA OBRTI IN PODJETNIŠTVA D.D. CELJE« razpisujeta 20,000.000,00 SIT sredstev za dodeljevanje posojil iz sredstev namenjenih spodbujanju gospodarstva občine Velenje. 2. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: — nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, — nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, — nakup nove ali generalno obnovljene opreme, — za obratna sredstva. 3. Za posojila lahko zaprosijo naslednji prosilci: — samostojni obrtniki, — podjetja v zasebni in mešani lasti, — občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente Ea ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Velenje. 4. Posojila se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila 5 (pet) let. 5. Višina obrestne mere za posojila znaša 10 (deset) %. Pogodba med banko in posojilojemalcem mora vsebovati tudi devizno klavzulo, ki se nanaša na srednji tečaj nemške marke Banke Slovenije. 6. Prošnje se vložijo pri Štajerski banki obrti in podjetništva d.d., Celje Trg V. kongresa 7, 63000 Celje vodji hranilno kreditne službe — Jasni MIKLAVČIČ, dipl. oec. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od dneva objave. 7. Prošnja mora — razen potrebne dokumentacije — vsebovati tudi ime in priimek oz. oznako imena podjetja in naslov obratovalnice oz. podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. 8. Dokumentacija, ki jo mora prosilec predložiti k prošnji: a) Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, daje občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. b) Dokazila glede namena posojila: — pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo overjeno na sodišču; — pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; — pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme; — potrdilo Uprave za javne prihodke občine Velenje o višini ostanka dohodka v preteklem poslovnem letu (OBRTNIKI); — zaključna bilanca uspeha, razporeditev rezultatov, bilanca stanja in posebni podatki pravnih oseb za leto 1991, kakor tudi začasne iste bilance za prvo polletje leta 1992. c) Investicijski program, izdelan po minimalni metodologiji. Ce odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pismeno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje najkasneje v roku 6 mesecev od porabe posojila (PODJETJA). 9. »Izvršni svet SO Velenje« in »Štajerska banka obrti in podjetništva d.d. Celje« bosta izbiro prosilcev opravila takoj po poteku roka za vložitev prošenj in obvestila prosilce v 20 (dvajsetih) dneh od poteka roka za vložitev prošenj. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO Velenje FRANJO BARTOLAC, 1. r. Bolje preprečiti, kakor zdraviti 0 klopih in boleznih, ki jih prenašajo (nadaljevanje) Lymska borelioza je bolezen, ki prizadena številne organske sisteme v telesu. Lymska se imenuje po kraju Lyme v ZDA, ker so 1975 prvič opisali večje število bolnikov s to do tedaj neznano boleznijo, borelioza pa po vzročitelju bakterij Borrelia burgdorferi. Povzročitelja bolezni prenašajo na človeka s svojim pikom klopi, redkeje tudi bren-clji, muhe in komaiji. Po približni oceni je v naših krajih tako kot v sosednji Avstriji okuženih 20 % klopov. Se vedno ni znano, koliko časa mora biti klop prisesan, da okuži človeka, vendar nekateri poskusi kažejo na to, da je potrebnih 24 ur ali več. Obolevajo osebe vseh starosti. Bolezen se lahko začne kadarkoli, vendar največkrat od maja do oktobra. Lymska. borelioza ima zelo pester potek. Klinični znaki so raznovrstni in le pri redkih bolniki v celoti izraženi. Bolezen razdelimo v 3 stadije oziroma v zgodnje in kasno obdobje. Za prvi stadij je značilna kožna sprememba erythefma chronicfum migrans. To je rdečina, ki se pojavi dva dni do nekaj tednov po piku okuženega klopa ali žuželke. Rdečina se postopno širi, osrednji del pa bledi. Tako nastane značilen obročast izpuščaj, ki se običajno počasi širi nekaj tednov in nato tudi brez zdravljena izgine. Nekateri bolniki so predvsem brez težav, druge koža na mestu rdečine srbi, peče ali boli. Del bolnikov navaja slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah ali sklepih ter glavobole. Značilnost tega stadija bole-zni je, da se težave nenehno spre-minjajo, le utrujenost je stalna. Bolnik ima lahko težave občasno še več mesecev po izginotju kožnih sprememb. Ce bolezni v tem obdobju ne prepoznamo in ne zdravimo, lahko preide po več tednih ali mesecih v drugi stadij bolezni, kjer opazujemo prizadetost živčevja, srca in redkeje oči. Najpogostejši so znaki prizadetosti živčevja: meningitis, ohromitve možganskih živcev (zlasti obraznega živca) in vnetja perifernih živcev. Zelo pogost je glavobol, za katerega je značilno, da se mu jakost spreminja. Nekatere bolnike mučijo motnje spanja, težko se koncentrirajo, peša jim spomin. Tretjina bolnikov ima vročino, četrtina povečane bezgavke. Tudi za ta stadij je značilno spreminjanje težav in pogosto huda utrujenost. V poznem tretjem stadiju bolezni so prizadeti sklepi, koža in redkeje živčevje. Vnetje sklepov se pojavi nekaj mesecev ali celo leto po začetku bolezni. Mnogi bolniki imajo že pred tem v sklepih, mišicah in kosteh bolečine, ki se selijo. Začetek vnetja je previloma nenaden: bolnik se zbudi z bolečim, otečenim sklepom, največkrat so prizadeti veliki sklepi. Spremembe na posameznem sklepu trajajo nekaj dni do nekaj mesecev, nato se preselijo na drugi sklep. Težave po nekaj mesecih oziroma letih postopno izzvenijo, lahko pa ostanejo trajne okvare prizadetih sklepov. Prizadetost živčevja se v poznem obdobju bolezni kaže z znaki, ki so podobni multipli sklerozi ali celo različnim psihiatričnim boleznim. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Čeprav se eryphema cronicum migrans pozdravi tudi sam brez antibiotičnega zdravljenja z ustreznim zdravljenjem kožne spremembe hitreje izginejo in kar je še bolj pomembno preprečimo napredovanje bolezni. Zdravljenje je tudi v drugem stadiju borelioze uspešno, v tretjem stadiju pa so učinki bistveno slabši. Kako lahko preprečimo nastanek bolezni? Cepiva, ki bi nas varovalo pred lymsko boreliozo še ni, zato je toliko bolj pomembno, da se s primernimi oblačili in uporabo repelantov, zaščitimo pred piki klopov in žuželk. Če kljub vsem zaščitnim uktere-pom opazimo na kožo prises-anega klopa, ga moramo takoj odstraniti, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Klopa odstranimo sami, tudi če se nam pri odstranjevanju odtrga glavica in ostane v koži, jo odstranimo sami. Pri tem ne potrebujemo zdravniške pomoči. Kdaj pa moramo k zdravniku? Na pregled moramo, če nekaj dni po piku klopa ali žuželke opazimo na mestu pika rdečino, ki se širi, tudi če nimamo nobenih drugih težav. V tem obdobju je zdravljenje najbolj enostavno in učinkovito. Rdečina, ki se pojavi na mestu pika v prvih 24 urah in traja nekaj ur do nekaj dni ni znak borelijske okužbe, ampak je posledica alergične ali toksične reakcije. Margareta Seher-Zupančič dr.med.spec.pediatrije LDS sprejela program Na Zboru članic in članov Občinskega odbora Liberalno -demokratske stranke Velenje so sprejeli nov, oziroma dopolnjen program in izvolili občinsko strankino vodstvo. Zbor, ki so se ga udeležili tudi gostje iz vodstva LDS, je glavno težo dal presojanju dosedanjih strankinih usmeritev in aktivnosti ter ocenil skupščinsko dejavnost strankinih poslank in poslancev. V uvodnem delu so posebej podprli dosedanje usmeritve Drnovškove vlade, ki vleče dobre poteze, posebej pa izstopa njen ekonomski program (in prvi slovenski sploh), s katerim ima Slovenija velike možnosti v razmeroma kratkem času postati sodobno urejena, materialno bogata in v Evropi cenjena država. Članstvo je pozitivno ocenilo umeščanje stranke v sredinsko pozicijo v občinski skupščini in podprlo nadaljna prizadevanja po strpni, trezni in premišljeni politični usmeritvi. Poseben poudarek v LDS dajejo gospodarskemu segmentu, ki tvori jedro strankinega programa, tesno povezan z ekološko, socialno in komunalno urejenostjo občine. V programu so si začrtali naslednje cilje: 1. prestrukturiranje gospodarstva v skladu z obstoječimi kadrovskimi potenciali v občini in naravnimi pogoji 2. ekološka sanacija doline 3. obdržanje nivoja zdravstvene, izobraževalne, kulturne in športne ponudbe 4. reorganizacija javnih zavodov in občinske uprave 5. zagotovitev socialne politike, ki bo omogočala nemoten razvoj depriviligiranih slojev Vse te programske točke so posebej opredelili in pripravljeni tudi operativno in vsebinsko izpeljati. V kontekstu bodočih sprememb lokalne samouprave pa bodo svoje predloge ponudili tudi odborom Liberalno - demokratske stranke v žalski, mozirski in koroških občinah. Razpravljale! so na zboru posebej poudarili nujno okrepitev strankinega članstva, predvsem iz krogov domačih gospodarstvenikov, podjetnikov in intelektualcev. Na Zboru so izvolili tudi Svet stranke, ki bo med letom oblikoval in usmeijal politiko stranke na občinskem nivoju, sestavljen pa je iz enaindvajset članic in članov iz najrazličnejših struktur ( strokovnost, starostna paleta, upoštevanje 30 % zastopanosti žensk v organih stranke). Za predsednika Občinskega odbora LDS Velenje je bil izvoljen Dragan Martinšek, ki se je zavzel, da stranka v javnih medijih čim bolj podrobno predstavi svoj program in ga v konkretnem stiku približa volivkam in volivcem. Zato ostaja njihovo temeljno vodilo, da je družba bogata takrat, ko posamezniki in posamezniku pripade pravica do uveljavitve lastne osebne, materialne in kulturne svobode. Velenjski radioamateiji Na zvezku piše "Za BIH" Včasih se nam zdi, da je naše mesto nekje na robu sveta, preveva nas pravi občutek marginalnosti. Ob srečanju z velenjskimi radioamaterji sem ta občutek izgubila. V Zvonetovem stanovanju so me pričakali predsednik društva velenjskih radioamateijev Janez Terbovšek, vsak ob svoji skodelici kave sta po še eni slabo prespani noči nabirala moči Zvone in Mladen. Želela sta, da ne navajam njunih podrobnih podatkov, po pogovoru z njima sem ju popolnoma razumela zakaj. Vksroli bo, če jih predstavim z njunima radioamaterskima znakoma; Zvone je YU3XT, Mladen pa YT3HPY. Našla sem ju s pomočjo Janeza, ki je tudi prvi spregovoril." Radioamateiji smo trenutno skoraj edina zveza z območji, kjer divja vojna in so vse redne linije pretrgane. Že od slovenske vojne dalje nekateri naši člani veliko delajo, nekateri tudi v zelo slabih razmerah. Znajti se moramo sami, saj v občini ne moremo najti skupnega jezika in dogovora za sodelovanje med tistimi, ki so pristojni za razreševanje problemov, ki jih prinaša vojna v BIH in nami. Poskušali smo se dogovoriti na Območnem štabu TO z Velenje in Mozirje, da bi pri njih organizirali ekipo, ki bi posredovala informacije, iskala svojce in vse, kar trenutno počneta Zvone in Mladen. Tam imajo prostore, imajo telefon in telefaks, mi pa bi dali usposbljene ljudi in tudi nekaj tehnike. 3 ali 4 ljudi bi bilo potrebno za nekaj časa potegniti iz služb, vendar smo dobili odgovor, da niso zainteresirani za sodelovanje. " Zvone mi pove, da tudi na velenjskem Rdečem križu ni naletel na posluh, ko je iskal spisek beguncev iz Bih v naši občini. Želel jih je radioamater iz Mostaija, da bi lahko sporočal svojcem na okupiranih področjih. V Ljubljani pa ni bilo problemov, tam je spisek dobil. Hobi, prijateljstvo, nesebična pomoč Najbolj aktivna sta prav Zvone in Mladen,, ki delujeta v pravi simbiozi. Zvone namreč nima telefona, zato prestrega sporočila, tista, ki so namenjena medijem po Sloveniji tudi snema in jih preko manjše radijske postaje posreduje Mladenu, ta pa naprej po telefonu. Že dolga leta sta dobra prijatelja in izkušena radioamateija. Zvone ima za sabo 30 let radioamaterstva, Mladen 17. Pravzaprav sem vse o njiju prebrala v Mladini, pa vendarle sem še enkrat želela slišati vse, kar počneta. Kaj jima daje moč, da po končanem delu v službi dan za dnem in noč za nočjo presedita za postajo in iščeta zveze z območji, ki so odrezana od sveta. "Hobi, prijateljstvo, nesebična pomoč" je kratek in jedrnat odgovor. Stanje v Zvonetovem stanovanju je že nekaj časa napeto, dan za dnem prihajajo novi ljudje, ki želijo poiskati svojce v Bosni, izvedeti, ali jim je uspelo zbežati, so sploh še živi... Nikomur ne rečeta, da ne bosta poskusila. Zvone je pričel voditi knjigo, v katero zapiše v kateri kraj mora poklicati, telefonsko številko željenega, kratko sporočilo ali vprašanje in ime tistega, ki informacijo išče. Veliko je noči, ko odložita slušalke okoli 3 ure zjutraj. "Ljudje iščejo informacije in midva se ne sprašujema, ali bova za dosego cilja morala klicati v kakšen kraj tudi 100 krat. Vendar pri nas velja, da za eno iskano informacijo izpolniva tudi 25 povratnih. To pomeni veliko časa, volje, vzdržljivosti, žal je povezano tudi z denaijem. Vse delava na svoje stroške, saj od ljudi ne moreva zahtevati nobenega plačila, tega tudi rie bi hotela." Zavrtita mi zadnje Ivotovo sporočilo, povesta, da še veliko delata za medije, da morata biti pri tem zelo iznajdljiva. Sposodila sta si kasetofon, da lahko sporočila snemata. Nikoli jih ne prevajata, včasih pa jih prepisuje Zvonetova žena, ki je prav tako radioamaterka. Kako prav njima uspe dobiti zvezo z ljudmi na okupiranih in drugih kriznih območjih?^ Velikega pomena je zaupljivost v najino delo, pomagajo pa nam tudi številna poznanstva iz mirnih časov. Ce ne bi poznala toliko mejnemu policistu pa se je zazdelo, da je dovolj, če mu zaenkrat dovoli ostati le pet dni. Za več je bilo treba v ministrstvo in plačati kar čedno vsoto denarja. Ampak podaljšali so spet le za pet dni. Tako si Blaž ni mogel privoščiti kakšnega daljšega potovanja po državi. Zato mu je pošlo veselje do Gvatemale. Odpotoval je naprej v Mehiko. Cariniki in policisti so v prostoru obmejne postaje s taksisti igrali karte. Za denar seveda. Nič čudnega torej, da se z mojim potnim listom niso ukvarjali. Da bi pogledali v moj nahrbtnik, jim tudi ni prišlo na misel. V gvatemalskem obmejnem mestu Melchor de Mencos sem si zato kljub pozni uri hotel privoščiti obilno večerjo in proslaviti prihod v Gvatemalo. V lesenem hotelu, kjer sem si dobil sobo, je bilo še nekaj črncev z druge strani meje. Medtem ko sem se umival, si je v sosednjem prostoru nekdo od njih na glas prepeval. radioamateijev, veijetno ne bi šlo. Prisotna sva že od samega začetka, poleg tega dobro obvladava jezik. Spoznajo naju tudi po glasu in se oglasijo. Veliko sodelujeva z radioamateiji iz Zagreba, ki nama veliko pomagajo. Začelo pa se je "od spodaj gor", iskali so informacije, midva sva jih iskala in posredovala." Povesta tudi, da za 7 minut dolgo sporočilo porabita tudi 5 ur, saj ima agresor dobro opremo in moti zveze. Trkanje na vrata stanovanja ne poneha Preden mi pokažeta, kako izgleda delo na postaji, ki jo je Zvone postavil v majhnem prostoru na hodniku, še enkrat prelista zvezek z zapiski. "Veliko je drobnih akcij, preveijava, ali so begunci prišli v kraj, kamor so se namenili, organiziramo tudi vzpostavo zveze z možem v Bosni in ženo tukaj. Tudi hude novice morava posredovati, včasih se med njimi najde kakšna srečna, rojstvo otroka naprimer". V zadnjih treh mesecih sta oddala preko 1500 sporočil, Zvone obiskuje tudi begunske centre po Sloveniji. Potem je Zvone vzpostavil zvezo z Bosno. Takoj je lahko pomagal. V Maglaj je posredoval telefonsko številko Tovarne Usnja v Šoštanju. Jaz nisem zaradi šumov razumela skoraj nič, Zvone vse. Sprašujem se, kako dolgo bosta še zdržala in ju to tudi vprašam. Odgovori mi Zvone:"Ce je že preko 60 tisoč beguncev v Sloveniji, bi moral obstajati vsaj en center, ki bi se ukvaijal samo z posredovanjem informacij preko postaj. Nekaj stroškov nama bo kril najin klub, če pa se stvari ne bodo pričele razpletati, bova prisiljena prenehati. Radioamateiji so se po Sloveniji osebno zelo angažirali, nič pa ni organizirano." Ko se poslovim, je ura 15.30 minut. Zvone ima še pol ure časa, preden prične klicati že dogovoijene zveze. Mladen pa mora hitro domov, da bo pri telefonu, ko ga bo Zvone potreboval. Kako dolgo še brez pomoči tistih, ki bi radioamateijem in njihovim težavam v danih razmerah morali prisluhniti? Bojana Špegel Kača in jaguar o O (5) Piše: Borut Koran L Med Jukatanom in Guatemalo Pokrajina onstran mehiške meje v nekdanjem Britanskem Hondurasu je bila ves čas ravna, pokrita z ostanki gozdov ali z obširnimi savanami. Naselja so bila iz lesenih hiš, ki so ponekod stale na tramovih kot v Amazoniji. Nekatere so bile lepo urejene in obkrožene s kratko živozeleno trato ali z malim parkom, večina pa jih je bila zanemarjenih. Ljudje, ki so vstopali na avtobus, so bili skoraj vsi črne polti in vitkih postav. Govorili so v nekem žlobudravem jeziku, za katerega sem vedel, da mora biti angleščina, čeprav ga nisem mogel razumeti.Sploh pa je na avtobusu vladala dvojezičnost. Poleg nerazumljive angleščine je bilo pogosto slišati še kolikor toliko spodobno španščino. Belize City je bil tam, kamor je pripeljal avtobus eno samo leseno, barakarsko naselje. Kot vedno na tej dolgi poti, mi na naslednji avtobus ni bilo treba dolgo čakati, niti iskati kake druge avtobusne postaje. Avtobus za Gvatemalo je odpeljal izza naslednjega vogala in časa do odhoda je bilo ravno dovolj za spodobno kosilo. In zvečer, po prelepem sončnem zahodu za ravno savano, prepredeno z osamljenimi drevesi in z gorovjem divjih oblik na obzoiju, smo bili pred gvatemalsko mejo. Sto ali dvesto metrov je bilo treba iti peš, potem pa sem z nekaj tesnobe v prsih obstal pred obmejno postajo. Tesnoba ni bila brez razloga. Imela je svoj, deset let star razlog. Ko sva se takrat s prijateljem Jožetom odpravljala na pot, sva si vizum za Gvatemalo dobila na Dunaju. Uradniki vgvatemalskem konzulatu pa so pozabili, da morajo "ljudi izza železne zavese" obravnavati drugače. Dovoljenje za vstop mora izdati gvatemalsko notranje ministrstvo. In tako sva pred gvatemalskega obmejnega policista prišla polna nade in z neveljavnim vizumom. Ko nama je to povedal, je ostalo le še razočaranje. Potem sem izkoristil vse svoje znanje španščine in vse svoje pogajalske sposobnosti, da sem ga pregovoril (in to brez podkupnine). Posledica tega je bila, da so naju sedem dni pozneje iz Gvatemale izgnali. Se več! Policija nama je odvzela prstne odtise in naju zaslišala. Od takrat naprej imam pri njih svoj karton! Ko sem za vizum zaprosil tokrat, sem prišel v nemalo zadrego. Naj tisti dogodek zamolčim ali ne? Naj bom pošten ali previden? Če dogodek omenim, si bom mogoče sam kriv, če nikoli več ne bom videl Gvatemale, če ga zamolčim in bodo moje podatke preverjali v svoji kartoteki, bo pa še huje. ' Odločil sem se, da bom Indijanci pred svojim kamnitim božanstvom "What a beautiful voice" sem rekel zajedljivo in_prav tako na glas. Odgovor je prišel v svarilnem tonu. "Stop it" je tokrat v razumljivi angleščini dejal tisti neznani zamorec, "stop it boy!". Seveda sem utihnil, saj si nisem hotel pokvariti slavnostne večeije. Šel sem raje na ulico, ki je bila v resnici razorana ilovnata cesta z neštetimi luknjami. Na drugi strani "glavne ulice" je bilo v slabotnem siju petrolejk videti vrsto barak, pred njimi pa nekaj razmajanih stolov. Ženske so še delale v kuhinji, eden od moških je sedel za mizo v "jedilnici", otroci pa so se podili po cesti. V Gvatemali skorajda ni tako pozne ali tako zgodnje ure, da revni ljudje v takih barakarskih gostilnah ne bi postregli z večerjo ali zajtrkom. Postregli so mi s svinjskim mesom in rižem, s paradižnikom, kumaricami in čebulo. Poleg tega pa sem dobil še fižol in tortilje. In ko sem končal, sem bil več kot sit. Odpravil sem se nazaj čez glavno cesto v Hotel Maya k zasluženemu počitku. Zjutraj sem v eni od tistih revnih gostiln popil kavo in počakal na avtobus. Odpeljati bi bil moral ob sedmih. Pripeljal je dokaj točno. Sprevodnik je med vožnjo stal na stopnicah, se z roko držal za odprta vrata in vpil: "Flores, Flores." Ko me je zagledal, je skočil na tla, pograbil moj nahrbtnik in splezal na streho, kjer je bil prtljažnik. Avtobus je med tem že peljal naprej, sprevodnik je skočil z lestve na zadnji strani vozila, stekel za avtobusom, skočil vanj, obstal pri meni in mi dal vozovnico. Potem je šofer zagledal skupino doma-činov, ki so očitno prav tako želeli v Flores in vse skupj se je ponovilo. Bili pa smo že tudi na koncu mesta in na začetku gozda, ki je mesto tesno objemal. Toda avtobus je bil šele do polovice zaseden, zato smo se vrnili v mesto. V Gvatemali se na vozne rede ni mogoče zanesti. Avtobusi ne odpeljejo ob določeni uri, ampak takrat, ko so polni. Toda ne zgodi se, da bi potniki bili, avtobusa pa ne. Ne