Leto IX.
V Celji, dne 24. februvarja 1899.1
Štev. 8.
Maja vsaki petek t tednu. — Dopisi naj sa izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rc5ropiai sa ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 60 kr. temeljne pristojbine ter od vsake peti t-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje mserate, kakor tudi za mnogokratno insoriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., T*
pol let« J gki. 60 kr, za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja . Uprs.Tniatvu „Domovine" v Celji.
Kako se nas zgubiti bojijo!
Nemški državni poslanec dr. Hochenburger je izdal nedavno neko brošurico plitve vsebine, v kateri skuša razvozlati jezikovno ravnoprav nost narodov v naši mnogojezični državi. Vsebino res smemo imenovati plitvo, v njej izražena načela meglena in protislovna. Vendar pa, ker govori v tej razpravi tudi o rešitvi jezikovnega vprašanja, posvetili so jej svojo pozornost, vsi nemški listi, ,ocenil" jo je primerno tudi dunajski list „Der Siiden", glasilo jugoslovanskih državnih poslancev.
Ta liat je pisal: »Slovenci hočemo, da bodo naša bivališča ob jednem narodna zavetišča. Mi ne zahtevamo za Slovence, kateri si iščejo na Gornjem Štajarskem ali kje drugje svoj obstoj, posebnih narodnih pravic, nasprotno pa zahtevamo, da pridejo Slovenci v sklenjenih slovenskih jezikovnih pokrajinah do popolnega uživanja narodnih pravic, pri tem pa naj se ne krči Nemcem v nobenem oziru njih pravic. Jed-naka pravicazaj§topjta»aaa v sklenjenih slo BPHMP^^čffi ;e re potepa
zoy>*r' neiuSko posest, ako
niso uradni napisi ' ../ključ;:.. samo nemški, fem kraju zraven nemške šole ustanovi tudi slovenska. Če je tedaj nespremenljiv postulat pravičnosti in vstrpljivosti, da se zasliši v sklenjenih jezikovnih pokrajinah pri vseh uradih vsako narodno pleme tudi v svojem je ziku, potem je umljivo samo ob sebi, da se mora taka pravica tudi varovati za višje in štance, in sicer tudi potem, ako je sedež višje inštance v nemškem mestu."
Nadalje našteva omenjeni list, kje se nahajajo za Slovence sodni okraji s sklenjenim jezikovnim ozemljem.
»Jezikovna pokrajina obsega : na Koroškem: 12 sodnih okrajev, v katerih je povprečno 42 5
odstotkov Nemcev in 57 5 odstotkov Slovencev; na Štajarskem: 24 sodnih okrajev, povprečno 19 odstotkov Nemcev, 81 odstotkov Slovencev; na Kranjskem: 30 sodnih okrajev, 5 5 odstotkov Nemcev, 94'5 odstotkov Slovencev; na Goriškem in Gradiščanskem: 10 sodnih okrajev, 1 odstotek Nemcev, 23 odstotkov Italijanov ter 76 odstotkov Slovencev; v Istri: 15 sodnih okrajev s 33 odstotkov Italijanov in 67 odstotkov Hrvatov in Slovencev; v Trstu: 5 odstotkov Nemcev, 74 odstotxov Italijanov in 21 odstotkov Slovencev."
List zakiučuje : „To je narodnostno bivališče Slovencev in v teh krajih zahtevajo popolno pri znanje slovenščine kot uradnega jezika. V teh pokrajinah izvajati se mora korenito najmanj temelj dvojezičnosti, in ravnopravnost Slovencev z Nemci in Italijani pokazati se mora tudi na zunaj."
Tukaj navedene zahteve so rahle dovolj, da, v marsičem celo popustljive, in vendar toliko krika po nemških listih, dokaz, da so zadeti v živo, da uvidijo v.s
našemu življu njih posiljena priviligiranc&t. Bojijo ae,. da w ett znale odpreti atiasft>i3PC,' Slovencem oči ter bi si postavili kot najmanjšo
zahtevo, doseči in iztirjati si ravnopravnost v gori označenem smislu.
Pri vsem tem pa je v zarisani zahtevi, kakor smo rekli, celč precej popustljivosti, ako se bi hoteli postaviti na stališče nemških šovinistov. Kajti za Slovence izven naštetih zaprtih krajin se ne zahteva nobena ravnopravnost glede, jezikovnega znanja. V svoji trezni vstrpljivosti stavimo za slovenske izseljence v nemške pokrajine a priori pogoj, da poznajo jezik dotič-nega kraja ter se mu voljno podvržejo kot uradnemu in upravnemu jeziku. Tako sodi naša slovenska treznost!
So pa li tudi Nemci tako skromni in presodili? Ali zna vsak nemški pritepenec v popol-
noma slovenski pokrajini naše narečje? Ali pride kedaj našim občinskim, šolskim, cerkvenim oblast-nijam na misel zahtevati znanje domačega jezika ustno in pismeno? 0 državnih uradih še govoriti ni.
Recimo pa, da bi katera slovenska oblast stavila tako odločno zahtevo napram kakemu pruskemu privandrancu! Krik po maščevanju bi ne nastal le med avstrijskimhijfemci, sama Nemčija bi prek trozveze in hlinjenega prijateljstva stegnila svojo roko zaščite. In vendar bi storili mi le to, kar je Nemcem v svojih pokrajinah napram slovanskim tujcem njih sveto pravo.
Ako pa za Nemce pri omenjenem načinu pripoznamo nekake prednosti njihovemu jeziku, kako drugače nego brezsrčnost naj imenujemo postopanje napram Slovencem v mešovitih pokrajinah, ki imajo nad polovico slovenskega prebivalstva! Kako drugačno ime, nego kruto na-silstvo, je nadjati vsakdanji pransi, da imajo javni uradi in naprave v popolnoma slovenskih okrajih nemško lice na zunaj in znotraj!
Kaj tako proti naravnega, si upa vlada prisoditi le ponižnim slovenskim ovčicam, ker vč, da je naša narava pravcati lipov les.
Nemci pa bi storili v svojo lastno korist, da bi pri takem pravičnem očitanju, kakor so ga brali v omenjenem listu, vsaj skesano pobe-sili oči, ne pa da se s svojim tiranstvom še ba-hajo. Toda skromnost in pravicoljubje nista nemškemu življu prirojena.
Nasilje skušajo s nasiljem utemeljiti, krivico z novo krivico vzdržati.
Nemški listi tolčejo ob svoj umazani boben, češ, ako bi hoteli Nemci po navedenem receptu zahtevati jezikovno izločbo, proglasili bi vse pokrajine v Avstriji zase, ker povsod se najde kak Nemec. Tako izvajanje pa je naravnost nasprotno slovenskim pogojem. Kajti ne le da smo voljni žrtvovati jezikovno ravnopravnost vsacega med
LISTEK.
Doma in na tujem.
Poučna povest za narod.
Poljski spisal Felicijan Pintowski.
Poslovenil Podravski.
(Konec).
»V gorki vodi si se kopal Janko", reče mu Matija, „za to pa ti je Bog poslal tako hudo skušnjo. Britko nama je bilo brez tebe, a to tem bolj, ker nama nisi pisal. To ni bilo prav, toda sedaj ti to odpustim. Ne misli tudi ti več na to, marveč poprimi se polagoma dela, da se s tem otreseš prejšnjih vtisov ter se pomiriš. Treba pa je, da greš k župniku, ker starček še živi. Ž njim in po njem tudi z Bogom se je treba spraviti, kajti kakor čujem, nisi tam cerkve pogostoma videl."
„K župniku in k spovedi je že treba iti", omeni Matijčeva, »toda, da ga tako kmalo priganjaš k delu, to je vendar le nekoliko prenaglo. Saj je težko delal doslej."
»Ti mati", omeni Matija, »bojiš se preveč za njega, saj ga tudi jaz nočem upreči takoj v težko delo; samo to sem hotel reči, naj bi ne
mislil na kako drugo delo, marveč se razgledal po našem gospodarstvu ter se ga poprijel."
»Dragi oče!" reče Janko, »rad se hočem poprijeti dela, samo dovolite, da še danes praznujem ter se razgledam nekoliko po vasi. Toda moj Bog, kako se je vse spremenilo okrog naše koče; ni več Jožka, ni Mikolaja, niti Antona."
reče Matija, »da je Mikolaj umrl, to je nemara najbolje zanj, kajti pravim ti, da ga je žganjica tako zdelala, da je bil nesposoben za delo; roke so se mu tresle, oči se mu pre-vlekle z mreno in tudi imetje je bilo že pri kraju. Zdravili smo ga, kakor smo znali, toda nič ni pomagalo, kajti če je žena le količkaj odnesla pete iz hiše, že je izvlekel od nekod steklenico ter pil; pa tudi takšen se je vsikdar našel, ki mu jo je prinesel. Mučil se je tako dolgo, da je Bog naredil konec njegovemu turob nemu življenju."