zgodi se, da avtobus, pa čeprav že dodobra poln ne bi ustavil skupini čakajočih ali posamezniku. Vedno se še najde prostor. Če je prej na lesenih klopeh starih odpisanih ameri-ških avtobusov sedelo pet domačinov, se še vedno lahko nekoliko stisnejo in jih potem sedi šest. Nihče se zaradi tega ne razburja, nihče ne gleda na uro, nihče ne priganja in robanti. Če pa komu vendarle popustijo živci je to prav gotovo Evropejec. Meni in neka-terim mojim evropskim sopotnikom se je to skoraj zgodilo. Kajti zgodba o gvatemajskih avtobusih še ni pri kraju. Šofer obstane kjerkoli. Kjer vidi čakajočega, pritisne na zavoro. In ker je tako, nikomur ne pade na misel, da bi bilo pametno na avtobus čakati na nekem določenem mestu. Nekdo čaka tu, naslednji petdeset metrov proč in tako naprej. Enako velja za izstopanje. Nekdo reče "aqui por favor," in voznik že ustavlja. Komaj pa se vozilo spet premakne, komaj voznik prvič doda plin, se spet nekdo prerine skozi gnečo in spet začuješ tisti "Aqui por favor". In tako naprej. In potem začne Evropejec škripati z zobmi in si puliti lase. Gvatemalci pa so prijazni, mirni in potrpežljivi ljudje. V primerjavi z nekoliko hladnimi Mehičani so naravnost očarljivi. Toda težko bi našel bolj prijazne in bolj ustrežljive Gvatemalce kot so njihovi avtobusni sprevodniki. pošten. In dobil sem vizum. Tokrat povsem veljaven, avtor-iziralo ga je gvatemalsko notranje ministr-stvo. To pa kljub temu ni pomenilo, da me bodo spustili v državo. Obmejni policisti v latinskih državah so pri tem precej samostojni. To so mi pozneje jasno povedali v nikaragovskem poslaništvu v Gvatemali."Vizum ni nekaj dokončega" so mi razložili, "če se uradniki na meji odločijo, da vas ne spustijo v državo, imajo za to kljub veljavnemu vizumu vso pravico". To je potrdil tudi Blaž. V Mehiko, kjer sva se srečala, je pripotoval iz Južne Amerike. Tudi on je imel povsem veljaven gvatemalski vizum, ob- A svetu in pri nas Abanka d.d. Ljubljana uporablja VISA kartico že 280 milijonov ljudi. VISA Z njo lahko plačujete na 9,5 milijonih mestih. CENTER Na kateremkoli od 100.000 VISA avtomatov po svetu se boste 24 ur na dan lahko oskrbeli z manjšimi vsotami denarja, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi za drobna, vsakdanja plačila doma ali v tujini. Razpolagajte s svojim denarjem brez gotovine. Bodite na vrhu! INFORMACIJE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE NAGRADNA Veleblagovnice | KRIŽANKA NAMA, Velenje | BH Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska _zadruga Mozirje Vse za gradnjo vašega doma: □ termo zastekljena okna □ strešna okna □ strešne stopnice □ keramične ploščice □ lamelni parket hrast vam je na voljo v tohničnih trgovinah N-ZKZ Kmetijsko-preskrbovalni center(KPC)Ljubija 831-040 Blagovnica Gornji grad-Železnina 841-016 Žeieznina Radmirje 841-372 Žeieznina Luče 846-014 Elektro Ljubija 831-047 Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na potrošniško posojilo do 5 obrokov ali s čeki. Hrslov ZA mvK NAGRADE 1. Darilni bon Name v vrednosti 5000,00 SLT, 2. bon Name v vrednosti 3000,00 SLT, 3. bon Name v vrednosti 1000,00 SLT. I Rešeno križanko, izrezano iz Našega časa, pošljite vključno do ponedeljka, 13. julija 1992, na naslov: Naš Čas (nagradna križanka) Foitova 10, Velenje ali jo prinesite kar v uredništvo. Imena nagrajencev bodo objavljena v Našem času dne 16. 7. NAŠ ČAS GR.0T0K V EGINSKEM MORJU VRSTA METULJA DALMAT. ZEN.IME kiem.sahist SV,prvak •894-1921 EM ANUEL). Hf FJORD na norve-žkem marjan m smm ROMANA 'APRIL" nem.soc. oehokr. politik (mlly) ITALIJ. DIRIGENT ;AL9ERT0) sprejemnik IVA.N CAKJtAR. MčAV-SKI RIS CMSKI 0T3QCi vpis v seznam, matriko majhna kamra, sobica emil zatopek TANTAL AVUU5T šENOA SIGILLI PlEHET zmikavt UD KAKE ORGANIZACIJE pesnica seidel NOVAK REKA NA ŠKOTSKEM FR.POLITIK (HENRI PH.J "SD1ERA ZA VINO KRALJ BOGOV V EGIP. hkfidt PRODUCENT franc. modni-kreator mesto na siciliji RAZČLENITEV mzm VALUTA SAHISTKA KUSNIR ALFRED NOBEL nm i endl ŽIVLJENJ-SKA POT TOET ZORNIK PRESKUS ZNANJA LILIJI mm OKRASNA _0'<ČNiCA UNIČUJOČ OGENJ MESTO V VIPAVSKI DOLINI ŠPANSKI PISATELJ (MATEO) SOLO PEVEC PREBIVALKA IRSKE NOROST, \EU ANG.P0LA-RNI RAZISKOVALEC BOHORIČ TMSKO MESTECE PODTALNA DEJAVNOST DVOM !MATEM.) RAZTRGANJE SKLEP-vezi NEM.50F. ZDRUZENJE SKALE V VODI ŽENSKO oblačilo ITMTNT TCNKJT JAVORNIK TACI" CIGOJ klic, poziv vitortl zupan prIpadnF ki naroda na sri lahki avtor križanke r.n0č i1 > "■■ tooeIEL NASELJE ur CELNIK 'oče "slo-venske STOMATO- 9. julija 1992 OD VSEPOVSOD naš čas Zgodilo se je... 9. JULIJA LETA 1954 Zopet je tu poletje in s tem seveda tudi "čas kislih kumaric" oziroma čas, ko je bilo novic iz Šaleške doline v slovenskem časopisju zelo, zelo malo. Časopisa, ki nam v tem času skoraj vedno "priskočita" na pomoč sta celjski Savinjski vestnik in mariborski Večer, ki sta kljub poletni vročini in dopustom tu in tam le objavila tudi kakšo novico iz naše doline. Prvi današnji novici sta bili objavljeni v rubriki Savinjskega vestnika "Iz Šmartnega ob Paki": "Preteklo soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bil pevski koncert tukajšnjega pevskega zbora, ki je odsek našega KUD. Nastopil je mešani zbor in prvič tudi ženski zbor pod spretnim vodstvom pevovodje tovariša Franca Klančnika. Na sporedu sta bili v začetku spevoigri "Rožmarin" in "Snubači". Reči moramo, da sta bili obe spevoigri prav občuteno podani. Posebno sta se tu izkazali tovarišici Zalika Klančnik in Jožica Kranjc s svojimi lepimi in čistimi glasovi. Tudi moški so pokazali, da zmorejo več, kakor je bilo pričakovati. Priznati moramo, da obvlada pevovodja svoj zbor v vsej potankosti. Po končanem koncertu so ljudje zapuščali dvorano dobre volje in hvaležni prirediteljem za ta lep večer. Pevovodji in pevcem naj bo to vsesplošno zadovoljstvo v spodbudo za nadaljnje delo in še večje uspehe na kulturnoprosvetnem polju. Le škoda, da ni bilo tistih, ki so mnenja, da je za Šmarčane vse dobro. Tokrat bi lahko videli, da temu ni tako. Vsem čestitamo z željo, da bi jih kaj kmalu zopet videli na našern^ odru." Druga novica iz Šmartnega ob Paki ima naslov "Taborit so šli": "Taborniki "Kajuhovega rodu" so letos prvič razpeli svoje šotore ob Bohinjskem jezeru. Večina jih bo tokrat prvič prebila cele tri tedne v prosti naravi. Taborjenje jim je_ omogočil Svet za prosveto in kulturo pri OLO Šoštanj. Svet za ljudsko zdravstvo pa je poslal precej naših otrok v kolonijo ob motju. Isto je storila okrajna ZB, ki je poslala otroke padlih na tritedenski odmor v Gradac." Taborniki iz Šaleške doline so letos torej že devetintridesetič razpeli svoje šotore ob Bohinjskem jezeru. LETA 1968 Novica iz mariborskega Večera ima naslov "Gasilsko slavje v Družmirju": "V nedeljo, 14. julija, bodo v Družmirju slavili 60. obletnico obstoja in delovanja gasilskega društva. Zjutraj ob 8. uri bo tekmovanje gasilskih desetin, nato pa bo ob 13.30 parada z mimohodom, pozdravnimi govori in krajšim kulturnim sporedom. Nato bo predaja nove gasilne brizgalne domačemu gasilskemu društvu, slednjič pa bodo slavje končali z zabavno prireditvijo." Gasilsko društvo Družmirje svoje sedemdesete obletnice ni več praznovalo v svojem domačem kraju, to je v Družmiiju. Kraj se je, kot veste, zaradi izkopavanja premoga enostavno pogreznil. Tradicije gasilskega društva Družmirje pa uspešno razvija naprej Gasilsko društvo iz Lokovice. LETA 1970 Kot že rečeno, smo tudi zadnjo današnjo novico z naslovom "Stanovski praznik", našli v mariborskem Večeru. Novica je posvečena rudarskemu prazniku, ki so ga tudi letos rudarji praznovali v teh dneh: "Mladinci iz Rudnika lignita Velenje so letos lepše proslavili svoj praznik kot prejšnja leta. Zvečer pred 3. julijem so kurili kresove, na osrednjem kresu pa so se srečali s člani Zveze združenj borcev. Na dan rudaijev so sodelovali v tradicionalnem rudarskem sprevodu, popoldne pa so imeli s starejšimi tovariši skupen piknik na velenjskem gradu." Damijan Kljajič Na morje, pa pika! Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec,pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti,da imam topel dom pri Novakovih,ki me imajo celo radi.Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime - v posmeh moji nikakršnosti mi pravijo Killer (Ubijalec). Prav vesel sem bil prijaznega pisemca, ki mi ga je prejšnji teden v Pismih bralcev namenil g.Pečnik. Priznam, da sem "odgovor" pričakoval, saj je že njegovo* prvo pismo napovedalo človeka, ki ne bo zmogel toliko pameti, da ne bi odgovoril in s tem še bolj razgalil svojo bedo. Takšnemu človeku pač ne moreš dopovedati, da je bolje, če obdeluje svoj mali vrtiček in uživa v njegovih plodovih. Povrhu vsega pa sploh ni šlo zanj, ali pa ne predvsem zanj. Žal takšnih Pečnikov na velenjskih ulicah ne manjka in o njih sta moj gospodar in njegova žena takrat govorila. Jaz sem vse to samo zapisal in na koncu zato zaužil vso gnojnico že večkrat omenjenega gospoda. Žalostno. In to v času,ko se ljudje počasi že odpravljajo na dopust. Prav dopust, pa je bil zadnjič vzrok za neljub družinski prepir, ki se je zgodil v naši hiši. "Pavel, si se končno odločil, kaj bo letos z dopustom. Večina znancev ima že rezervirano...". Marija si je za klepet izbrala najmanj ugoden čas, ni še namreč minilo pet minut, odkar si je Pavel po kosilu čez glavo poveznil časopis. "Se bova že še zmenila. Nikamor se ne mudi, pusti me malo počivati." Marija je sicer začutila spolzka tla, a ženska narava ji ni dala mini in je izza kuhinjskega pulta drezala naprej: "Kdaj pa misliš, da se bova zmenila, če ne ravno zdaj? Kaj pa naj rečem kolegicam v službi? Da ne gremo nikamor, ker nimamo denaija?" Pavel se je počasi dramil: "Briga me kaj boš rekla! Sicer pa s tistim regresom, ki sva ga dobila res ne moreva nikamor. Sploh pa si prvi trenutek, ko si dobila regres, tekla v emklub..." "Dobro veš, da sem o takšnem kompletu sanjala celo pomlad, pa še prav pristaja mi. Sicer pa tudi tvojega regresa ni več. Nov tenis lopar, ki ga ne boš nikoli uporabil in teniške za Špelo, pa je konec. O, ko bi le dobili takšen regres kot oni na banki, potem pa ne rečem. Nam daje regres država, pa se še pritožiti nimamo kam..." "Marija, kaj, ko bi šli letos kar k našim na deželo. Bilo bi najlepše in najceneje..." Mariji je obstala roka, s katero je čistila štedilnik: "Kar misli si, da bom letos spet ostala brez morja, je bilo lani dovolj hudo. Šli bomo na morje, pa pika!" "Veš, da na morju ni preveč varno, pa tudi drago je..." "Bom šla pa sama. Si bom že našla primerno družbo, ti pa pojdi v toplice, saj si jih že potreben. Boš potem morda več zdržal...". Ženska zloba je res neskončna. Pavel se je počasi grozeče dvigal iz ležečega položaja, a ker je vedel, da bo zlobo samo še stopnjevala, za prepir pa ni bil ravno razpoložen, se je vdal v usodo. "Dobro Marica, pa gremo na morje. Gremo v Fieso - kot vedno, a ne?" V svoji pasji duši sem se razjezil na gospodarja, ker je tako z lahkoto kapituliral. In to tudi v mojo škodo. Kdaj pa je še kdo videl psa, ki gre z veseljem na morje? Na vročino, med tolste, opečene in naoljene človečnjake, ki ves ljubi dan poležavajo, jedo in pijejo. Vsak dan isto, ubogi pes pa trpi vročino! Lani smo tako lepo preživeli deset dni na deželi. Gozdovi, travniki, svež zrak in sosedova Kara. Obup. Meni je moj vsakdanji kifeljček in nežna beseda čisto dovolj. "Ah, daj no, naj ti še kavč zapeljemo tja, ali kaj? Fiese sem se že zdavnaj nažrla, gremo raje v Bernardin." Pavel je pristal in s tem spet umiril žogico. In potem je sledil obširen monolog moje gospodinje kam bomo šli, kaj bomo vzeli s sabo, kaj bomo počeli, kako bo Špela lahko imela svoj šotor... In v tem je nadebudna hčerka vstopila v sobo, nekaj časa poslušala in hladno dejala: "Name ne računajta. Sem se zmenila s prijateljicami, gremo v Tomažev vikend v Portorož." Starša sta prebledela, Mariji so stopile solze v oči, očka Pavel pa je svojo avtoriteto podkrepil z zvišanim glasom: "Kaj si rekla smrklja? Kar lepo boš šla z nama. Hočeš ali nočeš!" Špela ga je trmasto pogledala: "Ne, ne bom, sta preveč dolgočasna, jaz hočem živeti!" Zdaj je Pavel kričal: "Ti bom dal živeti! Dokler te hraniva, se boš obnašala tako, kot bova midva hotela! Marš v sobo in ne prikaži se, dokler si ne premisliš!" Zdaj je glas povzdignila tudi Marija: "Pavel, tako se ne dela z otrokom, vidiš, da je še majhna. Kako moreš biti tako grob?!" "A, tako. Najprej me celo uro nadleguješ kako moramo iti na morje, potem pa sem baraba, ker hočem, da gre smrklja z nama. Dosti imam te zajebancije, da veš!", se je Pavel zadri še na ženo, ki se je divje obrnila in za sabo zaloputnila vrata. Gospodar se je zdaj stopil k meni in me potregljal po smrčku rekoč: "Si videl? Ženske. Enkrat tako, drugič drugače, nikoli pa prav. Veš, bova šla pa sama. Nekam daleč, morda na Karibe. Tam so mačke, da si vse prste oblizneš... No, prav, tudi Karo bova vzela s sabo...". To, zadnje, me je le razveselilo. Sedeti na obali pod palmo, pisati romane, Kara prinese belega rumčka... Ah, ciao, lep pozdrav s prijetnega dopusta od vašega Killerja za in Poslednji valček Včasih so autohtoni domorodci plesali ob ognjih različne magične plese za dež, spremembo podnebja,proti sovražniku različne plese smrti. Današnji čas plešejo domorodci drugačne plese in zganjajo drugačne čarovnije. V Savinjski dolini je dežja včasih preveč in včasih premalo. Trenutno je v Spodnji Savinjski dolini preveč mleka in premalo denarja. Nedavni štrajk razjarjenih in upravičeno ogorčenih proizvajalcev mleka je ustvaril vtis,da je stvar že tik pred eksplozijo. Na skupščini sprejeto poročilo IS Žalec glede situacije v Mlekarni Arja vas je bilo na skupščini sicer potrjeno, vendar ne vzbuja kakšno posebno upanje. Na naslov republiške vlade je bilo sicer poslano pismo z apelom naj se vlada skozi strategijo kmetijske politike in iz razvojnega vidika čimprej odzove na pozive po neposredni sez- Ples za boljši jutri nanitvi s problematiko za regijo dokaj pomembne predelovalne industrije. Republiška vlada bi po mnenju vodstva mlekarne, žalskega IS in predelovalcev mleka čimprej urediti plačilni promet s Hrvaško, kajti izguba hrvaškega trga je za mlečno predelovalno industrijo sila boleča. Država naj bi s pomočjo kompenzacij pokrivala razlike v cenah, ki jih trg s svojim mehanizmom artikulira v škodo proizvajalcev mleka. Nujno potrebno bi bilo zvišati izvozne stimulacije za mlečne proizvode, kajti tečaj po eni strani in tržni viški po drugi strani,drug drugega izključujeta. Na razgovoru predstavnikov regijskih dobaviteljev mleka v mlekarno so povdarili,da je problem mlečne industrije tudi problem mesne industrije in da je problem kmetov, ki jim mlekarna ne plačuje redno mleka evidenten tudi za širši slovenski prostor. Vsi proizvajalci in dobavitelji so se strinjali,da bi vlada morala odkupovati tržne viške mleka ter nenazadnje posvečati več pozornosti problemom, ki so se v Mlekarni Arja vas v zadnjem času nakopičili, kajti gotovo je, da je mlekarna velik regijski problem, ki zadeva mlečne proizvajalce iz vseh občin v regiji. * V okviru IS je bilo govora tudi o nekaterih drugih ukrepih, ki bi jih bilo potrebno sprejeti znotraj podjetja za njegovo boljše poslovanje. Tudi iz podjetja samega je prišlo nekaj podobnih predlogov. Vsekakor je nujno potrebno znotraj podjetja izpeljati kadrovsko racionalizacijo, prestrukturiranje razvoja in proizvodnje, novo pridobivanje tržišč, vključevanje v globalni plan strategije razvoja kmetijske politike in podobno. Malo manj so omenjene vprašljive poslovne odločitve vodstva podjetja, kajti gotovo je predvsem to, da se vlada na republiki ne misli nasilno vmešavati v notranje neusklajenosti in nedorečenosti podjetij. Zato je v določenem smislu iluzorno pričakovati, da bodo prišla iz republike kakšna poceni sredstva, čeravno vsi vemo, da republika zna zamižati na eno ali na dve oči, kadar rešuje problematiko ljubljanske predelovalne industrije (recimo določeni monopoli ljubljanskih mlekarn). Prav gotovo pa bi se vlada morala resneje odzvati na klice mlečnih predelovalcev, kajti tu pa že gre za problem, ki presega meje podjetja oz. občine. Najbrž torej ni zaman, če se vprašamo, kdaj bodo tudi kakšni autohtoni Slovenci in Slovenke pričeli s plesi, ki bi jih odpeljali s pomočjo kozmične pozitivne energije v boljši jutri. Na žalost je pred dokončnim finančnim zlomom in proiz- • vodnim pokopom kar slaba tretjina delujočih slovenskih podjetij in kot pravi Savinjčani se pač moramo truditi, da podjetja iz našega okolja ne bi prišla na to zloglasno listo. Iz Žalca: Gregor Vovk Foto : Gregor Vovk Domače zdravilstvo in zdravilci (4) Piše: Aleksander Videčnik V prejšnji številki smo se nekoliko sprehodili po pisnih virih s katerimi so bogateli svoje znanje tudi naši zdravilci, seveda so to bili zapisi tujih piscev. Vemo pa, da obstojajo številni rokopisi naših ljudskih zdravil-cev, izredno obsežno zbirko le-teh hrani dr. Milan Dolenc v Ljubljani. Zanimivo, da je med slovenskimi zdravilci bilo največ takih, ki so svoje znaje popisali prav na Koroškem. Domnevamo lahko, da gre v največ primerih za prepisovanje iz drugih virov, vendar pa je povsod najti tudi kaj izvirnega, v določenem kraju ali predelu značilnega, iz domačega zdravilstva. V Gornji Savinjski dolini je znan zapis solčavskega zdravilca Vida Strgarja, ki so mu domačini rekli "fid". Živel je v Matkovem kotu, rojen je bil 15.6.1836, umrl pa je 15.4.1922. Poznavalec razmer iz preteklosti v Solčavi, Valent Vider ga je v svoji knjigi Solčava opisal kot zanimivega, vedrega in razgledanega človeka, ki je imel v svoji koči številne knjige, zato so domnevali njegovi znanci, da je "hodil v šole". O njem so vedeli povedati, da je znal priklicati samega hudiča in še marsikatero čarovnijo so mu pripisovali. Ko je zgorela koča v kateri je živel, so zgorele tudi njegove knjige, ohranil pa se je rokopis, ki mu je Strgar dal naslov: "Zdravje bolnikov, bukve polne naukov za človeško zdravje, spisane k pomoči kmetijškim ljudem, Solčava 1866". Uvodoma se Strgar sklicuje na knjigo dr. Lemerija, "dohtarja pariške apoteke". Iz francoščine je prevedel to delo, tako Strgar, Anton Košenina. Strgar je zapisal dalje: ..."Prepisano spet že v drugič k unem kmetskim ljudem, ker hoče svojega zdravja vnih iskat... kjer po tem nauku se lahko vsak dobi arzni za dober kup in vender so v glih tak nucne kakor jih an drug arcat dati zamore, le za cajta se zdravit, kir včasi bolezen tud dolgo nastopa in pa bolezen dobro spoznat je potrebno, da bi kej rabila arcneja in kar zadene pri delu in špiži se pazljivo držat, tedaj boš videl pomoč, da ne po brez nuca. Saj tudi arcati le rajši slabe in gmajn arcni-je napravljajo in njimdrago prodajajo. Postavim, iz zelš kuhan the, ki ravno v takih ko so tukaj popisane, ravno tek so tudi popisane bolezni vseh sort, kako se jim more naprej priti, naj bojo že teko gmej in mejhna reč ali kar hoče, kar se večkrat arcat am ne uzeme. Tukaj se najde tud vsih sort žgana voda, ki je navadno v apotekah, se najde olje, žauba, hladilo iz tinkture, žaft in kopeli, kdor se bo pomujal bo videl čudež svojega zdravja". Zapis ima velik pomen, saj opisuje rastline z domačimi imeni in opiše marsikaj, kar v solčavskem koncu raste in se je tam že davno prej uporabljajo. Veliko rastlin je Strgar odlično narisal in posebej opozoril na tiste, ki so strupene. Strogo je ločil zeli in druge pripomočke za zunanjo in notranjo rabo in opisal vrsto nasvetov za zdravljenje določenih bolezni. Nekaj podrobnosti bomo opisali v eni od prihodnjih nadaljevanj. Če za Strgaijev zapis vemo kje je nastal in kdaj, pa žal ne vemo kdo je napisal rokopis zdravilne knjige, ki nima več vidnega naslova in je po jeziku in izrazju sodeč, bila pisana proti koncu 18. stoletja. Hrani jo znani zbiralec Zvone Čebul v Šoštanju. Pri njemu je najti tudi drugi tak zapis, ki pa je očitno mlajšega datuma in je tudi v rokopisu. Po pisavi sodeč so zapis, ki je starejšega izvora, pisali trije pisci. To pa lahko pomeni, da sta ga dva v prvotnem obsegu še dopolnila. Večji del je razdeljen v "kapi-tle". Vsak kapitl opisuje zdravilo za določeno bolezen, pri tem pa skrbno loči sredstva za zunanje in notranje bolezni. V glavnem svetuje zdravilna zelišča, kuhana kot čaj, pa tudi mešana z olivnim oljem ali medom. Veliko je nasvetov za "flajštre" (obliže), več o tem v enem od nadaljevanj. Značilno za drugi rokopis, ki ga hrani Čebul pa je, izredno veliko nasvetov za ugotavljanje bolezni na vodi. Opisi vode pri določenih boleznih so zelo podrobni in lahko dojemljivi. Zvrsti pa jih pisec v "reglne" (pravila). V prvem kapitlu pa prične opisovati zdravila za razne bolezni, večina njih je na temelju zdravilnih zelišč, uporablja pa tudi razne začimbe in pogosto olivno olje. Podrobneje drugič. 