»*A kaj se je zgodilo z Antonom? Včeraj nisem mogel vsega dobro razumeti, ker mi niso hoteli pri Marici vsega povedati."
»Dogodba z Antonom je še žalostnejša nego z Mikolajem, ker na njem se je razločno pokazala pravica božja, kajti pravim ti, da je imel marsikaj na vesti. Že takrat ko sva bila skupaj pri vojakih, je kazal nekatere slabe lastnosti;
lakomen kakor je bil, jel je že takrat biti nepošten in ko sem ga svaril, se mi je smejal ter dejal, da sem tepec, ki nikdar ne bom imel ničesar. Toda evo jaz sem sprovel življenje z mirno vestjo ter imam sedaj na starost svoje zemljišče in svoj kotiček, med tem ko še on ne ve, ali umrje pod streho, ali kje za plotom."
»Kako, torej še živi?" vpraša Janko.
»Tega ne vem, toda naj ti ostalo pove mati, ker jaz moram k občinski seji. Pokaži mu mati tudi ono Antonovo pismo, katero je pred begom napisal. Tam stoji tudi nekaj o tebi, moj sin, in o tvoji nedolžnosti."
Po teh besedah Matija res odide k seji, ker je bil po Antonu izvoljen za župana. Po njegovem odhodu jame pripovedovati mati takole:
»Še pred tvojim odhodom sklenil je Anton z Nemci na Dunaju neko pogodbo za žito, za kar ga je bil pridobil Aron in dasiravno je bil Anton zvit, vendar ga je Aron tako zvil, da je skoro ves dobiček v prvem letu on dobil v svojo pest, drugo leto pa, ko je bilo treba Nemcem doplačati, ni hotel Aron o ničemur nič vedeti. Anton se je sicer uprl, toda bil primoran plačati in ker je bila to precejšna svota, prišli so ter opisali njegovo imetje, katero bi imeli prodati.
Nemci naseljenega rojaka, pripoznamo cel<5 v lastnih naših pokrajinah nemštvu iste pravice jezikovne ravnopravnosti, kakor jo uživamo, oziroma bi morali uživati mi domačini na lastnih tleh.
Da bi pa nam Nemec tujec tudi tukaj stopal s svojim jezikom na tilnik ter nam rezal naš lastni kruh po svoji volji in pristranosti, tega pa vendar ne smemo trpeti!
Našo zahtevo po ravnopravnosti na lastni zemlji imenuje nemška zloba: „Hetzsport" posameznih slovenskih „rogoviležev". Toda naj le sramotijo najsvetejša narodna čustva, dokler da se bo zavest rodu in pravic razširil v zadnji slovenski gorski kotiček, potem pa bodo britko obžalovali svoje hudobno natolcevanje in zasmehovanje na račun potrpežljivi slovenski narodnosti.
Naše slovensko ljudstvo je še sedaj primerjati okradenemu, kateri pač sluti, da mu nekaj manjka, a ne more se še zavedati, kateri predmet in kateri brezbožnež mu ga je odnesel. Ko pa pride dobro naše slovensko ljudstvo do uver-jenja, da je bil ta predmet — pravica do svojega materinega jezika — njegov najdražji biser, da je tat njegov sosed Nemec, potem pa pride dan obračuna, oropano bo brezpogojno zahteval nazaj z obrestmi vred, sicer ne izostane pravično maščevanje.
Da mora priti do tega, in da ta dan povrnitve ni več daleč, spoznavajo posebno dobro oni Nemci, ki živijo zagvozdani med nami ter imajo tako priliko opazovati vsak dan oznevo ljeno dušo slovenskega naroda.
Baš vsled tega pa, da bi jim ne bilo treba krivično prilastenih si nadpravic nad nami vra čati, kažejo tu in tam voljo do pobotanja.
Nekaj tacega je namreč v pozivu nekega nemškega lističa do svoje mladine, naj bi se ista z resnobo in vztrajnostjo poprijela učenja t slovenščine. Potem da bo slovensko gibanje v nekaj letih udušeno, ker jim Slovenci potem z vso agitacijo ne bodo zamogli tekmovati.
Neizogibna potreba začela bo res siliti naše Nemce k učenju slovenščine, ako hočejo še dalje imeti svoj kruh med nami. K temu se naj še pridruži dobra volja in naše večno zahtevanje. Vsaj več pa tudi mi ne zahtevamo od naših nemških uradnikov, nego znanje in dejansko iz vajanje našega jezika.
Napačne nade pa goji omenjeno glasilo takih Nemcev, ako se tolaži, da zadostuje nemškemu uradniku že samo znanje jednega slovenskega narečja. List namreč piše k pozivu: ^Slovensko ljudstvo itak ne čuti potrebe po novoslovenskih (!) razsodbah in napisih." Novo slovenščine ne pozna slovenski narod, nego le jedin svoj pismeni jezik, katerega se uči ljudstvo v šoli, v cerkvi in javnosti. Znanje našega milodonečega jezika v besedi in pisavi zahtevamo povsod in od vsakogar med nami! Mešetanli ne bomo na svojih tleh z nikomur, ki živi med
nami od naših žuljev, Italijan ali Turek.
najsi pa bo isti Nemec,
Volitve za okrajni zastop.
Ptuj, 20. februvarja 1899.
Volitve za okrajni zastop so razpisane.
Veliki posestniki volijo v torek, dne 28. lebruvarja t. 1, kmetske občine pa v soboto, dne 4. marca t. 1.
Volitve bi se morale že lanskega leta vršiti, toda čakalo se je, da se je končala revizija katastra, da se je moglo nekaj kmetskih velikih posestnikov iztrebiti.
Odkar obstoji okrajni zastop, ima mesto Ptuj dve volitni skupini za-se, namreč mestno, potem pa še ono trgovcev in obrtnikov, tedaj najmanje 19 zastopnikov od vseh 40, če tudi bi mu po štibri ne šlo niti celih 10!
Meščani pa s to predpravico, katero njim že postava sama daje, še ni80 zadovoljni.
Pri vsaki novi volitvi si nekateri meščani prizadevajo, da bi dobili še tretjo skupino, t. j. ono velikega posestva celo, ali vsaj deloma v svoje roke, da bi s pomočjo te dobili večino v okrajnem zastopu!
Ker to ne gre na pošten način, skušajo z zvijačo.
Slovenske može vseh stanov pred volitvami obrekujejo, obirajo in črnijo, sebe in svoje prijatelje pa hvalijo in povzdigujejo, da se kar kadi!
Slovenskim volilcem izbirajo in priporoču" jejo celd kandidate, se-vč, da take, kateri bi njim pripomogli do večine, ko bi se kmetski vclilci pustili zapeljati.
Tudi razne ceste in druge reči ponujajo in obljubujejo slovenskim volilcem, ne na troške mesta, ampak na troške okraja.
Zakaj pa ti gospodje, če so res tako zav zeti za blagor slov. kmeta, kakor se sedaj hli-nijo, ne prepustijo od čistega dobička mestne hranilnice, kateri prihaja po največ od slov. po-pilarnega denarja, niti krajcarja okraju, ampak ga porabijo le za mesto?
Ali nima okraj vzdrževati vseh cest, od Ptuj največ haska! - meščani potegujejo za železnico iz Ptuja naravnost v Maribor, potem iz Ptuja v Radgono, za potrebne ceste v okraju pa nočejo ničesar dati?
Zakaj so se meščani potegovali za čisto nemško deželno gimnazijo, v kateri ni prostora za slovenske profesorje in sinove kmetskih slov-starišev in niso hoteli c. kr. nemško-slovenska gimnazije ?
Tu že Slovenci pomagamo plačevati, ker ste nas privezali, ko ste Lili sami gospodarji v okrajnem zastopu; sedaj radi bi nam naložili še večje breme za celo deželno gimnazijo!
Vi se štulite, da ste naši prijatelji, ne marate pa podpirati nobenega slov. društva, pač pa nam nasprotna!
Ubogemu slov. delavcu ne privoščite po šteno zaslužene plače, slovenskemu učencu in dijaku beraške podpore proti gladu in zimi! Ali je to prijateljstvo? Ali je to kristjansko? Odgovorite nam vi, ki si kot agitatorji sedaj toliko pete brusite, bodi-si, da nosite gospodsko suknjo ali ne!