10. jubilejni teden upokojencev Srečni, ker jih niso pozabili V organizaciji Zveze upokojencev občine Velenje in v sodelovanju vseh štirih društev je od 22. do 27. junija potekal že deseti jubilejni "teden upokojencev". Prve štiri dni se je odvijalo športno-rekreativno tekmovanje v streljanju z zračno puško, balinanju, kegljanju in v šahu, peti dan so tekmovali v lovu rib, šesti, zaključni dan pa so pripravili kulturno prireditev imenovano "petje na vasi". Letošnjih tekmovanj se je udeležilo precej več upokojencev - tekmovalcev, kot prejšnja leta, kar dokazuje, da si upokojenci tovrstnega razvedrila želijo. Tudi organizatorji si zaslužijo vso pohvalo, saj je vse potekalo po programu, brez zastojev. Zaključek tedna upokojencev so pripravili v soboto, 4. julija, na rekreativno-turističnem centru Rogla. Tja je Zveza DU popeljala preko tristo upokojencev vseh štirih društev. Letos je bilo na tem delu Pohorja ob srečanju velenjskih upokojencev še posebno veselo in prijetno. Ob tednu upokojencev se je velenjsko društvo spomnilo na svoje starejše in nepokret-ne člane. Predstavniki pododborov društva Velenje so obiskali 350 upokojencev, starejših od 75 let, med njimi 26 nepokretnih. Ob tej priložnosti so jim izročili paket z živili in jim zaželeli zdravja in dobrega počutja Petje na vasi Tradicionalna kulturna prireditev "petje na vasi" je letos potekala v prepolni dvorani Vinske gore. Na tej, doslej največji kulturni prireditvi upokojencev, je nastopilo devet pevskih zborov z 210 pevkami in pevci iz društev upokojencev Vojnik, Slovenj Gradec, Šentjernej, Šoštanj, Velenje, Šmartno ob Paki in Vinska gora. Vsak zbor je zapel tri pesmi, prireditev pa je odprl mešani pevski zbor Šoštanj s prvo kitico Zdravlji-ce. To pesem so družno zapeli vsi zbori, skupaj s poslušalci tudi za zaključek. Pevci so prikazali kakovostno in ubrano petje, pri vseh zborih je bil opazen napredek. Navdušeni poslušalci so zbore nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Prireditev so odlično organizirali: Zveza in društvo upokojencev Velenje ter Turistično društvo Vinska gora. Srečanje in zaključek na Rogli Že uvodoma smo zapisali, da je bil zaključek tedna upokojencev na Rogli. V soboto se jih je preko tristo z avtobusi popeljalo v ta pohorski turistični center. Na poti so se ustavili v Frankolovem, kjer so ob spominski plošči stotih Vsako leto pestrejši program Za nekaj misli ob 10. oblet niči tedna upokojencev v občini Velenje smo zaprosili pred sednika IO Zveze društev up okojencev Huberta Mravljaka Povedal je: "V letu 1983 je naša zveza prvič organizirala "Teden upokojencev" in sicer od 5. do 10. septembra. V prvih štirih dneh so bila športna tekmovanja, ki so se jih udeležile posamezne ekipe Društev upokojencev naše občine. Peti dan pa je bil namenjen kulturi, zato je Zveza v organizaciji DU Šmartno ob Paki in takratnega prizadevnega predsednika Janka Kumra priredila kulturni program pod geslom "Petje na vasi". Ža zaključek pa je Zveza za vse, ki so sodelovali v programu organizirala srečanje v Logarski dolini, na katerega smo povabili tudi sto upokojencev z nizkimi pokojninami. V tem tednu so člani izvršilnih odborov posameznih društev obiskali bolane in nepokretne v bolnicah ali na njihovih domovih in jih skromno obdarili. \ : .—v'' i f I' Hubert Mravljak ANKETA Bilo je prijetno Kaj so nam povedali na Rogli, ki je upokojence pričakala sončna in lepa? MARTIN TEPEJ, DU Velenje:" Lepo vreme in enkratno vzdušje sta pripomogla, da se vsi odlično počutimo. Letos so naju z ženo povabili že drugič, vzrok pa je zlata poroka, kar sva sprejela kot darilo. Srečanja so dobrodošla, saj se na njih nekateri vsaj enkrat na leto razvedrijo in poveselijo." FRANC KAC, DU Šoštanj: "Z društvom sem prvič na Rogli in reči moram, da sem zelo zadovoljen, saj sem srečal Martin Tepej stare prijatelje, ki jih že dolgo nisem videl, v pokoju pa sem že 21 let. Vem, da se bom vedno odzval povabilu društva, ker vidim, da je to zelo dobro za razpoloženje." ANGELA KORADEJ, DU Pesje: "Že četrtič sem na tem srečanju in nikoli mi ni bilo žal, da sem šla. Takšna srečanja so koristna, posebno za tiste, ki ne gredo nikamor in so samo v stanovanju. Tu pa se srečajo s starimi znanci, poklepetajo, se razgibajo na svežem zraku. Všeč mi je." MILICA ŽMAVC, DU Šmartno ob Paki: "Tudi, če bi Enakih obiskov so deležni tudi vsi člani naših društev, ki so izpolnili 75 let starosti. Tako kot se je širila dejavnost Zveze društev upokojencev občine Velenje, tako so se iz leta v leto širili programi. Sodelovalo je vedno več športnikov, pevcev in drugih upokojencev. Tako so se že naslednje leto pojavili v programu Petja na vasi poleg naših pevskih zborov še Ženski pevski zbor Jelka iz Slovenj Gradca, ki je pobraten z Ženskim pevskim zborom DU Velenje, ter mešani pevski zbor DU Vojnik, pobraten z mešanim pevskim zborom DU Šoštanj. Do leta 1985 so se tedni upokojencev prirejali v prvem tednu meseca septembra, leta 1986 pa smo ga prestavili na zadnji teden v mesecu juniju in to zaradi vremenskih razmer." Franc Kac bilo danes slabo vreme, bi se imeli lepo. Družba je enkratna. Sodelovala sem pri vlečenju vrvi in se pri tem do solz nasmejala. Tega srečanja se bom še dolgo spominjala." FRANCI SOTLER, tajnik Zveze DU Slovenije: "Zelo sem presenečen nad lepoto tega dela Pohorja, pa tudi nad samo organizacijo srečanja. Vse je potekalo dobro, utečeno in povabljenci so videti kot velika srečna družina. Zelo so mi bile všeč igrice, zdijo se mi nekaj posebnega. Vsem skupaj izrekam priznanje." Angela Koradej Milica Žmavc Franci Sotler talcev položili venec. Ob prihodu na Roglo pa je upokojence najprej čakala obilna malica, za tem pa so se pričela šaljiva tekmovanja v balinanju s ploščicami, metanju pikada, žogic v masko, krogov na steklenice in kot novost v vlečenju vrvi. Težko je opisati nešteto smešnih, včasih pa tudi zelo resnih dogodkov pri teh igrah. Najbolj zagrizen boj pa se je odvijal pri vleki vrvi, še posebno takrat, ko so nastopile ženske ekipe. Bolj ko se je bližal čas za kosilo, bolj se je razpoloženje in počutje vseh stopnjevalo. K temu je veliko prispevalo sončno vreme in neumorni harmonikar. Sledilo je kosilo v hotelu Planja. Le komu ni teknilo na 1500 metrih nadmorske višine, kjer je zrak čist in oster, kot nalašč, da ti spodbudi apetit. Srečanja na Rogli sta se udeležila tudi tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije Franc Sotler ter predsednica Območne organizacije ZSSS Velenja Mira Videčnik. Oba sta upokojencem zaželela obilo zdravja in dobrega počutja. Tekmovalcem sta čestitala k uspehu, organizatorjem pa za odlično izvedeno srečanje. Spregovoril je tudi predsednik izvršilnega odbora ZDU Velenje Hubert Mravljak, ki je dejal, da smo lahko veseli, ker srečanje prvič poteka v mladi samostojni državi Sloveniji. Zahvalil se je delovnim organizacijam za pomoč pri izvedbi srečanja in Občinskemu sindikalnemu svetu občine Velenje za osemletno pokroviteljstvo. Program so popestrili pevci mešanega zbora DU Šoštanj. Najboljšim tekmovalcem v šaljivih igrah so izročili praktične nagrade. Prijetno presenečenje pa je organizator pripravil dvema paroma, Alojziji in Martinu Tepeju ter Štefki in Francu Kacu,ki sta letos praznovala zlato poroko. Ženski sta prejeli šopek cvetja, moška pa častno diplomo. Para sta se zavrtela ob nekaj taktih glasbe, drugi pa so jima veselo zaploskali. Sledil je ples. Plesišče je bilo premajhno za vse, ki bi se radi zavrteli ob glasbi Franca Borovnika. Kaj ob koncu dodati? Morda to, da je bilo tokratno srečanje od vseh dosedanjih, naj-prijetnejše. To so na vsakem koraku ponavljali udeleženci, ki so se domov vračali z najlepšimi občutki. Rezultati športnih iger Streljanje: sodelovalo je sedem ekip. 1. mesto je dosegla ekipa Velenje A, 2. Šmartno ob Paki, 3. ekipa Velenja B. Med posamezniki (moški) je 1. mesto dosegel Stane Rek iz Velenja, pri ženskah pa Kristina Jehart iz Velenja. Balinanje: sodelovalo je šest ekip. 1. mesto je zasedla ženska ekipa iz Šmartnega ob Paki, 2. je bila ekipa Velenje C, 3. pa Velenje A. Najboljši posamezniki: pri moških Rudi Kopina iz Velenja,pri v ženskah: Marija Dobnik iz Šmartnega ob Paki. Kegljanje: sodelovale so štiri Petje na vasi je vsako leto bolje obiskano Kdo si ne bi želel steklenice? Pesem harmonike je zazvenela daleč naokoli Zlatoporočenca Tepej in Kac sta se veselo zavrtela Šmarčanke so premagale moške v balinanju ekipe. 1. mesto si je zaslužila moška ekipa Velenja (444 kegljev), 2. so bili Šoštanjčani (374) in 3. Pesje (318). Darko Ždovc iz Velenja je bil najboljši med moškimi, med ženskami pa Zora Dobelšek iz Velenja. Šah: sodelovalo je sedem ekip. Prva tri mesta so zasedle ekipe Velenja A, Pesja in Velenja B. Boris Brešar pa je bil najboljši med posamezniki. Ribolov: sodelovalo je pet ekip, od katerih je 1. mesto zasedla ekipa Velenje A, 2. Šoštanj in 3. Velenje B. 1. mesto med posamezniki si je priribaril Franc Oštir iz Velenja. Bogdan Mugerle NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC Kako skrbimo za vrt? Stopili smo v nov mesec, katerega značilnosti so visoke temparature in čas dopustov. V tem času odsotnosti moramo za svoj vrt še dodatno poskrbeti. Kako in kdaj pa več v nadaljevanju naš sodelavec in strokovnjak Stane Vanovšek. V tem času na vrtu že pobiramo pridelke, tiste za poznejše čase pa negujemo še bolj skrbno kot sicer. Suh vroč zrak in malo padavin je za rastlino pravi šok. Če vemo, da so idealne temparature za rast rastlin v našem okolju med 23 in 25 stopinj celzija takoj spoznamo, da dnevne temparature rastlino močno otrudijo. Zato ob sušnih dnevih nikar ne skoparimo z vodo. Zalivamo predvsem zjutraj ali pozno popoldan, ko se rastline še ali že nekoliko ohladijo. Zalivanje po listih v času sončne pripeke rado povzroči listne ožige. Idealno za zalivanje je, če imamo vodo nekoliko ogreto, če pa to ni možno vodo razpršimo na drobno, da se v letu po zraku sama ogreje. Tako rastlino manj šokiramo. Vodi za zalivanje dodamo tudi tekoče oblike gnojila tako listnega kot tistega katerega rastlina sprejema preko korenin. Količina vode na rastlino naj bo takšna, da po enkratnem zalivanju ni potrebno zalivati dva dni. S tem načinom smo v tla vnesli toliko vlage, da smo namočili tudi spodnji sloj, kjer je območje korenin običajno najmočnejše. Za očuvanje vlage pa je pomembno tudi, da so tla vseskozi obdelana (okopana). S tem razbijemo površinsko skorjo v kateri so velike pore, skozi katere močno izhlapeva vlaga. Za zaščito in očuvanje vlage je primerna tudi zastir-ka iz slame, trave ali kar kovertana. Mnogo vode odvzame rastlinam tudi plevel, zato ga v tem času intenzivno odstranjujemo. Ob oko-pavanju dodajamo odmerke gnojila, katerega po vnosu v zemljo zalijemo. Lepo vreme in obilen pridelek vam želim. Psi (zal) tudi grizejoJ f Veliko jih je, zadnje čase vedno več. Skoraj pri vsaki hiši ga že imajo, vedno bolj pogosto jih srečamo tudi v stanovanjskih blokih. Ob pomanjkanju odkritosti in prijateljstva med ljudmi verjetno sedaj še bolj kot kdaj prej velja, da so ljudem najboljši prijatelji. Ponekod si ga zaželijo otroci, ker so osamljeni in ker so praviloma cenejši in jih je lažje kupiti, kot še enega bratca ali sestrico. Marsikateremu starejšemu občanu so za družbo in preganjanje občutka osam- ljenosti, prisilijo pa jih tudi, da se odpravijo na daljši sprehod. Nekateri jih imajo zaradi varnosti, drugi zaradi ljubezni do živali, spet tretji kot statusni simbol. Danes te ocenjujejo tudi po tem, kakšnega psa si kupiš. Ni več treba hoditi na pasje razstave, da bi videl še kaj drugega kot nemške ovčarje, ki so najbolj pogosti. Dovolj je, da se sprehodimo po mestu... Do tu vse lepo in prav. Ob pogledu na luknje v nogi, ki jih je povzročil ugriz šarplan- Smo v se Mar ni čudno, da si ljudje tolikokrat zagrenimo življenje s samimi malenkostmi? Dovolj je pokukati na sodišče, v prostor kjer se razpravlja o ločitvah. Vsak sodnik ve povedati nešteto primerov, ko pridejo ljudje predenj zaradi takšnih malenkosti, ki so včasih tako nizke in vsakdanje, da jih niti papir ne prenese. Največja težava je ponavadi v tem, da se ljudje niti ne zavedamo, kadar smo malenkostni. Največkrat nam mora nekdo odpreti oči, da spoznamo klavrnost svojega ravnanja. Šele kadar se srečamo z resnično hudimi preizkušnjami, ali se morda znajdemo celo v smrtni nevarnosti, šele takrat z vso jasnostjo prepoznamo malenkost od važnosti, klavrnost od veličine, smešnost od resnosti. Priznati si moramo, da je večina naših čisto vsakdanjih skrbi tako malenkostna da kaj kmalu izgina vsa njihova resnost, ostane pa le smešnost. Ko se je sloveči polarni raziskovalec Byrd vrnil iz ene svojih uspešnih eksped-icij, je z zanosom pripovedoval, kako so njegovi spremljevalci na severnem polu junaško prenašali dolge noči, ko se je živo srebro spustilo tudi do 60 stopinj pod ničlo; ob tem so jih pa iz ravnotežja spravljale prav vsakdanje malenkosti, če je n. p., eden med jedjo preglasno žvečil, ali se stegnil na ležišču centimeter dalje, kot je bil njegov prostor; tako da bi lahko take malenkosti tudi može, sposobne izrednega premagovanja spravile na rob blaznosti. Ste že kdaj prišli h komu na obisk in opazili, kako žena moža kar naprej v pričo vas kara. "Pazi, kako delaš! Ali si res nikoli ne boš nalil vina, ne da bi popackal prt?" In potem, ko okara moža kot neobo-gljenega otroka, se obrne k vam: "Veste, moj mož ga vedno kaj polomi. Enostavno se noče potruditi!" Vi bi najbrž na vse to pristavili: Res je, da se morda ne potrudi najbolj, da "ne zna". Toda, pri vsem tem je občudovanja vreden, da že toliko let zdrži pri tako sitni ženi. Vsaj zase vem, da mnogo raje v miru pojem kos svežega in hrustljavega kruha, kakor pa slastno kosilo v družbi, kjer se zbada vsevprek. Upam, da vi tudi. Bral sem o nekem pisatelju, da ga je med pisanjem knjig strašno motilo prasketanje ognja iz kamina. Nekoč pa sta z ženo taborila. Pred šotorom sta zakurila majhen ogenj in prasketanje plamenov jima je ob prijetnem krmljanju zelo godilo. Glas ognja je bil tukaj na las podoben tistemu v domačem kaminu. Ko se je vrnil domov, ga prasketanje sploh ni več motilo; odslej je namreč vedno slišal v njem poezijo taborjenja. Pripovedujejo zgodbo o 400 let starem drevesu, v katerega je velikokrat udarila strela in ki je kljubovalo viharjem, a ga nobena sila ni podrla, naposled pa ga je odznotraj razjedel masčes, tako da je popolnoma razpadlo. Podobno se lahko zgodi tudi nam. Nobena sila, pa naj bo še tako velika nas ne zlomi zlepa, ko pa pride is se za-grize v nas mrčes malenkostnih skrbi, drobnih žalosti in razburjanj za prazen nič, ki nas od znotraj vedno bolj grizejo in razjedajo, je pa lahko to že znak za preplah. In da do preplaha ne pride, je samo na nas, da se potrudimo in ločimo važne stvari od malenkosti in se jim ne pustimo speljati na led. inca tekaču na uradnem treningu, ko je nič hudega sluteč v skupini tekel po lokalni cesti, sem se spomnila filma, (žal sem pozabila naslov), v katerem so sicer nekoliko znanstveno fantastično prikazali podobno problematiko. V nekem mestu so si domačini umislili toliko psov, da jih na koncu niso več mogli obvladati niti s pomočjo policije in vojske. Enostavno so premagali ljudi, grizli in napadali vsevprek. Rekla sem, da je bil film znanstvenofantastičen, vendar le do neke meje. Pes, ki je napadel tekača, je bil privezan, a mu je uspelo odtrgati usnjeno ovratnico. Bil je torej slabo varovan. Veliko pa jih je, ki sploh niso varovani, prosto tekajo okoli hiš in po naseljih, tu so še potepuški kužki... Veliko je ljudi, ki se tujih psov bojijo. Verejetno ob podatku, da so v Antirabični ambulanti v celjskem zdravstvenem domu do začetka maja oskrbeli že 381 od psov napadenih oseb, ne brez razloga. In verjetno se ne bo nič spremenilo tudi po temlem zapisu, vsaj do takrat ne, ko bo tudi vaš slabo varovan pes nekoga napadel in s tem presenetil tudi vas... (bš) Anketa Kam na dopust ? Poletje je čas dopustov. Tega dejstva ne spremeni ničesar. Ampak, če smo za razliko od danes, še prejšnja leta ta čas vsi govorili in se pogovarjali o tem, kateri konec Jadranske obale bo vsaj za nekaj dni naš, so letos možnosti precej omejene. Nekaj k temu prispeva pomanjkanje denarja, več pa dogajanja v krajih vzdolž Jadranske obale. Še največ tistih, ki tudi letos ne bodo črtali iz programa morja, se odloča za slovensko Primorje in Istro, precej manj je navdušenih nad Kvarnerjem, še manj pa jih bo odšlo južneje, recimo v Dalmacijo in na otoke. Ampak to, o čemer zdaj pišemo, so samo naša predvidevanja in naša sklepanja. Kam pa bodo Velenjčani v resnici šli, o tem so nam povedali nekateri kar sami. bo septembra dopolnila šest let bi seveda rada na morje, a ostane nam le upanje, da bomo do prihodnjega poletja za to njeno željo kaj prihranili." MARTIN HAJSING- ER: "Nikamor, doma bomo letos. Imam vrt v Bevčah in Šoštanju in dela bo čez to poletje kar nekaj. Pa tudi sicer nad morjem nisem preveč navdušen, če bi že šel kam, potem bi jo mahnil ali v hribe ali v toplice. Sonca se namreč izogibam." DANIJEL ČEŠKO: "Počitnice? Z družbo se odpravljam na morje, letos v Portorož. To še ta mesec. V avgustu pa bomo s prijatelji taborili na Rogli. Nekaj denarja za te počitnice sem zbral sam, nekaj pa mi ga bodo prispevali starši. Prepričan sem, da bo super." SUNČICA BREZNIK: "Nikamor ne bomo šli letos.'Ni denarja, vse pa je tako drago. Prejšnja leta sem kak dan odšla k staršem v Srbijo, letos pa to zaradi politične situacije ne pride v poštev. Hčerka, ki HELENA PERKOVIČ: "Konec avgusta gremo na Ptuj, kjer imamo hišo. Tako bomo porabili del dopusta, del pa sva ga z možem že. Konec maja sva bila teden dni na Braču pri hčerki. Bilo je zelo lepo, le pot do tja je bila precej nevarna. Potovala sva s tovornjakom, nazaj pa se vračala s trajektom iz Splita do Reke , kar je bilo že varneje. Cene za niso visoke, za njih, ki tam živijo, pa je vse zelo drago, ker zaslužijo zelo malo." MARCEL HRIBER-ŠEK* "Na dopust? Nikamor. Prvič zato, ker nisem zaposlen in nimam denarja, drugič zato, ker je jug zaprt, tretjič pa zato, ker se mi Istra vseeno zdi krizna. Tako bom doma. Malo bom trimčkal, malo šel na kak bazen in poletje bo mimo. Na sploh pa se mi zdi, da si bo letos bolj malo ljudi privoščilo dopust ob morju." (mkp, B.M.) Nič več ne bo tako... Kdo bi si mislil, da je ta začetek nekega stavka, tolikokrat že izrečen, tako uporaben. Res ne bo nič več tako... ? Ali pa to velja le za letošnje poletje, za letošnje počitnice? V gozdu in tudi na zelenicah nas napadajo klopi, sončenje zaradi ozonske luknje ni varno, po Jadranu je plula šesta flota, šolske knjige so tako drage, da za počitnice ne ostane več niti tolar, zaposleni so v dvomih ali plača bo, in če bo, kdaj bo, ko bo... Cepljeni proti hitrosti Dandanes se ljudje lahko dajo cepiti proti ničkoliko različnim vrstam bolezni. Kot vse kaže, pa so letos iznašli še eno vrsto cepiva - cepiti se je možno tudi proti hitrosti. Da je tako, lahko kaj hitro ugotoviš v nekaterih lokalih, kjer natakarji kar tekmujejo med seboj, komu se je cepivo bolje prijelo. Pa da ne bo pomote - tudi izjeme so. Živel turizem! Povabil bo ministra Mag. Franc Avberšek je lansko leto, še kot direktor rudnika v Velenju, obljubil rudarjem, da na letošnje tretjejulijsko praznovanje pripelje ministra za energetiko v slovenski vladi. "Zdaj sem to jaz," je rekel, ko jim je spregovoril na skoku čez kožo. "Zdaj bi jim pa rad še jaz nekaj obljubil," je bilo ob teh besedah slišati nekoga čisto zadaj. Rudar brez svetilke Velenjski kip "Rudar" na Titovem trgu je spet brez svetilke. Letos je bila najmanj trikrat odtrgana. Tudi po zadnjem strokovnem posegu ključavničarja Romana Javornika ni zateglo. Na dan rudarskega praznika, ko je bil zbor za parado, so za eno uro namestili originalno rudarsko svetilko in jo skrbno pazili. Potem pa so jo spet spravili na varno. Za eno leto. Morda bo pa prvopoklicanim iz "modro-bele kronike" le uspelo zlikovca pričakati. Velenjska Policijska postaja -Sorbona? Se še spomnite vseh ravnateljev velenjske milice, oziroma Policijske postaje? v Sami fejst fantje: Joger, Zupančič, Krapše, Vrečič, Stumberger, Kselman, Marinič, Mlačnik in še kdo. Vsi gredo za inšpektorje ali komandirje v "prekoman-do". Tako je kar škoda, da vedno izgubimo najboljše kadre. Glede na to, da kako vzvišena mesta kadrujejo, imamo lahko velenjsko Policijsko postajo za slovensko Sorbono za podiplomski