Volilci veliki posestniki in zastopniki občin!
Kakor ste bili dosihdob zvesti veri in narodu, tako ostanite. Vsakomu se ne morejo vse želje izpolniti; marsikaj dobrega in potrebnega pa lahko za okraj ukrenete in izpeljate, ako imate vi večino v okrajnem zastopu.
Bolje je biti gospodar, kakor hlapec, bolje zapovedovati nego ubogati.
Skrbelo se je, da so se po zaupnih možeh izbrali kandidatje iz celega okraja za celi okraj, vestni, zastopni, značajni in delavno možje.
Volite njih enoglasno!
Noben glas se ne sme zgubiti!
Ker je občin v okraju nad 78, zastopnikov pa se more voliti le 10, je jasno, da ne more dobiti vsaka občina svojega zastopnika.
Dne 28. februvarja in dne 4 marca zbirajo se volilci v „Narodnem domu" v Ptuju.
Volilci, pridite vsakokrat v s i in že ob 8. uri, ker se je treba pogovoriti radi volilne komisije itd. Izkaznico mora vsak volilec seboj prinesti, kdor je pooblaščenec volilca tudi pooblastilo.
Celjske novice.
(Slavnostni banket na čast odlikovancn dr. Josipu Sernecu) Kakor že znano, dobil je naš najstarejši celjski prvoboritelj, g. dr. Josip Sernec, povodom vladarskega jubileja, red železne krone III. vrste Da pokažejo celjski Slovenci svoje veselje nad tem odlikovanjem, zbrali so se zvečer 20. t. m. k slavnostnemu banketu v „Narodnem domu". Nad 100 prijateljskih mu oseb zbralo se je v veliki dvoran1. Mnogobrojno je bil zastopan tudi krasni spol. Čestitali so od-likovancu in njegovi odlični rodbini v prisrčnih napitnicah gg. dr. Iv. Dečko, notar Baš, dr. Jos. Vrečko, dr. J. Hrašovec, dr. Jos. Karlovšek. dr. VI. Ravnihar in Iv. Rebek, vsak v imenu društva ali zavoda, katerim vsem je že odlikovani od začetka ali duševni oče, ali vsaj prvi gmotni in duševni podpornik. Povdarjal je vsak govornik odkritosrčno naše veselje, da je presv. cesar odlikoval moža iz naše sredine; kajti odlikovan je s tem tudi naš slovenski narod, pripeertan tudi na najvišjem mestu naš naporni boj upravičenim, za katerega je zastavil vse svoje življenje slavljenec skrajne svoje sile. Odlikovanec ima lep del zasluge, da smo dosegli Slovenci gledč narodne organizacije to, s čim se lahko ponašamo pred svetom. Slavljenec zahvaljeval se je globoko ganjen na tolikih dokazih prijateljstva in hvaležne udanosti. Obetajoč, da hoče zastaviti i v bodoče vse moči v blagor svojega
Anton se je zvijal, vozaril naokrog, vlagal pritožbe, pisal, prosil, toda vse to ni nič pomagalo, ker vzeli so mu premoženje, on pa je vrhu tega pobral precej denarja iz občinske blagajne ter bi bil prišel še v zapor, ko bi ne bil pravočasno zginil tako, da je preminil vsak sled za njim."
„Kdo bi se nadejal", reče Janko, „da bi tak bogataš tako kmalu prišel na kant."
„Ej, kakšen bogataš?" seže mu mati v besedo. „ImeI je res nekaj zemljišča, toda gospodarstvo bilo je zanemarjeno, živine ni bilo nobene razun teh dveh konj, s katerima se je vozil naokrog, da bi ž njima stresal ljudem pesek, v oči. Toda v mestu kolikor je bilo Židov, tolikim je bil dolžen, kajti doma si ni izposojeval, da ne bi zgubil zaupanja."
„Čemu si je delal toliko dolgov, saj za domače potrebe in za družino dobil je dovolj denarja iz gospodarstva"
»Lakomnost, moj dragi, želja po velikem dobičku bila je tega kriva. Resnica, da je bilo gospodarstvo zanemarjeno, vendar še bi se bilo dalo na njem mirno živeti, toda on je hotel biti gosposki, jel je iskati za to sredstva; bratil se je z Židi, sklepal ž njimi zveze, ti pa so ga tako zapredli v svoje mreže, da jim ni mogel več ujti. V jedni vasi je najel mlin, v drugi žago;
tu je kupil kos gozda, tam barantal z voli; kdo bi seštel, česar vsega se je lotil ta človek! A povsod je imel zbgubo, kajti kako naj tekmuje kmet z židovsko barantijo! . . ."
„To je kazen božja radi Jožkovih, radi mene in za druge", reče Janko. „Dobro, da je vsaj napisal pismo pred begom! Toda ker že govoriva o tem, pa mi ga vsaj pokažite, da z lastnimi očmi vidim svoje opravičenje."
„Ne vem, če je Maričina skrinja odprta", reče Matijčeva, „kajti ona je pismo spravila. Toda pojdem pogledat." Po teh besedah je zdir-jala v čumnato ter se kmalu potem vrnila noseč papir v roki.
„Poglej no Janko, če sem prinesla pravega, ker sama ga ne poznam", je dejala, nudeč papir Janku.
Janko je vzel v roke polo papirja, popisano z Antonovo roko ter začel glasno čitati:
»Poslednje besede moji hčerki Marici."
„Jaz, niže podpisani, bivši župan te občine, grem na tuje ter se nikdar več ne vrnem. Ker pa ne vem, kje in kedaj mi Bog dovoli končati svoje nečimno življenje, torej napišem tukaj svoje poslednje besede."
„Draga hči, prosim te odpuščenja za to, da sem pripravil tvojega deda k temu, da je
dal prepisati posestvo na me, ne pa na tvojo mater, po kateri bilo bi pripadalo tebi. Odpusti mi, da sem to posestvo nečimno zapravil ter ti zapustil za dedščino slabo ime."
„Ne pričakuj me več domov, ker se nikdar ne vrnem. Po sprejemu tega pisma prosi Maty-čeva, naj te vzameta pod svojo streho, ostani pri njima ter jima delaj. Vem, da ti ona ne odrečeta svojega varstva, ker sta vrla človeka, kakor je tudi njuni sin Janko, katerega sem očrnil pred ljudmi. Povej vsem vaščanom, da on ni kriv ničesar, da mi nikdar ni vzel kakega denarja, ker takrat, ko si sama videla, da ga v škrinji ni bilo, sem to jaz tako učinil, da ti prevare nisi zapazila. Ako bi se Janko kedaj vrnil ter bi te bila volja in bi te on hotel, pa se vzemita in jaz, dasiravno nevreden vaju blagoslovim."
„Tvoje otroke, ko bi katere imela, uči pošteno živeti ter jih svari zlasti pred lakomnostjo, kajti iz nje izvira vse zl6, katero sem jaz doprinesel. Pazi že v mladosti na svoje otroke ter uči jih takoj v mladosti, ker pozneje se zamujeno ne da več popraviti."
„Povej Matijcu, ko bi bil slušal v mladosti njegov svSt, ko sva bila še pri vojakih, pa bi bil sedaj posten in srečen človek, tako pa sem
naroda in domovine, položil je znatni znesek 500 gld. kot začetek za »Dijaški dom" v Celju. Položen je tedaj temelj za prepotreben zavod, in ta dan ostal bo v kroniki celjskih Slovencev zgo-govinski dan. Bog čuvaj odiikovanca še mnoga in mnoga leta v ponos in uteho slovenskega rodu!
(Za družbo sv Cirila in Metoda) nabral je Matevž Fras v Radvincih pri Negovi na gostiji Janeza Karlo in Barbare Roškar 1 gid. 15 kr. Srčna zahvala!
(Komorni večer) učiteljev »Glasbene Ma tiče" v Ljubljani, gg. J. Prochazka, J. Wedral a in J. Junek-a s prijaznim sodelovanjem gg. dr P. Draschlerja in P. Lozarja priredi »Narodna čitalnica v Celju" v nedelo, dne 5. marca 1899 točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma". Opozarjamo že tedaj naše občinstvo na to redko priliko res izbornega umetniškega užitka. Vspored prinesemo prihodnjič. Sedeži 1—3. vrste gld. V50, 3.-8. vrste gld. 1—, od 8. vrste naprej gld. —'80, stojišča 50 kr., dijaške vstopnice 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Dragotin Hribar ja v Celju.