študij. Pravkar se je vpisal novi komandir Očkerl. Najnovejše iz Bele Ljubljane Gre za mnenje inšpektorja za promet ing. Sajov-ica, ki je v oddaji Od vrat do vrat izjavil, da so za prometni režim na Foitovi in Partizanski cesti krivi krajani Straže ob Partizanski cesti in upravni organi velenjske občine. Dodal je, da stroške štrihanja in eksperimentiranja z znaki plačuje Republiška uprava za ceste. Ce te navedbe držijo, bi si upal izjaviti, da je kriv tisti, ki plačuje in tisti, ki (ne) strokovno izvaja in nadzoruje. In krivda občinskih upravnih organov? Je do tiste mere, ko se pustijo "malati" iz Ljubljane, sami pa ne znajo problema rešiti. Zdaj ga bodo rešili Zeleni, ki bodo ostavili prometno komisijo in začeli pleskati z zeleno. Prestiž zgornjesavinjskih turističnih turizmov O prestižu na turističnih kmetijah v Zgornji Savinjski dolini, ki mu pravijo zgornjesavinjski želodec, bi se dalo pisati na dolgo in na široko. Žal, te kulinarične posebnosti in dobrote ni imela čast oceniti posebna strokovna komisija na 13. turistični prireditvi " Od lipe do prangerja" na Rečici ob Savinji.Tja namreč s teh želodcev niso prinesli. Kaj hudiča pa potem tako reklamirajo, še bolje za lepe denarce prestiž prodajajo. Ali so njihovi želodci tako dobri, da jih niso zaupali neki "levi" komisiji v presojo, ali pa je po sredi kakšen drug, nasproten razlog. Le škoda, da se ta samokritičnost ne pozna pri ceni Nimajo denarja za plače? Že kar nekaj dni zapored prejšnjega in tega tedna policisti kar z dvema radarjema pridno love voznike, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti na Partizanski cesti v Velenju. Najbrž se udeleženci v cestnem prometu na tem delu sprašujejo: ali tako zelo skrbe za prometno varnost ali pa nimajo dovolj denarja za svoje plače? ci; tako bi se tekmovanje hitreje odvijalo. No, kot sem slišal, pa velenjski prireditelji že od vsega začetka razmišljajo o tej prepotrebni napravi in napovedujejo, da bodo to skakalno središče kmalu dopolnili s to prepo-trebno napravo. Z nastopi naših skakalcev sem zadovoljen. Poudariti pa je treba, da prihaja nov izredno nadarjeni rod mladih skakalcev, na uradnem treningu smo videli nekaj izredno dolgih skokov, predvsem fantov iz mladinske ekipe in mlade A. Matjaž Kladnik je s 3. mestom na nedeljski tekmi in z novim rekordom skakalnice še dodatno potrdil, da je ta rod resnično izredno nadarjen. Na drugi strani pa imajo nekateri starejši tekmovalci, med njimi tudi Franci Petek normalno nekaj težav z novim škarjastim slogom. To so pokazali tudi tukajšnji skoki. Vedeti je treba, da gre za skakalce, ki so imeli zelo izpi- 1. do 4. in od 5. do 8.: Pontner:Klad-nik 77:73.5, Goder:Raška 80.5:73, Zupan:Tepeš 74.5:76, Gostiša:Meglič 76.5:72. Za 1. mesto: Goder (ČSFR):Pointner (Avs) 81:80, za 3. mesto: Kladnik (Ilirija):Raška (ČSFR) 74.5:73, za 5. mesto: Zu-pan:Gostiša 77.5:77, za 7. mesto: Te-peš:Meglič 76:72. Tenis Mladi upi Mladi upi ŠTK so se tokrat udeležili mednarodnih teniških turnirjev v Italiji in so s svojimi uspehi upravičili zaupanje selektorja, kluba, ter častno zastopali mlado državo Slovenijo. Matej Črešnik in Katarina Srebo-tnik sta se v Porto San Georgio na 10. mednarodnem turnirju dečkov in deklic do 12 let z udeležbo 10 držav uvrstila med 8 najboljših med posamezniki. Tekmovala sta tudi v dvojicah, kjer je par Črešnik — Ozmec (ŽTK MB) izgubil v polfinalu, pri deklicah pa sta Srebotnik — Mulec (ŽTK MB) izgubila šele v finalu. Kot najboljša uvrščena ekipa je dobila 18-karatni pozlačeni krožnik, ki ga prejme v trajno last Teniška zveza Slovenije. Druga predstavnica kluba Dunja Bibianko, ki je prav tako nastopala na drugem mednarodnem turnirju v Italiji, v kategoriji 16 let, se je tudi uvrstila med 4 najboljše. Preteklo nedeljo se je končalo na igriščih teniškega kluba Branik Maribor odprto mladinsko prvenstvo do 18 let. Velenjski tenisači so imeli tokrat manj športne sreče. Edino boljšo uvrstitev je dosegel Matjaž Grosman, ki je v četrtfinalu izgubil z Šenkom (Slovan LJ) z rezultatom 3/6, 1/6. Matej Dovšak je izgubil v 2. kolu z Marovtom (Branik MB) z rezultatom 4/6, 4/6, Camloh in Apšner pa sta izpadla že v kvalifikacijah. Pri dekletih ŠTK ni imel predstavnice, ker se 2. na mladinskem državnem prvenstvu, Urška Radanovič pripravlja na člansko državno prvenstvo. Alojz Benetek jjen klasični slog in je normalno, da imajo težave s prehodom na novega.« Aleksander Pointner, Avstrija: »To je bila zelo lepa prireditev. Tudi jaz sem prvič tekmoval na takšen način. Bilo je zelo napeto, gotovo za gledalce zelo zanimivo, za nas skakalce pa kar precej naporno, saj moramo večkrat na vrh, sploh najboljši. Nujna bi bila vlečnica. Treba pa bi bilo pripraviti še eno nižje zaletišče, sedaj smo skakali iz najnižjega, pa so bili skoki vseeno zelo dolgi. Pri mojem finalnem skoku sem imel tudi precej smole, saj mi je izpadel vijak na okovju, zato sem padel. S tem je bilo upov na prvo mesto konec. No, imel pa sem tudi močnega izzivalca.« S. Vovk Kombinacija Igorju Jelenu Prireditelji so izvedli tudi tekmo v nordijski kombinaciji (skok na 80-me-trski skakalnici in tek na 10 km). Najboljši je bil domačin Igor Jelen, drugi Erih Pečnik (Fužinar Ravne, 3. Franci Jekovec (Tržič), 5. Tomaž Lipičnik, 6. Peter Čeh, 7. Ivo Lipičnik (vsi Velenje), 8. Dejan Pogorevc (Mislinja) itd. Najtežja smer na Štajerskem Plezališče Kotečnik pri Libojah sodi med večja Slovenska plezališča, saj se lahko plezalci preizkusijo v stopet-desetih smereh. Z zadnjim tednom pa je bogatejše za ekstremno težko smer, ki jo je preplezal Velenjčan Matej Mejovšek. Gre za smer »MASA-KER« z oceno čiste desetice (x) in sodi med težje smeri v Sloveniji. Ma-saker je zelo previsna in petindvajset metrov dolga smer z dvema izredno težavnima mestoma, kjer plezalec obvisi na dveh prstih, sicer pa zahteva od plezalca izredno vzdržljivost in psihično pripravljenost. Mejovšek je za uspešen vzpon potreboval več dni, sedaj pa poskuša preplezati še težjo smer za katero meni da bo ena težjih na svetu. Po petem mestu na mednarodni tekmi »Ročk master« v Kranju, Mejovšek dokazuje dobro formo tudi v ekstremno težkih smereh. Ob vzponu v smeri »Masaker« pa je mlad Velenjski plezalec Gregor Šeliga opravil vzpon v smeri »Quernica« z oceno (8a), kar je za vodilnega na tekmah za mladinski pokal dober rezultat. Sedaj se Mejovšek in Šeliga odpravljata v Francijo, kjer se bosta udeležila dveh mednarodnih tekem, ter mesec dni plezala v plezališčih po Franciji. TADEJ G. naš čas- vaš Cas Dejali so: Tomaš Goder ČSFR: »Bil sem zelo zvedav, zelo me je zanimalo, kako zgleda takšno tekmovanje z izločilnim sistemom. Prvič sem takole tekmoval in reči moram, da mi je bilo kar všeč. Mislim, da je prireditev izredno uspela, čeprav sem sicer bolj zadovoljen z nočno tekmo, ker se je odvijala nekoliko hitreje od današnje. Seveda zato niso bili krivi izvrstni prireditelji, ampak dež. Toda med zimskimi tekmami je mnogokrat še huje, ker pogosto dežuje ter sneži hkrati in je seveda tudi veliko bolj mrzlo. Torej takle dež za skakalca ni nič posebnega in seveda iz Velenja odhajam zelo zadovoljen, reči moram, da prvega mesta sploh nisem pričakoval, saj mi Rezultati: Rezultati za »Rudarsko svetliko«: I. Gostiša (SLO - A) 210.0 (76.0 in 76.5), 2. Pointner (AVT) 209.3 (77.5, 75.5), 3. Goder (ČSFR) 197.8 (71.5, 76.5), 4. Meglič (SLO - mlada A) 197.5 (73.0, 74.5), 5. Kopač 196.3 (72.5, 73.0), 6. Janus (oba SLO - člani A) 191.7 (73.5, 71.0), 7. Jež (ČSFR) 191.3 (73.0. 72.5), 8. Fras 190.8 (70.0, tudi na treningu ni šlo najbolje, na današnji tekmi pa sem bil iz kroga v krog boljši. Moje zadovoljstvo pa je še toliko večje, ker sem dobil tudi lepo nagrado — Vespo.« Matjaž Kladnik: »To je bila moja prva tekma v parih. Nisem pričakoval rekordnega skoka, tudi ne tako dobre uvrstitve, zato je zame dvodnevno tekmovanje v Velenju velika vspod-buda za naprej, hkrati pa seveda potrditev dobrih dosedanjih treningov. Tudi mene dež ni motil, pri mojem rekordnem skoku pa je seveda pomembno vlogo igraTveter.« Danilo Pudgar, strokovni vodja naših reprezentanc: »Velenjska revija je izredno uspela. Zaradi dežja sem sicer nekoliko bolj zadovoljen z nočno tekmo, ker je pač tekla nekoliko hitreje kot današnja »izzivalna« tekma. Vsekakor pa je za takšen način tekmovanja nujna vlečnica ob skakalni- 73.0), 9. Jekovec (SLO - mlada A) 190.4 (70.5, 73.5), 10. Petek (SLO -člani A) 188.6 (71.0, 72.5), 28. Pogo-relčnik (SSK Velenje) 159.7 (65.0, 67.0), 45. Debelak, 46. Iršič, 55. Ko-lenc, 56. Lukič (vsi Velenje — vsi tekmovalci so imeli po en padec). 2. SKI JUMPING CHALLEN-GER: Polfinalni dvoboji za mesta od Kotalkarji za pokal prijateljstva in rudarsko svetilko Med športnimi prireditvami, ki že dolgo vrsto let bogatijo program praznovanja rudarskega praznika, je bilo tudi letos tekmovanje v kotalkanju za pokal prijateljstva in rudarsko svetilko. Letošnjega, ki seje začelo z uvodnimi treningi v petek, 3. julija, ter nadaljevalo in zaključilo v soboto, 4. julija, se je udeležilo 48 kotalkarjev iz petih slovenskih in dveh italijanskih kotalkarskih klubov. Letos so najkvalitetnejše nastope pripravili kotalkarji kotalkarsko-drsalne-ga kluba iz Domžal, navdušili pa so tudi domačini — člani velenjskega kluba za umetnostno kotalkanje Rudar, ki so bili na koncu tretji. Med njimi je bila najboljša mladinka Tjaša Praznik, ki bo konec avgusta nastopila tudi na evropskem prvenstvu v kotalkanju v italijanskem Oderzu. REZULTATI: CICIBANI: 1. Samo Križnar (KDK Domžale), CICIBAN-KE: I. Teja Tepež, 9. Petra Meža (obe KUK Rudar), PIONIRKE C: I. Andreja Ručman (KDK Domžale), PIONIRJI B: 1. Matej Drašček (KDK Domžale), PIONIRKE B: I. Saša Slane (KDK Domžale), 6. Vesna Fece, II. Petra Marinič (obe KUK Rudar), PIONIRKE A: 1. Tina Demšar (KDK Domžale), SKUPINA Dl: 1. Alessandra Brotese (Valdoskating). 5. Marina Krklec (KUK Rudar), SKUPINA D2: I. Moira Rossetto (SC Oderzo), MLAJŠE MLADINKE: 1. Petra Švajger (DKK Stanko Bloudek), MLADINCI: 1. Stefano Abruscia (SC Oderzo), MLADINKE: 1. Daniela Rossi (SC Oderzo), 2. Tjaša Praznik, 4. Katja Čater (obe KUK Rudar), ČLANICE: 1. Alenka Oven, 2. Mojca Novak (obe KUK Rudar) Diana Janežič Državno prvenstvo šolanih psov Na velenjskem mestnem stadionu se je v soboto, 4. julija, odvijalo državno prvenstvo šolanih psov. Na njem je sodelovalo 21 psov in njihovih lastnikov iz 10 slovenskih kinoloških društev, tekmovali pa so v skupinah A in B v sledenju, poslušnosti in obrambi. REZULTATI: SKUPINA A: I. Iztok Krumpak, KD Ljubljana, nemški ovčar Jogi Ostrorogov 275 točk in boljša obramba, 9. Tone Kugonič, KD Velenje, veliki šnaucer Jak — 266 točk; najboljša sled: Janez Birk, KD Ljubljana, nemški ovčar Kras Santorini: najboljša poslušnost in najboljša obramba: Mojca Bajželj, KD Naklo, nemški ovčar Jup; SKUPINA B: 1. Zdravko Jež, KD Ljubljana, nemški ovčar Lotus Santorini, 285 točk; najboljša sled: Marcel Vodov-nik, K D Žalec, doberman Levina; najboljša poslušnost: Zdravko Jež K D Lju-' bljana, nemški ovčar Lotus Santorini; najboljša obramba: Anton Kokalj, K D Tržič, nemški ovčar Laso Diana Janežič Revija smučarskih skokov Velenje 92 V soncu in dežju Konec minulega tedna so v Šaleški dolini slavili Rudarji—v petek, v soboto in nedeljo, pa je bil praznik vseh, ki so navdušeni nad smučarskimi skoki. Zavzeti delavci Smučarsko skakalnega kluba so tudi tokrat poskrbeli za zelo zanimivo prireditev, za doživetje posebne vrste, pa je poskrbelo vreme, saj je nedeljsko tekmo motil hud naliv. Prav vreme je bilo krivo, da se je drugi dan zbralo v tem našem prelepem smučarsko skakalnem središču ob velenjskem gradu precej manj gledalcev, kot v soboto na nočni tekmi za tradicionalno »Rudarsko svetilko«. Tisti, ki so v nedeljo kljub vsemu prišli z dežniki na tekmo in vstrajali ter bodrili hrabre skakalce do konca, so bili navdušeni in gotovo jim ni bilo žal, da so nedeljsko deževno popoldne preživeli na 2. Sky jumping challen-gerju (izločilni tekmi). Oddolžili pa so se jim tudi skakalci, saj so kljub dežju gledalci videli nekaj zelo dolgih skokov. Oba dneva je bila tekma na 80-metrski skakalnici. Na sobotni nočni prireditvi je nastopilo 60 skakalcev iz Avstrije, ČSFR, Norveške in Španije, najbolj številčna pa je bila seveda udeležba slovenskih tekmovalcev, z vsemi najboljšimi v vsen Kategori- jah. Revija skokov v Velenju je pokazala, da je strokovno delo v naši državi dobro zastavljeno, saj so gledalci videli odlične nastope prav mladih. Najbolj pa je med njimi navdušil še ne 17-letni Matjaž Kladnik iz ljubljanske Elektrotehne Ilirija, ki je v soboto na uradnem treningu skočil kar 82.5 m; to je nov rekord velenjske skakalnice, za dva metra daljši od rekorda Francija Petka, doseženega lani. Rudarsko svetilko si je priskočil Gostiša, ki je bil samo za 0.7 točke boljši od avstrijskega reprezentanta Point-nerja. 32 najboljših skakalcev nočne tekme se je uvrstilo na nedeljsko tako imenovano izločilno tekmo. Tu se v vsakem krogu pomerita dva tekmovalca, naprej se uvrsti tisti z daljšim skokom. Tisti, ki se vsaj malo spoznajo na skoke, so se lahko tudi v nedeljo popoldne v Velenju prepričali, da bo klasični slog kmalu iz-podrinjen, saj so mladi prav. zaradi novega škarjastega sloga, kljub neizkušenosti bili v prednosti, torej je marsikateri izzivalec odšel v naslednji krog. Tudi Franci Petek je v Velenju moral priznati premoč mladega Matjaža Kladnika. Seveda pa ljubitelji smučarskih skokov pričakujejo in upajo, da bo tudi Franci kmalu enak mojster škarjastega sloga, kot je bil klasičnega. Ko mu je v Velenju eden izmed škarjastih skokov uspel, so mu gledalci seveda odkritosrčno zaploskali. Nedeljsko tekmo je nepričakovano dobil češkoslovaški tekmovalec Goder (bil je tudi skupni zmagovalec REVIJE 92), ki je imel v finalu Zmagovalcu Tomažu Goderju je predsednik velenjskega kluba Feliks Zamuda ponudil na izbiro marke ali Vespo. Mladi zmagovalec se je odločil za motorno kolo in ne dolgo zatem so ga že preizkušali na velenjskih ulicah. za nasprotnika odličnega avstrijskega reprezentanta Po-intnerja. Prav Pointner je v polfinalu izločil našega Kladnika, Goder pa tovariša iz njegove reprezentance Ra-ško. V zadnjem finalnem skoku je prvi poletel Pointner. »Ustavil« se je pri 80 metrih, žal je bil to skok s padcem. Pred Goderjem je bila lahka naloga, zmaga tako rekoč v žepu, le solidno mora skočiti. Gotovo so tudi gledalci pričakovali kratek nezanimiv skok. Goder pa je razmišljal drugače. Očitno si je želel zmago in nagrado (Vespa) pošteno zaslužiti in se hkrati z dobrim skokom oddolžiti premočenim gledalcem, torej tistim, ki so vztrajali čisto do konca. Vlekel je in vlekel ter pristal pri 81 metrih. In druga tovrstna prireditev v Velenju se je končala na najlepši način. Kot so povedali mnogi poznavalci je nad vse uspela, uspela pa je seveda pred vsem zaradi dobre izvedbe SSK Velenje, ki je pritegnil tudi mnoge pokrovitelje z lepimi nagradami. Prireditev so podprli Rudnik lignita Velenje, Veplas Velenje, Jeklotehna Maribor, Lo-gos Ljubljana, Zavarovalnica Triglav in še mnogi drugi posamezniki oziroma podjetniki. S. Vovk Najboljši na 2. Sky jumpingchallengerju Na slavnostni tekmi so bili tudi mnogi gostje. Pred začetkom je igralcem igrala velenjska godba, vmes med posameznimi skoki pa so se jim predstavili velenjski jadralni padalci, strah v kosti pa so gledalcem pognali člani domačega Rasting kluba (Matjaž Kovač, Oto Fijavž, Bogdan Plaznik), ki so s svojimi skaterji takole hrabro poleteli na 55-metrski skakalnici. (S. Vovkj Plavanje Preteklo soboto je v Krškem potekalo šprintersko državno prvenstvo za pionirje in kadete. Kljub nepopolni zasedbi so se plavalci plavalnega kluba Velenje znova izkazali. Osvojili so dve medalji in se desetkrat uvrstili v finale, med najboljših osem v Sloveniji. Medalji sta osvojili Petra Podpe-čan in štafeta 4 x 50 m mešano v postavi: Andraž Valcl, Sašo Doblšek, Jure Majhen in Mario Petras. Rezultati: pionirji — 50 m prsno: 4. Sašo Doblšek 38,16; 50 m kravi: 6. Andraž Valcl 30,10; 50 m hrbtno: 4. Andraž Valcl 34,53; 50 delfin: 8. Andraž Valcl 33,36; štafeta 4x50 m kravi: 4. Velenje 2:04,18 pionirke — 50 m hrbtno: 7. Ajda Valcl 37,66 kadeti — 50 m delfin: 7. Jure Sto-par 30,55 kadetinje — 50 m prsno: 3. Petra Podpečan 39,73; 50 m kravi: 8. Petra Podpečan 32,08 Dosežen uspeh na letošnjem državnem šprinterskem prvenstvu je pomembnejši ob dejstvu, da bodo prihodnje leto skoraj vsi naši plavalci nastopali še v isti kategoriji. Marko Primožič Planinski tabor v Logarski dolini Mladinski odsek PD Velenje organizira planinski tabor za osnovnošolce in letos prvič tudi za srednješolce. Za tabor za srednješolce je še nekaj prostih mest. Tabor bo od 16. 7.-23. 7., cena tabora je 4500,00 tolarjev, prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni PD Velenje vsak dan od 9, — 10. ure, v torek in četrtek pa tudi popoldne od 17.—19. ure. Pohitite! Pred Raly-jem v Velenju Za letošnje državno prvenstvo v rally-ju so posadke do sedaj opravile polovico tekmovanj (rally Mazda, Sa-turnus, Acapulco). Za letošnjo sezono so značilni dve novosti: nove posadke z novejšimi modeli in izredni boji za najvišja mesta. Posledica teh bojev so-odstopi zaradi nesreč in ne več zaradi okvar. Tako je bilo tudi na zadnjem rally-u Acapulco, ko je Brane Kuzmič na zadnji hitrostni preizkušnji poskušal zaostanek 23 sekund spremeniti v vodstvo, vendar je zletel s ceste in povsem uničil vozilo, sam pa si poškodoval koleno. Med tekmovalci je izredno zanimanje za rally v Velenju, ki se bo vozil 3. oktobra 1992. Organizator pričakuje na mednarodnem rally-ju okoli 55 posadk iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Vsekakor pa se bo obdržala tradicija, da zmaga v Velenju pomeni tudi naslov državnega prvaka. B. Amon Šahovske novice V soboto, 4. julija je bilo v Celju regijsko prvenstvo v šahu za mladince. Nastopilo je osem šahistov, med katerimi je prepričljivo zmagal Peter Voglar, učenec CSS in član ŠŠD. Premagal je vseh sedem nasprotnikov in s tem osvojil naslov mladinskega regijskega prvaka v šahu za leto 1992. V soboto je bilo v Ljubljani državno ekipno prvenstvo, ki se gaje udeležila tudLekipa Š$D_Med 30 ekipami si je delila 12,—20. mesto. Vrstni red: 1. Metalna 22 točk, 2. Fronta 21 točk, 3. Kovinar 19 točk, 4. Žalec 18 točk ... V četrtek je ŠŠD v počastitev praznika rudarjev organiziralo šahovski ekipni turnir, ki se ga je udeležilo 9 ekip iz Velenja. Zmagala je ekipa Gorenje 14 točk, 2. RLV II 13 točk, 3. RLV 1 12 točk ... Andrej Novak OVEN od 21. marca do 21. aprila Le še malo časa imate, da izpeljete načrt, ki ga nameravate že dolgo realizirati. To pa zato, ker so vam v tem obdobju zvezde še kar naklonjene, nasprotniki pa sploh ne, saj se sploh ne morejo odločiti za dopust. Poskušali boste utrgati nek prepovedan sad in to zaradi trme in kljubovalnosti. Da si boste v zadnjem trenutku premislili bo bolj posledica tega, da se boste ustrašili neuspeha, kot pa česa drugega. BIK od 22. aprila do 20. maja Pod vtisom dogodkov zadnjih dni minulega tedna boste prihajajočega pričeli nerazpoloženi in naveličani. Stanje se bo hitro izboljšalo, če boste le hoteli, saj lahko pričakujete nekaj zelo zanimivih in prijetnih naključij, ki bodo pripomogla k temu. Zaradi slabe izkušnje iz preteklosti boste celo na trmo pozabili. Ne boste pa pozabili na denarni dolg in za potešitev slabe vesti, ki jo imate, malce popazili na svoje finančno stanje. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ko ste že mislili, da bo sedaj vse teklo vsaj približno tako, kot si želite, vam bo ponagajalo zdravje. Priznati si boste morali, da zase in za svoje telo res naredite veliko premalo. Izgovarjanje, da za take stvari, kot je nekaj vsakodnevne rekreacije nimate časa, ker ste prezaposleni, bo sedaj pokazalo svoje sadove. Trdno se boste odločili stvar popraviti, pri tem pa ni izključeno, da jo boste vzeli celo preveč resno. V ljubezni kaže dobro. RAK od 22. junija do 22. julija Ne morete in ne morete iz svoje kože. Ko se vam spet ne bo v celoti posrečilo izpeljati vsega, kar ste si zastavili, boste vzkipeli in rovarili, čeprav le v domačem krogu. Razmere na vašem področju so precej zapletene, zato bi bilo dobro, če bi se kdaj zadovoljili tudi s čim manjšim. Visoko leteče cilje boste morali vsaj še nekaj časa tlačiti, ker bo ovir naenkrat vedno več. Kar pa se osebne sreče tiče, tudi ta ne bo ravno taka, kot bi vi želeli. Neprijeten teden, ni kaj! LEV od 23. julija do 23. avgusta Ukvarjali se boste predvsem z osebno srečo in to tisto v dvoje. Najprej le v sanjah, potem pa se tudi dejansko ne boste več mogli brzdati, saj vam bodo zaljubljeni pogledi osebe, ki je všeč tudi vam, dali pravi elan. Če ste izbrali pravi čas, boste vedeli šele čez nekaj časa, sploh za vezane obstaja nevarnost, da se boste tako spremenili, da bo partner postal sumnjičav. Izgovarjanje na lepo vreme, sonce in poletje, ki da vas delajo tako srečne, ne bo veliko zaleglo. T»¥,WCA od 24. avgusta do 30. septembra Glede na to, kako se obnašate zadnje čase, bi lahko rekli, da kar iščete žerjavico na kateri se boste opekli. Nevarnost, da boste s tem povzročili pravo verižno reakcijo tudi pri svojih najbližjih, je velika. Zato kdaj pomislite tudi na koga drugega, ne le nase. Vedno bolj vas bo jezila uspešnost vašega prijatelja v sicer nelegalnih poslih, vendar podobne namere raje odmislite. Če se boste odzvali povabilu, vam ne bo žal. TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra Ne znate in ne znate se otresti misli na delo in tisto, kar vam v življneju vsaj trenutno pomeni zelo veliko. Kol da vas ne more nihče več ustaviti, ste prav okupirani s stvarmi, ki vam sicer posledično prinašajo veliko osebno zadovoljstvo. To bo počasi pričelo vnašati nemir v stalne zveze, tisti, ki partnerja še nimajo, pa si ga ob takem početju tudi najti ne morejo. Po nekaj zelo prijetnih dneh se boste sicer poskušali spremeniti, vendar bo težko. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Nekako se boste prepustili toku življenja, vendar se boste odločili in resnično dobro izkoristili vsako svetlo točko v njem. Melanholija, ki vas zajame tu in tam vas bo počasi minevala, spet si boste začrtali nekaj ciljev in se počasi prebijali do rezultatov. Hiteli ne boste, kar je tudi prav. Ker trenutno nimate ugodnega obdobja, je tako tudi najbolje. Vezani ne bodo imeli ljubezenskih težav, nevezani pa prav tako ne, ker se z njimi ne bodo niti poskušali obremenjevati. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra S partnerjem bosta spet našla skupen jezik, sploh, ker se boste spremenili tudi vi in mu pričeli posvečati več pozornosti in podpore. Vse skupaj bo izpadlo tako, kot da vaju je spet povezala partnerjeva nesreča in kriza, ki jo ne bo zakrivil sam. Veliko boste doma, vendar boste vsako minuto koristno izrabili. Ideje in načrti bodo veliki, do uresničitve pa sploh ni tako daleč. Na delovnem mestu boste dosegli nekaj vidnih uspehov in tudi pohval. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Nihče vam ne bo oporekal vaše zagnanosti pri delu, zna pa se najti kdo, ki se bo upiknil v uspešnost. Imate sicer čisto vest, vendar vam ne bo vseeno. Po temeljitem razmisleku boste hitro ugotovili, kaj bi morali storiti, izpeljati pa to ne bo tako lahko. Doma bo vse tako, kot si želite, načrte, povezane z družino boste izpeljali brez težav. Le malo bolj globoko boste mogli seči v žep. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Lenarjenje boste morali prekiniti, čeprav vam je močno ustrezalo. Nabralo se bo kar nekaj dela, težava pa bo v tem, da boste naenkrat vse morali storiti sami. Vsi, na katere boste računali, bodo izpuhteli ravno v pravem času, da se bodo izognili vašim prošnjam. Vročino boste težko prenašali, tudi s spancem bolj slabo kaže. Dovolj pa bo denarja in osebne sreče, kar vam bo v dani situaciji tudi dovolj, da si boste teden zapomnili kot lep. RIBI od 19. februarja do 20. marca Naenkrat se boste znašli v situaciji, ko bi najraje vzeli potovalko in zbežali čim dlje od vseh težav, ki jih ne bo malo. Največje bodo finančne, živci vas bodo pričeli puščati na cedilu, (udi po hrani po dolgem času ne boste imeli prav nobene želje. Čeprav neradi boste veliko časa preživeli po pisarnah uradnih institucij, vaša labilnost in menjajoče razpoloženje pa bo breme za yse okoli vas. Partner bo neverjetno razumevajoč. Kreme, olja... in pohitimo na plažo! dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837 Tako, teden je naokrog. V prejšnjih rubrikah sem vam že napisala nekaj o sončenju, danes pa bi vam predstavila še posamezna sredstva za sončenje. Kreme za sončenje uporabljamo za manjše predele kože (npr. roke, obraz), saj jo je težje vtreti v kožo kot olje ali mleko. Res je, da se s kremo namažemo v debelejšem sloju in zato je zaščita boljša. Kot zanimi- vost naj povem, da v laboratorijih preizkušajo zaščitni faktor z debelo plastjo kreme. Mastne kreme za sončenje so primerne za suho kožo. V primeru, da krema poleg zaščitnega faktorja vsebuje še snovi, ki vežejo vlago (npr. vitamin E, collagen, silikon), je primerna za nego poškodovane kože predvsem z sončnimi žarki). Kreme za sončenje, ki vsebujejo UVA in UVB filtre so: Lancome, Biotherm, Ambre Solaire (vsebujejo tudi vitamin E). Monteil (s snovmi, ki vežejo vlago), Juvena (vsebuje pospeševalec por-javitve) in Piz Buin (je odporen proti vodi). Geli ali želeji za sončenje so primerni predvsem za tiste ljudi, ki želijo dopust na obali preživeti aktivno (npr. surfarji), saj zaščitna sredstva kot so želeji in nemastni razpršilci vsebujejo lahka olja ali pa so povsem brez njih in zato ne drsijo po deski. S temi sredstvi se je potrebno večkrat namazati, še posebno po vsakem kopanju v morski vodi, kajti mokra koža veliko bolje prepušča žarke kot suha. Nemastni športni izdelki, ki so odporni tudi proti vodi so: Piz Buin (Sunsport losion), Stendal (Special Šport), Elen Betrix (Sonnen gel)... Mleko za sončenje je zelo priljubljeno zaščitno sredstvo za telo. Ima sposobnost hitrega vpijanja. V mlečnih emulzijah sta voda in olje, kar omogoča visok zaščitni faktor. Mlečne emulzije vsebujejo kar 70% vode, posledica tega pa je, da povrhnjica nabrekne. Snovi, ki vas varujejo pred opeklinami, pa se pravilno porazdeli- Če se boste odločili za nakup mleka za sončenje, si izberite takšnega, ki vsebuje zaščito pred UVA, UVB in ultra rdečim žarkom: Ambre Solaire, Lancome, Infrasol... Ali pa mogoče posebne losio-ne, kot so: Babor, Beach Coder (zaščitni faktor 2) Piz Buin in še bi lahko naštevali. No, pa srečno do prihodnjič. tudi druge variante; močno zožen predel proti vratu, poševno ali polkrožno zaključeni modeli... S tem lahko dosežemo tudi željen videz oblačila - eleganten ali špor- ten in seveda tudi nas samih. Ideja je zelo prikladna, saj lahko brez težav novo, modno oblačilo naredimo iz kakšnega kosa garderobe kar sami - le rokave moramo odrezati. V Zurček na Kardeljevem trgu Počitnice so tu. Naši otroci jih preživljajo na različne načine. Posebej veselo so vanje zakorakali vsi tisti, ki so se udeležili tradicionalnega Žur-čka, ki ga že nekaj let zapored pripravljata na Kardeljevem trgu društvo prijateljev mladine te krajevne skupnosti in občinska zveza prijateljev mladine. Pravzaprav ni potrebno veliko, da se imajo otroci lepo, le primerno zaposlitev jim je treba najti, jih malo usmeriti, potem pa naredijo vse s svojo lastno domišljijo, (mz, foto S. Vovk) Otroci vedno radi popri-jemo za čopič. Tako najlažje dokažejo, kako veliki ustvarjalci so. Tudi na Žurčku je bila likovna delavnica množično obiskana. Naslikane risbe so potem razstavili, kar na vrvici za obešanje perila. Pa še več drugih delavnic so pripravili na Kardeljevem trgu. Otroci so lahko preizkušali svoje ročne spretnosti, vmes pokramljali s prijatelji, se ozrli na prireditveni prostor, kjer so drugi prepevali in se kako drugače veselili. K dobremu Žurčku sodi tudi tekmovanje. Otroke je na Kardeljevem trgu še zlasti pritegnilo tekmovanje v vožnji s priljubljenimi avtomobilčki na daljinsko upravljanje. Tudi na tem tekmovanju je bilo treba prikazati veliko znanja in ročnih spretnosti. Ne skrivajte rok! o tem, ali si jih lahko privoščite, mora biti vaša. Univerza za tretje življenjsko obdobje Likovni krožek Leto dni po ustanovitvi univerze za tretje življenjsko obdobje je bil osnovan likovni krožek.Vodi ga mentor Tone Skok. Zal ga obiskujemo le ženske, ki jih je sprva pritegnilo vozlanje. Z okornimi rokami smo v začetku nerodno voz-lale, toda kaj kmalu so izpod naših rok prihajale prave mojstrovine. Marsikateri dom je olepšan z našimi izdelki. Lotevale smo se vse zahtevnejših del. Pritegnilo nas je poslikavanje usnja, pa krožniki iz Liboj... Gnetenje gline m izdelovanje drobnih okraskov iž nje, ter njih pečenje, nas je precej opogumilo. Marsikatera z veseljem nosi v šoli narejeno broško. Pa tudi novoletno jelko smo letos okrasile z izdelki iz gline. Barvanje pirhov je naša specialiteta. Barvamo jih v več tehnikah. Za novoletno srečanje smo izdelale čestitke za vse udeležence. Vsaka jih je napravila 20 ali več v svoji tehniki in napisala najbolj duhovita voščila. Lahko rečem, da je bil te voščilnice vsakdo vesel. Potem je prišlo najvažnejše. Slikanje cvetja, tihožitja. Postavljene smo bile bile pred vazo cvetja, ki ga je bilo treba naslikati. Vse smo slikale isti predmet, vendar so se naše slike močno razlikovale. Naš neutrudljivi mentor je s svojim znanjem in požrtvovalnostjo poskrbel, da je vsaka naša slika uspela. Slikamo s flomastri, tem-perami, jajčno tehniko, voš-čenkami... Za dopolnitev našega znanja obiskujemo slikarske razstave. Tu se seznanjamo z raznimi tehnikami slikanja in oblikovanja. Posebnost je vsakoletna razstava Likovni svet otrok v osnovni_šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju. Naj omenim, da je med nami Jožica, ki boleha za sklerozo multipleks. Z otrdelimi prsti se je naučila vozljanja. Toda kmalu so se pokazali rezultati, kajti roke so postale bolj gibljive. Začela je vozljati z najtanjšo vrvico. Zdravstveno stanje se ji je izboljšalo in vrnilo se ji je veselje do življenja. Pri nobeni terapiji ne moreš tako razgibati rok kot pri izdelavi makramejev. Velja poizkusiti- , v . Stana Kovic MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM Prispevke lahko nakažete na Žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Ljubljana, štev: 50101-678-45223 s pripisom "za materinski dom" Hvala! Odbor za materiski dom pri reviji Otrok in družina, Muklošičeva 16, Ljubljana, Tel.: (061) 311-658 Pokrovitelji: janež Hacin, Državna založba Slovenije d.d., Cankarjev dom, Simotisk-Papirus in vsi, ki se nam boste še pridružili! V hudi vročini imamo radi na sebi čim manj stvari. Če pa nam tako zapoveduje tudi moda, je to treba izkoristiti. Seveda pa moramo tudi pri tem paziti na obline, ki jih s tem izpostavimo poleti še bolj precenjujočim pogledom. Naj bodo oblačila brez rokavov letos še tako modna, presoja Če smo v nekaj prejšnjih letih tu in tam že srečevali modele brez rokavov, to do letošnjega poletja ni bilo tako izrazito. Morda kakšna majčka iz bombaža ali viskoze, tudi preproste kroje oblek v stilu šestdesetih let smo našli med njimi. Letos pa so pravi modni hit poletne jakne brez rokavov. Značilno zanje je, da so krojene v zelo elegantnem slogu in tudi iz zelo kvalitetnih materialov. Nobena značilnost istih modelov z rokavi jim ne manjka. Fazone, pa-spolirani žepi, zlati ali še bolje oblečeni gumbi iz istega blaga, dostikrat tudi podložena ramena. Izrezi ob rokah se velikokrat končujejo točno tam, kjer bi naj bili vstavljeni klasični rokavi. Možne in modne pa so Odprto pismo g. ministru za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Gabru Na Vas se obračam kot ena izmed svetovalnih delavcev na srednjih šolah, ki se pri svojem delu zlasti letos izrazito srečujemo z mnogimi problemi v zvezi s sprejemanjem novincev in študijskim svetovanjem. Izhajam iz lastne stiske, človeške in profesionalne, iz stiske, ki jo podobno kot jaz doživlja še mnogo svetovalnih delavcev. Na področju poklicnega in študijskega usmerjanja čutim namreč veliko nemoč v svoji težnji po usklajevanju svoje profesionalne etike in uveljavljanja človekovih pravic z možnostmi izobraževanja, ki jih mladostnikom naša družba (vzgojnoizobraževalni sistem) daje. Nemoč, ko imam pred očmi množico demoraliziranih osmošolcev (in njihovih staršev), ki so se po zbirnem postopku znašli na cesti in v svetovalnih službah od šole do šole obupno iščejo svojo odrešilno bilko, iščejo pomoč ali vsaj nasvet. To so večinoma učenci, katerih pro-gnostična ocena (uspeh, sposobnosti, ...) kaže na to, da bi se zmogli uspešno izobraževati ne le v 2, 3-letnih, ampak nekateri celo v 4-letnih programih. Zmogli, vendar zanje ni več prostega mesta oziroma ni več na razpolago takšnega programa, ki ne bi bil v močnem nasprotju z njihovo interesno naravnanostjo (na našem področju je ta problem pereč zlasti za dekliško populacijo). Z velikimi težavami pa se po drugi strani letos srečujejo učenci zaključnih letnikov, ki želijo nadaljevati izobraževanje na visokošolskih organizacijah in imajo pred sabo omejitvene postopke (preizkuse posebnih sposobnosti in sprejemne izpite). Vemo, da bi naj glede na število razpisanih prostih mest letos odpadlo približno ena tretjina kandidatov za vpis (le redke VO so naknadno povečale število vpisnih mest). To bo problem zlasti za učence, ki se s srednjim izobraževanjem še niso pridobili poklica (npr. gimnazijci). V še veliko večji zagati so se letos znašli vsi tisti učenci, ki jim je v junijskem roku spodletelo pri kakšnem predmetu na zaključnem izpitu. Vzrok za takšen neuspeh ne moremo iskati vedno le v neznanju, ampak pri marsikomu v večji občutljivosti na enkratno odločilno preizkušnjo iz štirih predmetov (pojav treme). Veliko število visokošolskih ustanov je tem učencem preprosto zaprla možnost vpisa ali pa jim ne dovoli opravljati sprejemnih , izpitov (Pravna fakulteta, Strojna fakulteta, Filozofska fakulteta — določeni oddelki,...) oz. jim pri skupnem rezultatu namerava odbiti točke iz zaključnih izpitov (Ekonomska fakulteta, ...). Po šolskih predpisih imajo vsi ti kandidati status učenca srednje šole do 30. septembra (Ur. list SRS, št. 25, 12. 7. 1989, dopolnitve Zakona o ST — čl. 87), čeprav traja organizirano vzgojnoi-zobraževalno delo v srednjem izobraževanju od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta. Zato imajo ti učenci prvico, da v tem času dokažejo svoje srednješolsko znanje. Vsako omejevanje možnosti vključitve v omejitvene postopke na visokošolske organizacije in zapiranje vpisa pred tem rokom predstavlja kršenje obstoječih šolskih predpisov. Le-teh predpisov avtonomnost visokošolskih ustanov ne more in ne sme presegati. Predlagam, da ravnajo visokošolske organizacije enako kot Poslovno ekonomska fakulteta Maribor, katera tudi tem kandidatom omogoča opravljanje sprejemnih izpitov in bo naknadno upoštevala točke iz zaključnih izpitov. V zadnjem času opažamo med mladostniki močan porast depresivnosti, anksioznosti, ekskisten-čnega vakuuma, psihosomatskih težav, suicidalnosti, narkomanije, delikventnosti,... Po mnenju strokovnjakov je porast teh pojavov prav gotovo v veliki meri pogojena z brezperspektivnostjo ANDREJEV DOM NA SLEMENU 40. OBLETNICA POSLOVANJA Tel. 895-154 Pravi kraj za vaš izlet, za počitek ob koncu tedna, izhodišče za prelepe planinske ture, ter prave letne počitnice. Pričakujemo vas! mladega človeka, ki je šele na začetku življenjske poti. Zavedamo se, kaj vsi ti pojavi iz različnih zornih kotov za neko družbo predstavljajo in da je učinkovitejše njihovo preprečevanje kot odpravljanje. Menim, da se moramo zlasti v vzgoji in izobraževanju potruditi, da damo mlademu človeku osnovne možnosti za realizacijo njegovih sposobnostnih potencialov in poklicnih oz. študijskih interesov. S tem bomo vsaj malo pripomogli k zmanjšanju življenjskih stisk naših mladostnikov, k njihovemu skladnejšemu osebnostnemu razvoju in s tem k oblikovanju bolj zdrave družbe. Družbe, za katero bomo lahko mirneje rekli, da ji humanost kljub gospodarskim težavam predstavlja eno od osnovnih vrednot. Naj poudarim še to, da je R Slovenija ena od podpisnic mednarodne konvencije o človekovih pravicah, med katerimi so posebej izpostavljene pravice otrok in mladostnikov, tudi pravica do svobodne izbire poklica in pravica do izobraževanja. Vemo, da omenjena konvencija države podpisnice obvezuje ne le k de-klariranju, ampak predvsem k bolj doslednemu izvajanju teh pravic. Prosim Vas, da o vsem navedenem razmislite. Pričakujem, da boste v okviru Vaših možnosti navedeno upoštevali, nemudoma ustrezno ukrepali in preprečili samovoljno kršenje obstoječih šolskih predpisov s strani nekaterih visokošolskih organizacij. S spoštovanjem! Alenka Čas dipl. psih. Center srednjih šol Velenje Odgovor SDA Spoštovani gospodje, ni naš cilj, da bi se prerekali z vašo stranko, ker so naša stališča popolnoma jasna. Ne maramo pa vaših nesramnih podtikanj. Nikoli nismo metali vse v en koš, prav tako nikoli nismo imeli pripomb o poštenih tujcih oz. poštenih novodržavlja-nih. Naša zahteva je popolnoma jasna: kriminalcev, lenuhov, izdajalcev in njim primernim nočemo imeti med nami. To pa ne pomeni, da so kriminalci samo tujci. Popolnoma jasno je, da svojih državljanov iz države ne bomo izganjali, drugače pa bomo ravnali s tujci. To je praksa, ki jo uporablja ves civiliziran svet. Zato nam ne prikazujte vašega boja za boljši jutri naše države, če podpirate vse te ljudi, samo zato, ker so vaši. Ko pa že govorite o enakih pravicah in dolžnostih, samo pojasnilo, da smo tudi mi tega mnenja in nikoli nismo drugače govorili ali pisali. Vendar pa gospodje iz SDA, poglejte malo okoli sebe, poglejte vaš odnos do družbene lastnine. Stopite malo okrog jezera, malo okrog potokov, pa boste videli kam spadate. Ob sončnih sobotah se znajo ti t.i. vaši ljudje v naravi obnašati prav nesramno do okolja. Pikniki, menjave olja, pranje avtomo- bilov na vseh možnih mestih, ne kažejo nobenih znakov pravne države. Zato si zapomnite, da hočemo red na vseh področjih, za vse državljane. Kdor ga ne bo upošteval bo to čutil najprej v žepu, potem pa še na vlaku. To, da ste nas prikazali za nacionaliste pa sploh ni nič novega. Sprašujem vas le, kdaj Slovenci nismo bili nacionalisti? Ko ste zahtevali stanovanja prek vseh vrstnih redov? Ko ste hoteli imeti stojnice na tržnici? Ko ste hoteli imeti različna dovoljenja? Za vse to niste imeli niti osnovnih pogojev, pa ste nas začeli pljuvati z nacionalisti in šovinisti, če navedenega niste dobili. To so bile magične besede, ki so vam odpirale vse možnosti in ste povsod uspeli, ne glede na to koliko domačinov je zaradi tega trpelo. Zakaj nam niste takrat ponavljali moralnih naukov, zakaj niste takrat zahtevali enakih pravic in čakali na stanovanja deset ali več let, kot se je to dogajalo, nam domačinom? Ali menite, da je nacionalizem to, kadar vam povemo, da je potrebno v sanitarijah opravljati potrebo točno tam, kjer je za to določen prostor in ne poleg? Ko vam dopovedujemo, da se stene v hodnikih belijo zato, da so lepe in ne zato, da se piše po njih? Da so stikala na hodnikih za prižiganje luči in ne za razbijanje? Pa še in še bi vam lahko našteli. Potem pač nismo nacionalisti mi, ampak ste to vi. Ne poznam članov te vaše t.i. stranke, katero bomo mi priznali šele takrat, ko boste prinesli dokaz, da je pol milijona bivših Jugoslovanov na začasnem delu v Nemčiji ali Jugoslovanov z nemškim državljanstvom tam ustanovilo Komunistično partijo Jugoslavije. V primeru Smrečnik Rudolfa, prej Filipovič, vam moram povedati, da ste ga ravno Bosanci zmerjali za izdajalca, ker je vzel slovenski priimek in se z vami na cesti pogovarjal slovensko. Če vam ta primer ni znan ali pa vam noče biti znan, samo informativno. To je človek, ki živi v Sloveniji že 19 let, je dobro situiran, ima prijavljeno obrt, oz. lokal »Cobra«, govori tekoče slovensko. Prve dni vojne sta se z bratom takoj prostovoljno javila v vrste TO, vendar jih niso sprejeli, ker je bilo za vse premalo orožja. Ta isti človek pa danes ni dobil državljanstva, čemur bo naša stranka ostro nasprotovala. Podprli bomo njegovo zahtevo za dodelitev državljanstva, ker menimo, da ima vse pogoje za to. Res je, da si je Smrečnik včasih zakone krojil po svoje, vendar pa se moramo vprašati, kdo si jih ni. Vsi smo prejšnji sistem izrabljali v lastne namene, že zato, ker se je to dovoljevalo. Zato ni Smrečnik nič slabši od vseh nas. Nasprotno, veliko boljši je od tistih, ki jih zagovarjate vi in zaradi katerih ste nas ozmerjali z nacionalisti. Za konec pa samo še nasvet. Preden se boste naslednjič odločili po nekom pljuvati, se najprej ozrite okoli sebe, poglejte svoje napake, jih odpravite, potem pa začnite učiti kulturo še ostale. FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE V PETIH MIMTAH foto studio center veleblagovnica NAMA, II. nadstropje Avto Mastnak Partizanska 7, Velenje, Tel. 855-380 VULKANIZERSTVO, OPTIKA, RENT-A-CAR, TRGOVINA, Posebna ponudba: — avtoplašč že od 1800 SLT dalje — roke za zastavo 101 in JUGO že od 1700 SLT dalje — zavorne obloge za zastavo 101 po 250 SLT Kupljene dele tudi vgradimo POSEBNA UGODNOST: ob nakupu avtoplaščev ste deležni brezplačne montaže PRIPRAVA AVTOMOBILOV ZA TEHNIČNI PREGLED, OPTIČNA NASTAVITEV PREME NA SODOBNEM ELEKTRONSKEM STROJU! RENT - A - CAR USLUGE PO KONKURENČNIH CENAH' DEL. ČAS: vsak dan od 7.-18. ure Vedno in povsod velja pravilo, da je boljši učil slabšega in ne obratno. Magične besede nacionalist in šovinist, pa vam v bodoče ne bodo dajale priviligiranega položaja, pa ne glede na to, kolikokrat jih boste še izrekli. Adolf Štorman Nekulturni odnos v kulturnem domu Osnovna šola bratov Letonje Šmartno ob Paki ima v svojem letnem delovnem načrtu vsako leto tudi več javnih prireditev, namenjenih ne le učencem, ampak tudi staršem in širši javnosti. Izkušnje so pokazale, da je šolska avla za tovrstne prireditve neprimerna, predvsem pa premajhna. To je bilo tudi skupno mnenje o letošnjem sicer zelo uspelem dnevu odprtih vrat šole. Proslava, ki smo jo načrtovali za zaključek pred kratkim minulega šolskega leta, naj bi bila hkrati in predvsem tudi krajevna proslava, posvečena praznovanju prve obletnice državnosti Republike Slovenije. V konceptu scenarija sta bila predvidena tudi ozvočenje in osvetlitev. Glede na prej omenjeno povratno inforamcijo s strani staršev in zaradi namena, da čim več ljudi vidi slovesnost širšega pomena, smo se odločili, da prireditev organiziramo v kulturnem domu v Smartnem ob Paki. Ta je bil zgrajen v prvi vrsti za takšne in podobne prireditve. Vodstvo šole se je v zvezi z uporabo doma ter ozvočenja in osvetlitve predhodno obrnilo na gospoda Iva Rakuna, predsednika sveta KS Šmartno ob Paki. Njegov odgovor je bil pozitiven (seveda je prav, da pomembno obletnico proslavljamo tudi drugod, ne le v Ljubljani), napotil pa nas je še k oskrbniku, gospodu Janezu Dvorniku, da se z njim pogovorimo o tehničnih zadevah. To sem kot ravnateljica šole tudi storila. Tu se je stvar prvič zapletla, in to zaradi oskrbnikovega, drugim že znanega, nekulturnega odnosa do komuniciranja. (»Kaj pa vam je treba ozvočenja, do zdaj so bile še vse proslave brez njega, vi bi si ga pa izmišljevali . . . Ali bi zdaj radi še to ozvočenje uničili, kot ste že šolskega .. .«), Komentar ob tem sicer ni potreben, pač pa pojasnilo, da je montirano šolsko ozvočenje po dvajsetih letih dotrajano, prenosno pa je predvsem prešibke moči za večje prostore. Dejstvo je, da je kmalu po zgraditvi doma leta 1985 takratna Kulturna skupnost Velenje v celoti financirala ozvočenje v domu, namenjeno predvsem za kulturne prireditve v njem! Ker občinstva, ki bo prišlo na slovesnost, zakulisne stvari pač ne brigajo in v zavesti, da praznovati moramo, ker smo se tako odločili, so priprave v šoli tekle dalje. Gospoda Dvornika, ki sicer slavi po pridnosti, smo prosili, da za predhodno soboto (proslava je bila napovedana za sredo, 24. junija) pripravi vse potrebno za vajo v dvorani. Tradicija in sloves naših kulturnih prireditev namreč zahtevata, da z nastopi ne improviziramo. O dnevu prve vaje v kulturnem domu smo skrbnika torej obvestili, res pa je, da nismo navedli točne ure. A dan se, kot je znano, vedno z jutrom začne. Na napovedano s.oboto, 20. junija, se je zapletlo drugič. Ozvočenje je bilo tam, kjer je vsak dan — razen takrat, ko ga oskrbnik po lastni presoji posodi, tudi izven doma — torej v zamreženem prostoru, pod ključem, ki ga ima »v žepu« samo on. To je načelno tudi prav, se strinjamo. Ne more pa oskrbnik svojeglavo ravnati s splošno kulturniško lastnino. In ne more in ne sme tako ^"V.ilti'rno vlcfi 7T nns vodstvo nase sole, v tem primeru mene kot ravnateljico! Vaj na dogovorjeni dan seveda ni bilo; ni jih bilo tudi naslednji dan. Čas slovesnosti pa se je neusmiljeno bližal. Ni nam preostalo drugega, kot da si s pomočjo članov Kulturnega društva postrežemo sami. Ozvočenje namreč ni nikogaršnja osebna lastnina! In tretji zaplet je bil tu. Ponižan in razžaljen me je gospod Dvornik v svojem značilnem neciviliziranem slogu, ki ni lasten niti onim, ki krave skupaj pasejo, po telefonu nahrulil, kaj da se šola gre, »da ni nobenega reda« in da »on o ničemer ničesar ne ve niti ne tajnica KS« itd., itd. Izbruhi v njegovem stilu človeka lahko spravijo iz ravnotežja, še posebej, če je moten sredi zaključne redovalne konference. Proslava je v sredo, na predvečer prve obletnice slovenske državnosti, kljub vsemu bila. Po dveh urah slovesnosti, zabavnosti in sproščenosti so starši izjavljali, da bi bilo v jeseni prireditev — seveda prilagojeno — dobro ponoviti. Toda ne! Ali pa da. Jemljemo si pravico in postavljamo pogoj: To se bo zgodilo samo v primeru, da se bo odnos s strani oskrbništva doma spremenil. Sklep o tem, kaj in kako, pa prepuščamo Svetu KS, ki je kompetenten za te in podobne zadeve. Nevenka Hofer Sporočilo bralcem V uredništvu Našega časa smo veseli vaših prispevkov, ki jih pošiljate za rubriki Pisma bralcev ter Mnenja, odmevi. Teh je v zadnjem času vse več. Ker bi radi vsa zanimiva in pomembna objavili, vas prosimo, da so kratka in jedrnata in ne daljša od 40 tipkanih vrstic. Če bodo daljša, jih bomo v uredništvu krajšali. V uredništvo prihaja v zadnjem času tudi veliko nepodpisanih prispevkov ali takšnih, ki jih avtorji podpisujete z izmišljenimi imeni in naslovi. Anonimnih prispevkov ne bomo objavljali, zato pri vašem prispevku navedite točen naslov, če imate telefon, tudi telefonsko številko. Se to: vaših prispevkov ne bomo podipisali, če boste tako želeli. Za vsebino napisanega odgovarja avtor sam. B A, K A A O N I M O ZNOVA! SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA CASSA DIRISPARMIO DIGORIZIA Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK! o PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. Ž x CASSA Pl RISPARMIO DI GORIZIA Raiffeisenverband Karnten. DieBank > - go vroče poletje, ameriški film. 23.50 Obračun v San Franciscu, italijanski film. 1.25 Čas v sliki. ske. 23.20 Pat Garret lovi Billyja, amer. film, 1972 (James Coburn. Kris Kristof-ferson). 1.00 Čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin. SCOCTA 11. JuliJ SATELITSKA TV SATELITSKA TVi SAT 1 10.10 Pedenjžep. 10.40 Dimnikarček se potepa po svetu. 10.50 B. Golob: Iz stare skrinje. 11.10 Nekoč je bilo. .. življenje: Ploščice. 11.30 Šolska tv. 12.00 Poročila. 15.20 Športna sreda, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Program za otroke: S. Rozman: Oblaček pohajaček. 18.25 Že veste... svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Košnikova gostilna, pon. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Dragi John, amer. nanizanka; Igra, niz in zmaga, angleška nadaljevanka. 16.40 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi. Koper. 19.30 Tv dnevnik BiH. 20.00 Videolestvica. 20.30 Znanost: Arhitektura, 2. oddaja. 20.55 Zgodba o aspirinu, znanstvena oddaja. 21.25 Umetniški večer: Življenje in čas Dona Luisa Bunuela, angl. dokumentarni film. 22.25 Viridiana, špansko mehiški film. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Novopečeni princ z Bel Aira. 12.40 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serija. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Daktarij. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za prosti čas. 21.00 Informativni program. 22.00 Humoristična serija. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Besedna igra. 9.30 MacGyver, nanizanka. 10.20 Raj na zemlji, pon. kmečke burke. 11.55 Kolo sreče, pon. 12.40 Tip dneva. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedi, Hotel 16.00 MacGy-ver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zarotniki, V imenu pravice, amer. nanizanka. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor. 22.15 Soiegel TV. 23.00 Blind Date, amer. film. 0.45 Akutno. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfi-eldska zgodba 14.50 Šef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Play-back Show 21.10 Klic v sili. 22.10 Ni-nja-Cops, amer. kriminalka. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.40 Airvvolf. 1.30 Šef 9.30 Skrivnostni otok, angl. nadalj. 10.20 J. Bevc: Ko je pomlad: Zaspana Andreja, pon. 10.55 Znanost: Arhitektura, pon. 11.20 Zgodba o aspirinu, pon. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 14.50 Umetniški večer, pon. 15.50 Viridiana, špansko-mehiški film. 17.20 Gospodarska oddaja, pon. 18.00 Dnevnik 1.18.10 EBU drame za otroke; Uršine ljubezni. 18.40 Zlati čeveljčki. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 J. Winterson: Pomaranče niso edini sadež, angl. nadaljevanka, 1/3. 21.30 Sova. 22.00 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Igra, niz in zmaga, angl. nadaljevanka; Srčne bolečine, amer. film. 16.30 SP v |adranju. razred Evropa, posnetek iz Izole. 17.00 Sova. pon. 18.25 Regionalni programi, Maribor. 19.30 Dnevnik BiH. 20.00 Jazz in blu-es. 20.30 Večerni gost: Tone \Vogri-nec 21.25 Studio City. 22 55 Placido Domingo z Berlinsko filharmonijo. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Ostani zdrav. 9.30 MacGyver. 10.20 Zarotniki, V imenu pravice, nanizanka. 11.10 Ugovor. 12.00 Kolo sreče. pon. 12.40 Tip dneva. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedi, Hotel. 16.00 Ca-gney & Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Superman lit. amer. film. 22.30 Njegov zadnji umor, kanad-sko-angleški film. 0.05 Raport šolark, nemški erotični film. 1 35 Pod kalifornijskim soncem. 2.25 Njegov zadnji umor, pon. 3.50 Hotel. RTL PLUS mw d .........I PRO 7 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 l?ežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.25 Argumenti. 12.10 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Strumni policisti, angleška č/b komedija. 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Počitnice s Silvom, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19 30 Čas v sliki 20.15 Sanjska ladja, počitniške zgod-b».4\.5Q Poaledi od strani. 22.00 Dol- 6.20 Vegas, Flipper, Trick 7. 9.10 Bum-pres. 10.10 Sestre. 11.15 Katina šahovska poteza proti ljubezni, angl. komedija. 12.55 Jake in Mcčabe. 13.50 Mesto grobih mož, amer. vvestern. 15.25 Mr. Belvedere. 15.55 Doogie Howser. 16.30 Lev Christian. 17.25 Trick 7. 19.05 S.VV.A.T. 20.00 Dnevnik. 20.15 39 stopnic, angl. kriminalka. 22.15 Special Squad 23 10 Morilec in vlačuga, amer. kriminalka. 0.10 Hard-ball, serija. 2.10 Kaj je novega, Pus-sy?, franc. komedija. SUPER CHANNEL 6.30 Denar in politika. 9 00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 14 00 Mix. 16.00 V živo. 18 00 Wy-att Earp. 19.30 Vojvoda je glavni, amer. glasbena komedija. 22.00 Evropske novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Bili Cosby. 0.00 Jazz special. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 On in ona. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Program za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.00 Znani v akciji. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Ali me je' kdo iskal. 20.55 Spektar. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Sedem svetovnih čudes starega veka, 3. del. 10.00 Mi. 10.30 Tajnica, ameriška č/b komedija. 12.00 Plodovi zemlje. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki, 13.10 Številna družina, serija. 13.36 Batman. 14.25 Ovčar, amer. western. 15.50 Tele živalski vrt. 16.00 Kum Kum, risanka. 16 25 Počitnice s Silvom, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Primer za dva, kriminalka. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Vedno pet minut prepozen, amer. komedija. 23.00 Večerni šnort: Kitzbuhel. Teniški turnir za žen- 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro. Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfi-eldska zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Ships. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mevžasti policisti ne grizejo, amer. 21.55 Lepe divjakinje z Ibize, komedija. 23.25 Kača v mavrici, grozljivka. 1 05 Franken-steinov sin, grozljivka. PRO 7 9.30 Radovedni Taček: Mreža. 9.45 Lonček kuhaj: Masleni šarkelj. 10.00 Modro poletje, pon. 11.06 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tv dnevnik BiH, pon. 13.00 Večerni gost: Tone Vogrinec, pon. 14.00 Klub klobuk, pon. 15.30 Krotki lev, amer. film. 17.00 Tednik, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Creatorex: Letalska družba, angl. nadaljevanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Križkraž. 21.35 Sova: Murphy Brovvn, amer. nanizanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Igra, niz in zmaga, angl. nadaljevanka; Živega ali mrtvega, amer. film; Nočne ure, amer. varietni program. IV M < MM I V / 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.05 Ali me je kdo iskal, pon. 12.50 Doseči nebo, dokumentarna serija. 14.00 Poročila. Glasba 15.15 Program za tujino. 14.45 Opera. 16.00 Poročila. 16.10 Risanke. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 V redkem zraku, amer. igrani film. 21.45 Dokumentarna odda|a. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.10 Igrani film. 6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Za otroke 10.55 lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. pon. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Sanjska potovanja: Toskana in Elba. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Sedem let sreče, nemški film. 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Morilski klub iz Brooklina, nemška kriminalka. 21.50 Poročila. 22.00 Moški, oh moški, zabavni spored. 23.00 Česar moški niso mogli verjeti, nemški erotični film. 0.40 Raport šolark, ponovitev. 2.10 Česar moški niso mogli verjeti, pon. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke. 9.30 Beverly Hills Teens. 9.50 Lucky Luke, Peter Pan, Capitain America, Princ Namor. 12.30 Michel Vaulant. 13.00 Želve. 13.25 Ameriški gladiatorji. 14.20 Adam 12. 1445 Knight Rider. 15.40 A-team. 16.35 21, Jump Street. 17.25 Trening za dirko formule 1. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills, 902210. 20.15 Vaški prebrisanec. kmečka burka. 22.00 Tvoj mož, neznano bitje, film Osvvalta Kollea. 23.00 Tutti Frutti. 0.00 Fanny Hill, nemški erotični film. 1.25 Gola grofica, nemški erotični film. PRO 7 6.30 Riptide, Flipper, Trick 7, nonstop risanke. 9.15 Harryjevo sodišče. 9.45 Doogie Hovvser. 10.15 Lev Christian, pon. 11.20 Pirate Movie, glasb. film. 13.00 S.VV.A.T. 13.55 49 stopnic, pon. 15.40 Perry Mason. 16.35 Končna postaja pravičnost, nanizanka. 17.25 Trick 7. 19.10 Stingray (Nick Mancu-so). 20.00 Poročila. 20.15 Srečen konec na Vrbskem jezeru, glasb, komedija. 21.55 Mike Hammer. 22.50 Misija Firegame. 0.25 Special Squad. 1.15 M.A.S.H. 1.55 Morilec in vlačuga, kriminalka. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice, mix. 9.00 Channel E. 10.30 Mix. 12 00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Dosje Zemlja. 16.00 V živo. 18.30 Bili Cosby. 19.30 Velika mačka, ameriški film. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Europe. 23.00 Peklenskost. franc. film. mM 9 00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Diagnoza: Težave s hrbtenico. 10.15 Lemberg, Lvov, Lviv, prestolnica zahodne Ukrajine. 11.00 Vedno pet minut prepozno, amer. komedija. 12.30 Hello Alustria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Tvoji, moji, najini, amer. komedija. 15.25 Dobro glej! 15.35 Kum kum, risanka 16.00 Otroški spored RO željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10Mo|a knjiga'o džungli 17.30 Ribje zgodbe. 17.35 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Kitzbuhel: Teniški turnir za ženske 18 30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Tour de France. 20.15 Vroči sum, 2 del angl. grozljivke. 22.05 Zlata dekleta, serija. 22.30 Medeni tedni, nemška komedija. 0.00 Čas v sliki. 0.05 Vrt ljubezni, franc. erotični film. 1.20 Čas v sliki. 1.25 Ex libris. 1.30 Tisoč mojstrovin. 6.00 Lassie, Angel na Zemlji. 8.30 Doc Elliot. 9.30 Mesto grobih mož, pon. vvesterna. 11.15 Srečen konec na Vrbskem jezeru, pon. komedije. 12.45 Mr. Belvedere. 13.15 M.A.S.H. 14.35 Medvedi so obdržali žogo, komedija. 16.15 Angel na Zemlji. 17.05 Vojna devic, film. 18.40 Vse je povsem normalno, amer. zabavna nanizanka. 19.10 Blagoslovljeni par. 20.15 Grad Hubertus, nemški film. 22.00 Pri umiranju je vsak prvi, amer. film. 23.55 Vojna svetov. 1.00 Misija Firegame, 2.20 M.A.S.H. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni teden. Mix. 9.00 Super shop. 15.00 Super Bikes USA. 16.00 Gilette šport. 16.30 Mix. 17.30 Potovalni magazin. 18.00 Azijsko gospodarstvo. 19.00 Video moda. 19.30 Evropske reportaže. 20.00 Kako je sladka, film. 22.00 Novice. 22.30 Jazz special. 23 30 Mix. TrnnnnnnfwwwwwvinnnnnniiiiiiiiiiiiiiinnnfwifWM¥¥w NEDELJA . julij Dunaja. 22.50 Knjige meseca. 22.00 Vizije. 22.05 Bil je škrjanec, komedija. 23.50 Charles Trenet in francoski šanson 0.40 Čas v sliki. PONEDELJEK 13. Julij 9.15 Živ žav, pon. 10.05 EBU drame za otroke: Uršine ljubezni. 10.35 Renu Bassi v plesih iz Indije. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Alpski večer, pon. 2. oddaje. 15.45 Na Apaški meji, amer. film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.05 Sova: Ameriške video smešnice, 13. epizoda varietej-skega programa; Igra, niz in zmaga, angl. nadaljevanka. 12.50 Sova, pon. 14.10 Športna nedelja (konjeništvo, formula 1, tenis, jadranje, plavanje). 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Videogodba. 20.30 Brezdomci, angl. dokumentarna serija. 21.25 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo. 22.15 Mali koncert: Slavko Zimšek, violina. 22.30 Športni pregled. 23.00 Formula 1, posnetek iz Silverstona. SATELITSKA TV Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport, posebna oddaja. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Jeza angelov, amer. srhljivka. 22.55 Morilec ob bifeju, franc. komedija. 0.25 Rešilni čoln, ameriški film. 1.55 Čas v sliki. 2.00 Tisoč mojstrovin. SAT 1 6.00 Enterprise. 6.50 Za otroke. 11.00 Morilski klub iz Brooklyna, pon. 12.40 Novo v kinu. 13.00 Poročila. 13.05 Srce je adut. 13.35 Moško gospodinjstvo. 14.05 Enterprise. 15.00 U 20000, japonski film. 17.05 Beli sin Siouxov, amer. film. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Vse bo zopet dobro, nemški film. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.20 Hoganovi heroji, nanizanka. 23.50 U-2000, pon. 1.15 Moško gospodinjstvo. RTL PLUS 9.25 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 9.55 Oblaki, sonce, dež in veter, 2. oddaja. 10.10 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.50 Dobrodošli, pon. 17.20 Obzorja duha, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Radovedni taček: Volk. 18.25 Lonček kuhaj: Briši. 18.45 Ali bodo preživeli? angl. poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Politik novega kova. 21.05 Dosje. 21.45 Antun Šoljan: Galijev vnebohod, drama HTV. 22.45 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Igra, niz in zmaga, angl. nadaljevanka; Hemingway, nadaljevanka. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Vse bo zopet dobro, pon. filma. 10.45 Kolo sreče, pon. 11.25 Tenis iz Frank-furta. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Grad strahov v Spessartu, nemški film. 22.00 Ulrich Meyer: Ugovor! 23.05 Novice in zgodbe. 23.50 Kanal 4. 0.45 Pojdi na vse!, pon. 1.15 Šport. RTL PLUS ___________ 8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Razpeta mladost. 11.05 Vesolje, poljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 15.00 Ameriški igrani film. 17.00 Podajmo si roko, vmes Poročila. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Edvvard VII, serijski film. 21.05 Sedma noč. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Šport. 23.15 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura! 9.30 Šaljive papige v Novi Zelandiji. 10.15 Gorata dežela: Heinrich Harrer. 11.00 ZDA, talilnik iluzij. 12.00 Tednik in vreme za teden dni.13.00 Čas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru, serija. 13.35 Tvoje ustnice, tvoje oči, amer. film. 15.20 V 40 minutah, kratek nemški č/b film. 15.30 Kum kum, risanka. 15.50 Preizkušnja poguma, lutke. 16.15 Skrivnost delfinov. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 19 48 Šport. 20.15 Oppen in Ehrlich, serija v 8 delih. 21.05 Gustav Peichl, arhitekt z 6.00 Otroški spored. 9.25 Gumbek in kenguru, avstralska risanka. 10.40 Sneguljčica. 11.40 Brunch v Humper-dinckovi hiši. 12.15 Major Dad. 12.45 Moonwalker, amer. glasbeni film. 15.00 Dirka formule 1. 16.45 Umor je njen konjiček. 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Spielmann 2000. 