(Za »Dijaški dom" v Celju) poslal je gosp. Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem 10 gld.
(Za »Spodnještajarski jubilejski zaklad") so nadalje vplačali: g. Jos. Pirš, posestnik v Mo-zirji 6 kron; g. Jos. Pečnik, posestnik na Bizelj-skem nabral v veseli družbi 15 kron 40 vinarjev; si. občina Griže 20 kron; si. okrajni zastop celjski 1000 kron; si. posojilnica v Ormožu 100 kron; pri si. kat. bralnem društvu pri Sv. Antonu v Slov. goricah se je nabralo 4 krone; g. Martin Zmavc, vodja orožniške straže v Metalki v Bosni 5 kron; si. občina Sv. XIj pod Gradičem pri Ve leaja 50 kron.
(Razglas nabornih dnevov za nabor v letu 1899. v obsegu c. kr. okrajnega glavarstva celjskega.) Toletni glavni nabor ali novačenje vrši se v obsegu c. kr. okrajnega glavar stva celjskega, kakor sledi: V Šmarju pri Jelšah dne 10. in 11. marcija in sicer: dne 10. marcija za občine: Sv. Hema, trg Šmarje pri Jelšah, okolica šmarska pri Jelšah, Nezbiž, Sv. Peter na M. selu, Roginska gorica, Zibika, Tinsko Sv. Vid; dne 11. marcija za občine: Lemberg, Ponikva, Slivnica, Sv. Štefan, Sladka gora in Zusem. — V Mozirju dne 4., 5. in 6. apriia in sicer: dne 4. aprila za občine: Kokarje, Mozirje in Rečica; dne 5 aprila za občine: Nova Štifta, Gornjigrad in Bočna; dne 6 aprila za občine: Ljubno, Luče in Solčava. — V Celju za sodna okraja celjski in laški dne 7., 8., 10., 11, 12., 13. in 14. aprila in sicer: dne 7. aprila za občine: Škofja vas, Okolica celjska, Vojnik, Frankolovo, Teharje in Višnja vas; dne 8. aprila za občine: Sv. Jurij ob juž. žel., Kalobje in Dramlje; dne 10. aprila za občine: Griže, Go-tovlje, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dol., Petrovče in Žalec; dne 11. aprila za občine: Dobrna, Velika Pirešica, Sv. Martin v
Rož. dol. in Nova cerkev; dne 12. aprila za občine: Sv. Krištof, Sv. Lovrenc n. Prož, Sv. Rupert in Svetina; dne 13. aprila za občine: Dol, Loka in Trbovlje; dne 14. aprila za občine: Jurklošter, Marija Gradec in Laško. — Na Vranskem dne 17. in 18. aprila in sicer: dne 17. aprila za občine: Grajska vas, Vransko, Sv. Jurij ob Tab. in Sv. Jeronim; dne 18. aprila za občine: Bra-slovče, .Gomilako, Polzela in Marija Reka. — V Konjicah dne 20., 21. in 22. aprila in sicer: dne 20. aprila za občine: Sv. Jernej, Tolsti vrh, Sv. Duh, trg Konjice, Okolica konjiška, Gornje Laže, Zbelovška gora, Žiče in Bezovica; dne 21. aprila za občine: Okoško, Gruševje, Kot, Sv. Jun-| grta, Oplotnica, Padežki Vrh, Tepanja, Vrhovlje m Bezina; dne 22. aprila za občine: Spod. Dolič, Kozjak, Ljubnica, Paka, Zreče, Skomarje, Stranice, Vitanje in Brezje. Vsi novaki ali naborni zavezanci morajo ob dnevih, v pozivnici določenih. biti zbrani zjutraj ob 8. uri in sicer: V Celju pred šemalno vojašnico v Karolinških ulicah, na Vranskem, v Konjicah. Šmarju pri Jelšah in Mozirju pa pred občinskim uradom.