20.15 Rockabye, Vrnite mi otroka!, amer. film. 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time, Pozna izdaja. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.30 Kanal 4. 1.20 Milagro, vojna na bobovem polju, amer. komedija. 3.15 Crtadela, amer. film. PRO 7 5.15 Lassie. 5.40 V kraljestvu divjih živali, Doc Elliot. 8.20 Lumpacij vaga-bund, nemški film. 10.10 Ognjeni vihar nad Cirenajko, angl. vojni film. 12.20 Vse povsem normalno. 12.50 M.A.S.H. 13.20 Blagoslovljen par. 14.15 V kraljestvu divjih živali. 15.10 Testament, amer. film.16 40 Kaj je novega, Pussy? pon. amer. komedije. 18.40 Superfor-ce. 19.05 Hardcastle & McCormick. 20.00 Poročila. 20.15 Blatno zlato, amer. vvestern. 22.00 Čarovnice iz Eastvvicka, amer. komedija. 0.15 Simon Templar. 1.15 Harrjevo sodišče. 1.40 Magic, lutka groz, amer. grozljivka. 3.35 Vojna svetov. Hl|J4:H!H.M.'N« 6.30 Poslovni teden, mix. 9.00 Ken-neth Copeland. 11.00 Ura moči. 12.00 Jutrišnji svet. 15.30 Turistični magazin. 16.00 Europski žurnal. 16.30 Mix. 18.00 Financial Times. 18.30 Gillette World šport. 19.30 Videomoda. 20.00 Glen & Randa, amer. film. 22.00 Novice. 0.00 Mix. 1.30 Super shop. 16.40 Sova, pon. 17.55 Športni pregled. 18.25 Regionalni programi — Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper-Capo-distria. 20.00 Videošpon. 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus filmov Marlene Dietrich: Plavolasa Venera, amer. film. 23.05 Studio: Talk show. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Cosby show, pon. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Odletel bom, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 H;vaška v svetu. 20.35 7/7. 20.55 Prepozno je jokati, amer. igrani film. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, pon. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro glej. 10.00 Zakladi Avstrije. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Medeni tedni, nemška komedija. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 številna družina, serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Tarzanovo povračilo, amer. č/b film. 16.00 Risanka. 16.25 Počitnice s Silvom. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-, siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Umor ob roku, amer. film. 22.00 Eksplosiv, vroči stol. 23.00 10 pred 11. 23.25 M, magazin za moške. 00.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef. PRO 7 6.30 Doc Elliot, Flipper, Trick 7. 9.15 Starsky & Hutch. 10.15 Končna postaja pravičnost. 11.15 Medvedi so obdržali žogo, pon. amer. komedije. 12.55 Shorlist. 13.10 Hardcastle & McCormick. 14.05 Chubasco, amer. film. 15.45 Agentka s srcem. 16.35 Planet gigantov. 17.25 Trick 7. 19.10 Dan Oakland 20 00 Poročila. 20 15 Caddys-hack, amer. filmska komedija (Chevy Chase). 22.05 Nočni klici. 23.00 Seks pred šest milijoni let, angl. avanturistični film (Don Leonard). 0.50 Superfor-. ce. 1.15 Mike Hammer. 2.05 Hichhiker. 2.30 Poročila. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni kanal, Mix 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 14.00 Mix. 16.00 On the Air. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Bili Cos-by. 19.30 Molly 8, Me, amer. film. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.30 Evropske reportaže. 23.00 Ponedeljski vvestern: Capta in Kidd, amer. film. 1.30 Super shop. Tcccr 4. Ju mfjff^f 9.20 Zgodbe iz školjke. 10.10 Nekoč je bilo ... življenje: Srce. 10.35 Ljudje in psi, 1. del. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 16.15 Plavolasa Venera, pon. 18.00 Dnevnik. 18.10 Biskvit-ki, amer. risanka. 18.40 Alpe—Donava—Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Novosti založb. 20.45 F. Hebrard-L. Velle: Am-basadorkin soprog, franc. nadaljevanka. 21.45 Dnevnik 3. 22.10 Poslovna borza. 22.30 Sova: Trouble in Mind, angl. nanizanka; Zakon v Los Angelesu, amer. nadaljevanka; Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Cvetlični valček. 14.25 Dosje, pon. 15.05 Sova, pon. 16.50 Svet poroča. 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Regionalni programi — Koper. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik ZDF. 20 00 Orion. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes Poročila. 12.05 Popolni tujci, pon. humor, serije. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serijski film, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 17 10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturna zakladnica Hrvaške. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Človeška rasa, dokumentarna serija. 21.05 V ospredju. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Sedem čudes starega veka. 4. del. 10.00 Mi. 10.30 Grk išče Gr-kinjo, nemški film. 12.00 Sonce na mizi: Ribja solata, Insalatta di Pešce. 12.05 Šport, posebna oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman. 14.25 Ducat godnih za poroko, amer. komedija 16.00 Oddaja z miško. 16.25 Počitnice s Silvom, zadnji del. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. ie.30 Lepotica in pošast, serija. 19.15 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Tajni svet netopirjev 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Jeza angelov, 2. in zadnji del ameriške srhljivke, 1982 (Jaclyn Smith, Ken Hovvard). 22.45 Sovedec, tv drama. 0.15 Chica-go 1930, č/b kriminalka. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Grad strahov v Spessartu, pon. nemškega filma. 10.45 Kolo sreče, pon. 11.25 Tenis iz Frankfurta. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino!, glasba in humor. 21.15 Veliki potres v L.A., 1. del, ameriški film (Dan Lauria). 22.55 Spiegel TV 23.30 Yuma, ameriški film (Barry Sullivan). 1.15 Na begu, nanizanka. RTL PLUS 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10 15 Dr Welby 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Chips. 16.40 Tvegano. 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19 45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Polet 243, ameriški film (Connie Selecca). 22 00 Na življenje in smrt. 23 00 TV-vročica. 0.05 Grozno prijazna družina. 0.30 Airvvolf. 1.30 Šef. PRO 7 6.35 Doc Elliot, Flipper, Trick 7. 9.25 Agentka s srcem, nanizanka. 10.25 Planet gigantov. 11.30 Nobody's Per-fect, ameriška komedija (Gabe Kaplan). 13.05 Dan Oakland. 14.00 V območju hudiča, ameriški vvestern (Virgi-nia Mayo). 15.50 Kobra, prevzemite. 16.45 Riptide, serija. 17.30 Trick 7, risanke. 19.10 Hardball. 20.00 Poročila. 20.15 Psi, ali hočete večno živeti?, nemški film (Joachim Hansen, Peter Carsten). 22.10 Pod ničlo, ameriški film (Andrevv McCarthy). 23.50 Starsky & Hutch. 0.55 Blatno zlato, pon. vvesterna. 2.40 T.H.E Cat. 3.05 Simon Templar SUPER CHANNEL 12.00 SuperShop. 13.0 Preživetje. 13.30 Japonsko gospodarstvo danes. 14.00 Mix. 16.00 On the Air. 1800 Wyatt Earp. 18.30 Bil Cosby 19.30 Ozemlje, južnoafriški film. 21.30 Media Europe. 22.30 Evropske reportaže. 23.00 Torkov muzical: Zasebni kavboj, ameriški film. 1.30 SuperShop. 14 naš čas TV, OBVESCEVALEC 9. julija 1992 Kdor išče, ^ ta najde! Mm «fWWWWWWWUUUO SREDA la. lulil 10.25 Biskvltki, ameriška risana serija, pon. 10.45 Alice v deželi risb, oddaja Tv BiH. 11.00 F. Hebrard L. Vel-le: Ambasadorkin soprog, pon. francoske nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 16.55 Brezdomci, pon. angleške dokumentarne serije. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Umor posebne vrste, angleški film. 22.20 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.45 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija. 23.20 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Zakon v Los Angelesu, 2/19. 17.00 Sova, pon 18.25 Regionalni programi — Maribor. 19.30 Dnevnik Ko-per-Capodistria. 20.00 Športna sreda, atletika iz Niče 22.30/23.00 Slovenski komorni zbor 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Gospod Bean, humoristična serija. 12.30 Glasba 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 1350 Diana, serija. 14 40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Otroški program 16.00 Poročila. 16.10 šolski program 17.10 Poirot, serija. 18 00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Kraljevi pristaši, francoski film. 22.30 Dokumentarna oddaja. 23.00 Dnevnik. 23.20 Slika na sliko. 0.15 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru 9.30 Sedem svetovnih čudes starega veka, 5., zadnji del: Mavzolej v Halikar-nasosu. 10.00 Mi. 10.30 Tvoje ustnice, tvoje oči, ameriški film, 1980. 12.10 Reportaže iz tujine. 13 00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman. 14.25 Aladinove dogodivščine, italijanski mladinski film. 15.55 Popaj, risanka. 16.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, serijska risanka. 16.25 Športna abeceda: Atletika (meti). 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Veliki volk kliče, ameriška komedija. 22.05 Pogledi od strani. 22 15 Model in vohljač. 23.00 Onkraj maščevanja, francoski tv film, 1990. 0.25 Dekle iz Hunana, kitajski film, 1986. 2.00 Poročila (teletekstj. 2.05 Tisoč mojstrovin. .....^ Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 9. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 10. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program Alfa Radia Velenje; 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 11. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. JULIJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila); 18.00 Minute z domačimi ansambli; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 13. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 — 24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 14. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 15. JULIJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 17.30 Živ žav; 20.00 -24.00 Program Alfa Radia Velenje. hI hI hI M KINO DOM KULTURE VELENJE V nedeljo. 12. 7. ob 18. in 20.15. V ponedeljek. 13. 7. ob 20. uri PRINC PLIME - ameriška melodrama. V glavni vlogi filmski par leta: Barbara Streisand in Nick Nolte. Režija: Barbara Streisand. Po romanu Pata Conroya, dobitnika Pulitzerjeve nagrade. Po Yentlu je Prince of Tides druga režiserska stvaritev popularne Hollvwo-odske zvezde Barbare Streisand. Film je izredna romantična melodrama o ljubezenski zvezi med profesorjem književnosti in znano psihiatrinjo, ki zdravi njegovo sestro po tem. ko je le ta skušala narediti samomor. Skoraj nepričakovano. ob pogovorih o sestrinem življenju. se med njima porodi močna ljubezen . . . Sreda, 15. 7. ob 18. in 20. uri DOC HOLLYWOOD ameriška komedi-ja- V gl. vlogi: Michael J. Fox. Mlad in perspektiven kirurg za plastične operacije se napoti v Hollywood kjer želi narediti bogato kariero. Med potjo pa se zaustavi v malem podeželskem mestecu, kjer ne potrebujejo plastičnih kirurgov temveč. . . KINO ŠOŠTANJ Sobota, 11. 7. ob 18. uri PRINC PLIME — ameriška melodrama. Režija in gl. vloga: Barbara Streisand. Ponedeljek, 13. 7. ob 18. uri DOC HOLLYWOOD - ameriška komedija. Torek, 14. 7. ob 16. uri MOJA PUNCA — najstniška melodrama za vse, ki si filma pred kratkim niso mogli ogledati! KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 10. 7. ob 20. uri PRINC PLIME — ameriška melodrama. Torek, 14. 7. ob 18.30 MOJA PUNCA nadomestna predstava (brezplačna) za vse, ki si filma, pred dnevi, niste ogledali do konca. Poletni večer na velenjskem gradu V okviru Poletnih kulturnih prireditev, ki letos potekajo že 8 leto, bo v petek, 10. julija, na velenjskem gradu zanimiv večer na katerem bodo odprli razstavo osnutkov grbov občine Velenje. V romantičnem okolju velenjskega gradu bosta nastopila Petra Ga-čnik z violino in harmonikar Branko Rožman. Igrala in pela bosta starogradske, ciganske in druge lepe melodije. Vstopnine ne bo! SATELITSKA TV? SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedi. 9.05 Velik potres v L.A., pon. amer. filma. 10.45 Kolo sreče, pon. 11.25 Tenis iz Frankfurta. 17.05 Pojdi na vse (Joerg Draeger). 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zaroka na VVolfganškem jezeru, avstrijski film. 21.55 Akutno. 22.25 Schreinemaker-sova v živo. 23.30 Poročila 23 35 Tajni agent John Smith: vohun za zamenjavo, angl. film (Jill St. John). 0.55 Šport. RTL PLUS 6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Kalifornijski klan. 14.05 Springfieldska zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Chips. 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi, serija. 20.15 Mini playback shovv. 21 10 Klic v sili. 22.10 Kralj džungle, amer. film (Nick Nolte). 0.10 Grozno prijazna družina. 0.45 Airvvolf. 1.40 Šef. PRO 7 7.00 Vegas, Flipper, Trick 7, Kobra, prevzemite, Riptide 11.45 Psi, ali hočete večno živeti, pon. nemškega filma. 13.25 Hardball 14.20 Otok strasti, kriminalka (Yvonne De Carlo). 15 45 Kolt za vsak primer, začetek nanizanke. 16.35 Sestre. 17.25 Trick 7 19 10 Hardball. 20.00 Poročila. 20.15 Valdez, amer. western (Buri Lancaster). 21 55 Jake in McCabe. 22 50 Onstran strahu (Michel Bouquet, Marilu Tolo). 0.35 Polnočni klici. 1.35 Caddyshack, pon ameriške komedije. 3.20 Hitchiker, pon. grozljivke. SUPER CHANNEL 6.30 Posl. novice 9.00 Channel E. 10.30 Mix. 12.00 Super Shop. 12.30 Turistični magazin 13.00 Japonsko gospodarstvo danes. 14 00 Mix. 16.00 On the Air. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Bili Cosby. 19.30 Hladen dan v parku, amer. film. 21.30 Evropske reportaže. 22.45 Ameriške finance 2300 Bili Cosby. 0.00 Jazz special wmwwwwwuuuix; gjtk FHREDrTOE IKelenje Četrtek, 2. julija, ob 19.00 galerija Velenje Otvoritev razstave slikarske kolonije diplomantov ALU Ljubljana. Sodeluje: Jelka Veber, klavir. Petek, 10. julija, ob 20.00 velenjski grad Otvoritev razstave osnutkov grbov občine Velenje Sodelujeta: Petra Gačnik, violina in Branko Rožman, harmonika. Starogradske, ciganske in druge lepe melodije. Petek, 10. julija in sobota II. julija, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Velenje Zaključna koncerta Poletne šole za kitaro, harmoniko in komorno glasbo Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT. Sobota, 11. julija, ob 20.30 Šmartno ob Paki — Stari grad Petra GAČNIK, violina in Branko ROŽMAN, harmonika i Petek, 17. julija, ob 20.30 velenjski grad VITA MAVRIČ, šanson Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT. Četrtek, 23. julija obisk v Veroni ogled operne predstave Al DA v areni Petek, 24. julija, ob 20.00 loščad pred Namo ANSON — pesem najbolj svobodnih oblik — slovenski avtorji Meri Avsenak, Bojan Adamič Petek, 31. julija, ob 20.20 velenjski grad NE DAJ SE . . . Rade Šerbedžija, Jure Ivanu- šič, Vlado Kreslin Vstopnice 350 SLT, mladina 250 SLT. Petek, 7. avgusta, ob 20.30 ploščad pred Namo Jože Mušič: SAM Z JADRNICO OKOLI SVETA diapozitivi Petek, 14. avgusta, ob 19.00 ploščad pred Namo PREŠMENTANE CITRE KAK' MILO POJO Srečanje najboljših in najbolj zanimivih citrarjev Slovenije Petek, 14. in sobota 15. avgusta, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Velenje Zaključna koncerta udeležencev Poletne violinske šole Igorja Ozima Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT. Četrtek, 20. avgusta, obisk v Veroni ogled operne predstave LA BOHEME v areni Petek, 21. avgusta, ob 19.00 ploščad pred Namo NOCOJ JE PA EN LEP VEČER Šaleška folklorna skupina Ko- • leda Četrtek, 27. avgusta obisk v Ljubljani DUNAJSKI POJOČI DEČKI Vstopnice 600 SLT, prevoz 700 SLT. Petek, 28. avgusta, ob 20.00 velenjski grad RADI SMO JIH POSLUŠALI Gabi Novak in Arsen Dedič Vstopnice: 200 SLT, mladina 150 SLT. Petek, 4. septembra, ob 19.00 ploščad pred Namo predstavitev audio in video kasete LE PREDI, DEKLE, PREDI v izdaji Šaleških predic. Sodelujejo: BOHINJSKE PREDICE »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. . . ■_t- i * Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po telefonu (063) 855-450 in 853-451, po telefaxu 063/851-990 in v ekonomski propagandi na Foitovi 10, Velenje. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure — za objavo v četrtek. VEDNO SVEŽ KRUH PO 15% NIŽJI CENI v pekarni Klasje, trgovina Hlebček na Štrbenkovi 5 v Velenju. Odprto od ponedeljka do petka od 5.30 do 15.00, sobota od 5.30 do 13.00. ŠIVILJSTVO JOLI - moda od A do Ž Kakovostno, hitro in poceni šivanje po meri — na Šlandrovi 24 v Velenju. Telefon: 855-541! STE MORDA RADI UNIKATNO OBLEČENI vj,in vaša družina? Obiščite ROČNO PLETILSTVO na Šaleški 2/c (Standard) Velenje. BAY - BAR IN TRGOVINA, Stantetova 11, Velenje UGODNO: moške bombažne hlače - 2.650,00 SLT, ženske jakne - 2.950,00 SLT, ženski kostimi - 4.200,00 SLT »HIT« V PESJU VEDNO KONKURENČNE CENE — papirna galanterija in šolske potrebščine PAPYRUS — bio kopalna in čistilna kozmetika Miiller — usnjena galanterija TO KO LINE in WALTER WOLF HIT MESECA: bombažne nogavice 5 parov 370,00 SLT kopalke Lisca šolski nahrbtniki po 2.100,00 SLT NOVO - NOVO - NOVO MENJALNICA KOMPAS HERTZ Odkup in prodaja deviz po ugodnih tečajih! Delovni čas od 7,- 15. ure, telefon: 855-552, 854-626 NAJCENEJŠI PLAŠČI IN ZRAČNICE za kolesa, mopede, motorje, traktorje in avtomobile v trgovini SVIT SAVE KRANJ - za Rdečo dvorano v Velenju! KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA s taburejem za gotovino samo 59.900,00 SLT velikost 200 x 220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj! Plačilo je možno s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje, Teharska 111, tel. 29-144 in prodajalna pohištva Sonček v Dravogradu POPUSTI V VEGRADOVI TRGOVINI TEKSTILA 20% popust za gotovinsko plačilo in 10% popust za kredite za vse blago! Pohitite — popusti so samo še do 18. 7. 1992. POCENI POČITNICE NA OTOKU KRKU GIP »Vegrad« Velenje vam ponuja počitnice v mestu Krk v hotelskem kompleksu Koralj B kategorije obročno plačilo! Informacije lahko dobite v službi marketing Telefon št. 853-743 ali 856-712 int. 44 pri Kovačevič Zdenki ali Knez Dragici. V spomin Ob srebrnih zvokih trobente, ki so pretresljivo parali pregreto ozračje, ob »tišini« in strtih srcih prijateljev, sodelavcev in najdražjih, se je končala življenjska pot klenega človeka, ki bi si zaslužil še veliko let mirnih užitkov v krogu družine. Rado Pungartnik, neugnan fant iz revirjev, kvalificiran kovinarski strokovnjak, učitelj, športnik. predvsem pa ljubitelj ljudi in še posebej mladih, je svoje življenje. svoje znanje in upanje v lepšo prihodnost razdelil med vse, ki so ga želeli prejemati. Skromen, a ponosen slovenski mož se je poslovil tiho. V življenju je prestal najhujše muke okupatorskih taborišč, hude telesne in duševne napore, da bi iz preproste želje po življenju in napredku pognal pod svobodno slovensko nebo. Rado je bil človek, kakršnih ni veliko in ostal bo zapisan v srcih mnogih učencev, kolegov s športnih poljan, članov tehnične in prometno varnostne kulture, kot neuničljiv akumulator ustvarjanja za napredek in življenje. Če bo »Prešernova promenada« po Velenju bolj pusta, ker ne bo vsakodnevnega popotnika Rada Pungartnika, z obvezno vrečko ali svežnjem slik. papirjev in novih načrtov, gotovo ne bo na teh poteh, na vseh slovenskih in velenjskih cestah, nikoli pozabljen. kot neutrudljiv mentor mladim pešcem, voznikom in starejšim, šoferjem ter drugim. Zaradi vztrajnosti in motivacije je Rado vlekel za seboj lepo število sposobnih mentorjev, učiteljev, organizatorjev in drugih, ki so zaupali v neomajno prepri- čanje izkušenega pedagoga: »Za otroka, za to največje bogastvo. moramo najti čas in prave besede. Od otroka se lahko največ naučimo tudi starejši. In za otroka moramo živeti. ..« je največkrat povedal, ko je nane- slo na njegovo delovno preoku-pacijo. Rado. besede zahvale so ob tvojem slovesu puhle. A so iskrene in že mnogokrat izrečene. Tvoje delo je obilo obrodilo, saj si vzgojil veliko ljudi. Vcepil si jim smisel za kolektivno delo, za človeške in kulturne odnose, za delo z mladimi. Zato ostajaš mlad v srcih nas, ki ostajamo, da »dokončamo« nikoli končano delo. Rado. spočij si v tišini, v ljubljeni slovenski zemlji. Jože in prijatelji 9. julija 1992 OBVEŠČEVALEC naš čas 15 o PRAŠIČA OKROG 130 kg tež kega, prodam. Novak, © 721-552. BTV GORENJE IN SEDEŽNO GARNITURO, prodam. © 850-881. teL 883 481,888 480 faz 881990 iiifiehn ocjHas, ocjHas tr naX čas Dežurstva OHRANJENO, RAZTEGLJIVO JEDILNO MIZO, planinski nahrbtnik z ogrodjem in starinski klavir, zelo ugodno prodam. © dopoldne 852-592 interna 205 in zvečer po 18. uri 850-802. GRADBENO PARCELO V OBRTNI CONI NAZARJE, ugodno prodam. V račun vzamem tudi avtomobil. © 831-653 zjutraj do 9. ure. PRALNI STROJ PRIMAT 20 PM in dva sušilna stroja RSE 20 kg, ugodno prodam. © 831-653 dopoldne. SAMSKI MOŠKI NAJAME so bo ali garsonjero. Ponudbe na upravo pod šifro »NUJNO« PRALNI STROJ, star 3 leta, prodam za 22.000 SLT. Informacije po © 851-638. VESPO, avgust 1990, rdečo, prodam za 2400 DM. © 857-070. ZELO DOBRO OHRANJEN STROJ za pomivanje posode, stajala za rože, sobno trimsko kolo, ugodno prodam. © 858-288. KOMPLETNO PEČ za central no kurjavo TAM z oljnim goril-cem, kotlom za olje kapacitete 33001, ugodno prodam. Kupim pa dobro ohranjeno motorno kolo ATX 50 C. Javite se lahko po © 882-858 ali 882-293. PO ZELO UGODNI CENI NUDIM kvalitetna strojepisna dela, možno tudi v tujem jeziku (nemščina). ©063-852-641 od 10. do 15. ure. PREKLICUJEM MESEČNO VOZOVNICO št. 559 na relaciji Šempeter—Gorenje, na ime Ivo Satler. TRAKTOR TV 534 za obračalni plug in dve kozi, rjavo beli, stari 12 mesecev, prodam. Avgust Dobnik, Podgora 28, Šmartno ob Paki. ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIM v bližini Velenja (Konovo, Bevče, Lipje, Vinska gora ...). © 856-637. KONFEKCIONARKO Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI takoj zaposlimo. Samo pisne prošnje na naslov: PI-RELI d.o.o. (za Rotovnik), Aškerčeva 11 A, Šoštanj. KOKOŠI RJAVE, ODLIČNE NESNICE za nadaljnjo rejo ali zakol, prodajamo vsak dan na farmi ROJE pri Šempetru. NOVO! Dobite lahko tudi zaklane, veterinarsko pregledane, pakirane v vrečke in pripravljene za za-mrzovanje. Cena zelo ugodna, plačilo na dva čeka. UGODNO PRODAMO tri sobno stanovanje v Velenju. Ugodni plačilni pogoji. © 855-402. OBČINA VELENJE - Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 9. julija — dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Janežič in dr. Jonko Petek, 10. julija — dopoldan dr. Janežič, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Grošelj Soboto, 11. julija in nedeljo, 12. julija — dnevni dr. Slavič, nočni dr. Slavič in dr. Bola Ponedeljek, 13. julija dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. Žuber, nočni dr. V. Renko in dr. Rus 9>em3C& Občina Velenje Franjo Krmpotič, Velenje, Cesta pod parkom št. 14 in Romana Cavnik, Ravne št. 154, Peter Av-breht, Gaberke št. 185 in Brigita Cavnik, Gaberke št. 204, Jože Avberšek, Paški Kozjak št. 37 in Marta Napotnik, Bele vode št. 32, Dušan Potočnik, Topolšica št. 203 in Branka Škruba, Florjan št. 292. Q SMRTI Franc Rado Pungartnik, roj. 1918, Velenje, Prešernova c. št. 9/b, Alojz Grm, roj. 1904, Pon-grac št. 4, Jakob Plesnik, roj. 1937, Podvolovljek, Miloš Krajnc, roj. 1971, Velenje, Gregorčičeva c. št. 8, Lepoldina Bo-hak, roj. 1906, Velenje, Šaleška c. št. 20/c, Marija Pem, roj. 1908, Slov. Konjice, Ul. Toneta Melive št. 18. V SPOMIN na obletnico smrti, k oje 29. 6. 1991 tragično preminil naš dragi Tonček Hren mož, oče, brat, svak, tast in atika VSI NJEGOVI Doma ostala je praznina, v srcu bolečina . . . ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija Cirila Levpuščka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi govornikom in pevcem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očka, dedija Rada Pungartnika upokojenega učitelja tehničnega pouka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in učencem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zad- nji poti. Se posebej iskrena hvala za pomoč v najtežjih trenutkih Jožetu in Marti Kamšak, dr. prim. Alojzu Fijavžu in vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. ŽALUJOČI: žena Cirila, hčerka Lučka in vnuk Rok. V nedeljo, 12. julija — dr. rinka Suster, od 8. do 12. ur Zobozdravstvo: Da-ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 10. julija do 17. julija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Je-rihova 38, tel.: 858-704. Občina Mozirje: Do 12. julija - Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 13. julija do 19. julija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. PRODAJALNA Tf\&fli Dragomira Rošer 62382 MISLINJA 170/a TeL: 0602/ 55-237 BUTIK KAJ A Mislinja 152 ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068 DOM SERVIS ZLATKO SOBOTA vodovod — toplovod — pleskanje — opaži — ploščice — ograje — stopnišča Kardeljev trg 3, 63320 Velenje, tel. (063) 857-668 LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Trgovin« z meianlm blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-098 nama ODDELEK MOŠKE KONFEKCIJE: — poletne dolge hlače po samo 2.751,30 SLT — bombažne majice različnih barv po samo 393,10 SLT — kopalke že od 904,70 SLT dalje — velika izbira vzorčastih srajc iz viskoze ODDELEK ŠPORT - OBUTEV — poletna obutev Planika in Alpina cenejša za 40% TEKSTILNI DISKONT — ženska krila od 845,00 do 1.415,00 SLT — kratke hlače po 964,50 SLT ODDELEK POSODE — kozarci za vlaganje s pokrovom 63,90 SLT — alu folija 10 m zavitek 138,00 SLT ELEKTRO ODDELEK — lepa izbira računalnikov Commodore in Joy stikov. V U Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.sub.o. OBRTNIKI! OLAJŠAJTE SI POT DO KUPCEV. SODELUJTE Z pri Mercator ZKZ Mozirje! J NOVO - NOVO — NOVO Trgovin« Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! VABI NA OTVORITEV J Matalija Kopuiar Rečic* ob Paki 19 V SOBOTO, 63327 Šmartno ob Paki DNE 11 7 i tel. (063) 885 814 QB 17. URI U TOPLOTNA TEHNIKA TONE «.,... Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. I I L VLJUDNO VABLJENI OTfMVVVH HMHHIIIHHMMHHHH>rHWMMMHyMMWMH«JH mnrmnnnnf¥¥¥¥WnMMHHHHMHHHHHHMMMMHH Tudi podpredsednik vlade na »olimpiadi« Za krajane Skal in Hrastovca gotovo lahko ugotovimo, da veliko pozornosti namenjajo športu in rekreaciji. Predvsem po zaslugi tamkajšnjega športnega društva s predsednikom Hermanom Arličem na čelu. Letošnja sobotna je bila že 10., torej jubilejna in vse je bilo v stilu tega za njih pomembnega jubileja. Zbralo se je veliko krajanov — domačinov in iz okoliških krajev, v tekmovalnem delu je nastopilo kar 8 krajevnih skupnosti z območja Štajerske. Prišli so krajani in tekmovalci iz Voličine, Pertoče, Radov-cev, Doliča in velenjskih krajevnih skupnosti Cirkovc, Plešivca, Podkraja in Kavč, tekmovali pa so tudi gostitelji. Njihov jubilej pa je z obiskom počastil tudi podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj, med gosti pa sta bila tudi predsednik predsedstva Partizana Slovenije Rado Svetek in predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik. Viktor Žakelj je tudi odprl to jubilejno olimpiado in spregovoril o pomeni tovrstnih druženj, dejal je, da Slovenci, žal, ne znamo posebno zabavno živeti, ta prireditev pa vendarle izpričuje nasprotno. Takoj na začetku teh iger so si vsi z velikim zanimanjem ogledali kuharsko razstavo škal-skih gospodinj, za uvod je zapel tamkajšnji mešani pevski zbor, na kar so se vsem predstavili z zanimivimi točkami škalski šolarji. Njim so se nato pridružili še šolarji oz. pevska skupina iz Voličine. To ni bil slučaj, saj je Voličina tista krajevna skupnost, ki se je v soboto že desetič udeležila te vaške olimpijade. Tekmovalci posameznih krajevnih skupnosti so se preizkusili v metanju žogice, streljanju na gol, luščenju koruze, prenašanju jajc. konjskih dirkah, zlaganjem sena in tudi v vlečenju vrvi. Posebno pozornost so izkazali tistim krajanom Škal, ki so se morali pred leti, zaradi ogrezanja preseliti in si zgraditi domove drugje. To je bilo že peto srečanje z njimi in v spomin na to jim je predsednik krajevne skupnosti, Jože Krk, podaril spominska darila. Vsi, ki so prišli na to jubilejno vaško olimpiado so v soboto resnično doživeli ob napetih igrah oz. tekmovanjih lepo sončno popoldne in tudi lep večer, ki so ga ob zvo- kih ansambla Dan in noč končali pozno v noč. Najboljšim v posameznih igrah je na koncu predsednik športnega društva Skale Herman Arlič podelil lepe pokale, vsi pa so ob odhodu obljubili, da se bodo prihodnje leto spet vrnili. No, prihodnje leto pa v Škalah ne bo več te tako imenovane vaške olimpiade, ampak bodo pripravili nekaj novega, še bolj zanimivega in vabljivega, kot smo slišali. S. Vovk — Ker je bila to zadnja olimpiada, še gasilski posnetek vseh »kapetanov« — Najbolj napeto (in naporno) je bilo med vlečenjem vrvi. Že v polfinalu, ko so si nasproti stali močni deci iz Voličine in Škal je kazalo, da se bo vrv strgala. Na srečo je zdržala, ne pa tudi Voličani, ki jim je tako ušlo finale. Presenetili so s svojo žila-vostjo Doličana, ki so bili v finalu skorajda enakovredni Škal-čanom. Pred finalom so celo vabili Škalčane naj prinesejo semenski krompir, češ, da bodo tako zorali travnato površino, da bodo lahko sadili krompir. No Škalčani pa so jim vrnili, naj si priskrbijo kotalke. Na koncu so res »kotalkali« Doličani. Tudi posnetek kaže napornost vlečenja vrvi. Dnevni tabor na Slemenu »Uh, se imamo fajn!« Ajda, Darja, Nina, Tjaša, Matej, ...so pred svojim »bunkerjem« veselo mahali v pozdrav Tako so dejali udeleženci letošnjega tabora na Slemenu, ki sta ga že po nekaj let stari navadi tudi tokrat pripravila Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje in taborniški odred Pusti grad iz Šoštanja. Od 30 do 40 otrok je od ponedeljka do sobote prejšnji teden popestrilo življenje v okolici Andrejevega doma. V njihovih vo-dokotičkih je bilo živahno, pestro in človek bi jim življenje v kolikortoliko še neokrnjeni naravi kar zavidal. Teden dni je ob BELA KRONIKA Tatvina kolesa z motorjem Prejšnji ponedeljek, okrog 16. ure, se je pri prostorih AMD Velenje na Prešernovi 9 b muzal mladoletni R. P. iz Velenja. Opazil je nezaklenjeno kolo z motorjem Tomos ATC 500, preveril, če je »zrak čist«, sedel nanj in se odpeljal proti velenjskemu jezeru. Tam ga je opazil oče lastnika vozila in o tem obvestil velenjske policiste. Ti so dolgoprstnežu kolo z motorjem zasegli in ga vrnili lastniku V. O. Osumljeni mladoletnik je na vozilu kljub temu f)ovzročil za približno 60 tisoč to-arjev, ker ga je pri uporabi poškodoval. Policisti so zanj napisali ovadbo temeljnemu javnemu tožilstvu. Vlom skozi okno V noči na 1. julij je neznanec na silo odprl okno v objektu vhodne kontrole Pralno pomivalnih aparatov v Gorenju. Prišel je v notranjost prostorov in si z vlamljanji v predale delovnih miz prilastil nekaj blokov za malico ter manjše kose orodja. Gorenju Gospodinjski aparati je povzročil za okrog 10 tisoč tolarjev škode. Z vilami nad mladeniča 25-letni U. P. iz Topolšice si je 1. julija, okrog 21. ure, krajšal pot k svoji sestri preko dvorišča, last 60-letnega J. D. prav tako iz Topolšice. To lastniku ni bilo všeč. Pograbil je železne vile in z njimi napadel nepovabljenca. U. P. je uspelo zbežati. J. D. bo moral podrobneje vso zadevo razjasniti na sodišču, kamor so policisti poslali prijavo zaradi kaznivega dejanja. Odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem Prejšnji ponedeljek, v popoldanskem času, je neznanec s parkirnega prostora za uslužbence PTT-ja na Kidričevi cesti v Velenju odpeljal nezaklenjeno kolo z motorjem Tomos APN 4. S tem je lastnika Mirana Š. iz Slovenj Gradca oškodoval za okrog 20 tisoč tolarjev. Velika tatvina Delavci velenjske policijske postaje so v teh dneh vložili kazensko prijavo zaradi velike tatvine zoper osumljenega 43-letne-ga A. I. iz Velenja. Omenjeni naj bi kot skladiščnik na ESO Velenje že od začetka tega leta dalje odnašal elektrotehnični material in ga »hranil« v svoji omari na delovnem mestu. Njegove namere so bile jasne. Pri tem so ga zalotili in tako z načrti ni bilo nič. Skupno vrednost nabranih predmetov so ocenili na več kot 700 tisoč tolarjev. Zaradi rabutanja češenj... ! ' Najbrž 13-letni A. P. iz Gavc ni pričakoval, da se bo njegovo rabutanje češenj — prejšnji ponedeljek zvečer — končalo tako kot se je. Da so češnje slastne, je namreč vedel tudi lastnik 43-le-tni Franc P., prav tako iz Gavc in zato nepovabljenca s češnje pregnal. Z daljšim kolom ga je udaril po nogi in A. P. je padel z drevesa. Zaradi udarca s kolom je dobil lažje telesne poškodbe. Vročekrvna brata Prejšnjo soboto, okrog 22. ure, sta si pred stanovanjskih blokom na Stritarjevi v Velenju po sporu skočila v lase brata Muharem in Namin P. iz Velenja. Starejši brat Muharem je hotel »obvladati« mlajšega z nožem, po katerega je stekel v stanovanje. Naminu je uspelo pred njim pobegniti. Da bi ju pomirila, se je v spor vmešala njuna mama, kar pa starejšemu ni bilo všeč. Udaril je še njo. Zadevo so tako morali rešiti velenjski policisti. Ker se Muharem še vedno ni hotel pomiriti, so mu na velenjski policijski postaji poiskali prostor za »ohladitev« do streznitve. Hkrati pa zanj napisali ovadbo temeljnemu javnemu tožilstvu ter predlog sodniku za prekrške. K temu bo moral tudi njegov brat Namin. Delovna nezgoda s traktorjem 30. junija, okrog 13. ure, je Ivan K. iz Bevč na precej strmem pobočju pobiral s traktorsko sa-monakladalko seno. V kabini je poleg sebe imel še sina Matjaža (12 let). Med delom je začel traktor drseti po pobočju in se po 40 metrih prevrnil na bok. Vozniku Ivanu je uspelo izskočiti iz kabine, sinu pa ne. V delovni nezgodi si je ta poškodoval roko in odpeljali so ga v velenjski zdravstveni dom. Od tam pa na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na traktorju in samonakladalki je za okrog 70 tisoč tolarjev škode. Hudo telesno poškodovan Pred tednom dni, ob 15.30, se je na regionalni cesti v Velenju pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem. Simon Učakar (53 let) iz Šoštanja je vozil kolo z motorjem po Partizanski cesti proti Pesju. V bližini stanovanjske hiše št. 19 naj bi zaradi vinjenosti s stopal-ko motorja zadel ob rob pločni- Prava paša za oči so bile jedi na razstavi suhomesnatih izdelkov, sira in domačega kruha z naslovom »od pusta do Miklavža«. Pripravile so jo spretne roke 18 rečiških gospodinj, na njej pa je bilo mogoče videti prav za ta konec Slovenije tipičnih jedi Rečica ob Savinji Že 13. »Od lipe do prangerja« igrah, spoznavanju taborniških veščin, . . . minil kot bi trenil. Za 400 tolarjev (trije obroki dobre hrane in prevoz z avtobusom) je bilo za takšne počitniške dni vredno odšteti. Priložnost za druženje prijetnega s koristnim bodo tisti, ki so se dnevnega taborjenja na Slemenu nameravali udeležiti, pa se ga iz najrazličnejših razlogov tokrat niso mogli, še imeli. Zadnji teden v avgustu bosta organizatorja spet »na delu«. Pridružite se jim! ka. Padel je po cestišču. V nesreči je zadobil hud pretres možganov in zlom lobanje. Vozil je brez obvezne varnostne čelade. Na zdravljenje so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Treščila kolesar in voznik osebnega avtomobila Prejšnjo soboto, nekaj pred 22. uro, se je pripetila prometna nesreča pri odcepu za tovorni vhod v Gorenje v Velenju. Matej Novak, 27 let, iz Šoštanja se je peljal s kolesom v službo. Bil naj bi precej vinjen, njegovo kolo pa tudi ni imelo luči in odsevnikov na kolesih. Malo pred omenjenim odcepom je zavil na levo, v tem trenutku pa je z osebnim avtomobilom za njim pripeljal Viktor Koren (44 let) iz Velenja. Ta je prepozno opazil kolesarja in ga kljub močnemu zaviranju ter umikanju zadel. Novak je padel po cestišču. Zaradi pretresa mo-žgan in odrgnin po celem telesu so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje. Na Korenovem vozilu je za okrog 340 tisoč tolarjev škode. K sodniku za prekrške fantov oče Začetek tega tedna za 14-letne-ga Petra Č. iz Skornega ni bil srečen. Ob 14. uri se je namreč ta ponedeljek peljal proti šoli v Pesju s kolesom z motorjem in pri zavijanju levo na ulico Pohorskega bataljona izsilil prednost nasproti vozeči voznici osebnega avtomobila Silvi Hribršek (28 let) iz Velenja. Ta je trčila vanj, ga zbila po cestišču. V nesreči je Peter zadobil odrgnine in preseka-nine po kolenih ter odrgnine na glavi. Pomoč so mu nudili v velenjskem zdravstvenem domu. K sodniku za prekrške bo moral njegov oče, ker mu je dovolil vožnjo s kolesom z motorjem, čeprav fant še ni opravil potrebnega preiskusa znanja. Pražnjo obleko si je minuli petek nadel tretji najlepši turistični kraj med manjšimi tovrstnimi kraji v Sloveniji. Nosil bi jo vse do poznih nedeljskih ur prejšnjo neaeljo, če ne bi organizatorjem tradicionalne turistično-etno-grafske prireditve »Od lipe do prangerja« tako zagodlo vreme. Izkupiček prizadevnih turističnih delavcev iz Rečice ob Savinji je bil zaradi dežja le polovičen, zadovoljstvo krajanov in okoliša-nov pa najbrž vsemu navkljub ne tako majhno. Danes so organizatorji najbrž mnogo bolj kot kdaj prej prepričani, kako lahko je 13. nesrečna številka. Že lanska tovrstna prireditev naj bi si jo nadela, vendar je vmes posegla vojna. Letos pa je dež prikrajšal za užitke vse tiste, ki so se nameravali tro-dnevnega praznovanja udeležiti. Najprej v petek popoldne ob gledanju zanimivih nogometnih tekem ženskih ekip (poleg gostiteljic so se turnirja, ki so ga morali v finalnem delu zaradi neurja prekiniti, udeležile še nogometa-šice škal, šmihela nad Mozirjem, ZKZ Mozirje, Elkroja Nazarje). Priložnost za to bodo imeli avgusta letos, ko bodo turnir ponovili. Ponovitve pa, žal ne bodo deležni tisti, ki so nameravali preživeti nedeljsko popoldne ob tamkajšnjem nogometnem igrišču, in sicer ob ogledu šaljivih iger. Med sabo naj bi se tokrat pomerile ekipe turističnih društev Zgornje Savinjske doline. Da je bilo vsaj nečemu zadoščeno, je poskrbela lepa sobota. Tega dne je pravzaprav prireditev dosegla svoj višek. Letos drugič so namreč organizatorji vključili v program praznovanja ocenjevanje kulinarične posebnosti Zgornje Savinjske doline zgornjesavinjski želodec. Na to temo so pod 150 let staro rečiško lipo sredi trga pripravili okroglo mizo, za njo pa spregovorili o načinu izdelave in o prizadevanjih za zaščito »licence« skupaj z ZKZ Mozirje. Kar skoraj šest ur je posebna komisija z vodilnim slovenskim strokovnjakom za suhomesnate izdelke Renčeli-jem iz Sežane na čelu vonjala, pokušala šnite 22 prinešenih želodcev (med njimi je bil samo eden iz kmečkega turizma). Zlate plakete ni podelila, le tri srebrne in prav toliko bronastih. Dobitniki so se predstavili in prejeli priznanja na večerni kulturno-zabavni prireditvi, ki so ga poleg domačih godcev iz Svečine popestrile še harmonikarke kluba Zupan iz Mengša ter citrar Robanov Franc iz Robanovega kota. V splet vsega dogajanja na Rečici ob Savinji minuli vikend pa sodi še odprtje treh razstav — likovne slikarja Jureta Repenška iz Mozirja v petek zvečer, dan kasneje domačih suhomesnatih izdelkov, sira in domačega kruha v rečiški šol Vi ter gobarske m tamkajšnjem trgu. ZŠAM VELENJE ČESTITA VSEM ČLANOM IN UPOKOJENIM ČLANOM ZŠAM VELENJE TER VOZNIKOM IN DELAVCEM V PROMETU IN TRANSPORTU OB DNEVU ŠOFERJEV, »13. JULIJU«. SREČNO VOŽNJO! Udeležite se srečanja voznikov in članov ZŠAM Slovenije na Rogli, v soboto, 11. 7. 92. Informacije pri vaših poverjenikih in pri predsedniku ZŠAM Velenje. Zakaj jamstvo za TEŠ se ni sprejeto Zakon o jamstvu Republike Slovenije za najem kreditov za ekološke in energetske projekte (tudi za TEŠ) na žalost 2. julija 1992 še ni bil sprejet. Razlog so amandmaji, ki jih je pripravil poslanec Zbora združenega dela gospod Franc Avberšek. Družbenopolitični zbor in Zbor občin njegovih amandmajev namreč nista sprejela (sprejela sta zakon, ki smo ga vložili poslanci Goš-nik, Jamnikar in Sagadinova), Zbor združenega dela pa je sprejel amandmaje g. Avberška in s tem sprožil nujni postopek usklajevanja. Pričakovati je, da se bo to zgodilo na naslednjem zasedanju skupščine 16. julija in da bo tudi Zbor združenega dela sprejel zakon, ki smo ga vložili poslanci. Zanimivo in pomenljivo je, da do zapletov ni prišlo zaradi nasprotujčih pogledov na ekološko sanacijo TES, ampak zaradi dejstva, da je g. Avberšek na zakon poslancev »pripel« tudi superjamstvo Republike Slovenije za dokončanje remonta je- drske elektrarne in dokončanje gradnje HE Golica. Zanimivo in pomenljivo pa je tudi dejstvo, da je v Zboru občin amandmaje poslanca g. Avberška skoraj najbolj zagreto podpiral poslanec g. Atelšek iz občine Velenje. NEK in HE Golica (ki nimata z ekološko sanacijo TEŠ nikakršne zveze) sta torej vzrok, da zakon Zelenih še ni sprejet. Ker se velja spomniti, kakšno »strašno moč« ima v rokah Zbor združenega dela (kot pri lastninjenju lahko npr. zakon popolnoma blokira) je vsekakor realno pričakovati, da bo poslanec g. Avberšek umaknil sporne in glede TEŠ popolnoma neproduktivne amandmaje, ki so bili vloženi in sprejeti v Zboru združenega dela, s tem prispeval svoj delež k sprejemu zakona 16. julija 1992 in tako preprečil morebitno blokado ekološke sanacije Termoelektrarne Šoštanj. V nasprotnem primeru se bodo lahko prebivalci Šaleške doline upravičeno spraševali, čigave interese dejansko zastopamo(jo) poslanci, ki nas (jih) je ta dolina v Republiško skupščino tako ali drugače izvolila. Vane GOŠNIK