(Cerkveni konkurenčni odbor v Celju.) Isti obstoji iz petero udov. Ker se je vas Lopata iz občine Velika Pirešica pridružila celjski župniji, treba je bilo določiti, kako bodo občine, mesto celjsko, okolica celjska in Velika Pirešica, volile konkurenčni odbor. Okrajno glavarstvo celjsko izreklo je z določbo od 25. oktobra 1898, št. 35674, da naj voli mesto Celje 3 ude, občina okolice celjske in Velika Pirešica pa po enega. Zoper to odločbo pa je občina okolice celjske vložila po g dr. Ivanu Dečku sestavljen rekurz, vsled katerega je c. kr. namestništvo to odločbo vsled naredbe od 8. januvarja 1899, št. 38010, prevrglo in določilo, da morajo občinski odbori omenjenih treh občin skupaj voliti vseh petero udov. To je tega pomena, da sedaj zmagate občini okolica celjska in Velika Pirešica proti mestni občini celjski, ter izvolite lahko vseh petero ndov svojega zaupanja. Seveda je pa vsled te postavno utemeljene odločbe namest-ništva spet plamen v celjski nemški strehi.
(Porotne obravnave) Dne 15. t. m. so se deli na obtoženi klopi trije delavci železnice Velenje Dravograd in sicer Jan. Lipovšek iz Če povana na Primorskem ter Italijana Antonijo Perer iz Feltre pri Benetkah in Aristo Cavalli iz Parme. Obdolženi so bili ropa in umora trgoca Karola Dobovišek pri Sv. Lenartu v Mi-slinju. Ker pa si porotniki niso mogli zadobiti iz cele dolge obravnave prepričanja o krivdi uboja, obsojena sta bila Perer in Lipovšek le na 10 dni zapora zarad kradnje, dočim je Cavalli povsem oproščen. — Dne 16. t. m. bil je pred porotniki Alojzij Supančič, doma od Sv. Petra pod Sv. Gorami. lati je obdolžen poskušanega uboja, ker se je zoperstavil z nabasano puško orož. stražmeštru Radoliču ter v istini tudi nevarno zadel orožnika Centriha. Porotniki so ga spoznali krivim ter je bil obsojen v 31etno ječo. (Dalje si.)
Politični shod v Jurkloštru.
Celjsko politično društvo »Naprej" je sklicalo v nedeljo dne 19. t. m. shod v Jurklošter. Ze pred določeno uro polnili so se prostori v gostilni znanega narodnjaka, g. župana Andrej Šaoida. Prišlo je podukaželjnih iz vseh sosednih župnij. Med udeleženci bilo je par velč. g župnikov, zastopnikov učiteljskega stanu obeh spolov, županov itd. ter jako lepo število kmetskih in delavskih slojev.
Podpredsednik dr Jos, Karlovšek je otvoril zborovanje ter dal besedo društvenemu tainiku A. Big-u, ki je podal kratek pregled o razvoju tužne naše slovensko zgodovine, priporočal brigo za politični vpogled, da nas ne bodo našli politično nezrele in nepripravljene vsakojaki preobrati, kakor se nam je to zgodilo 1. 1848, ko nismo vedeli, po čem naj sežemo, dokler da so opravili vse brez nas. Nevstrašenost in odločnost za našo narodnost vselej in povsod storilo nas bo najprej politično zrele.
Potem je govoril dr. Karlovšek o naši gospodarski in socijalni bedi, podal vzglede o lahko-mišljeni brezbrižnosti, vsled katere trpi kmet škodo na zdravju in žepu, navedel več slučajev iz dejanskih prepričanj za odpravo marsikaterega zlž, in podal navodil k zboljšanju.
Zadnji govornik, Dragotin Hribar, razložil je sedajni naš politični in narodno-gospodarstveni položaj. Živi besedi sledilo je ljudstvo z velikim zanimanjem in navdušenjem.
Dal Bog, da bi se vsaj nekaj dobrega namena, katerega so imele besede govornikov, prijelo srca poslušalcev!
Spodnje-štajarske novice.
(Imenovanje.) Računski svetnik g. Anton Poženel je imenovan višjim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka pri deželnem nadsodišču in nadpravdništvu v Gradcu. Imenovani je zaveden rodoljub.
(Grof Wurmbrandt) je odložil svoj dežel-zborski mandat.
(Imenovanje.) Okrajni sodnik v Podkloštru na Koroškem, g. dr. Adolf Roschanz, je imenovan namestnikom državnega pravdnika v Mari boru Nič ni tedaj pomagalo, da so Slovenci nedavno proti imenovanju Nemca za to mesto pro-testovali, niti smrt imenovanega ni ničesar spremenila, kajti našli so tam na Koroškem moža, navdahnjenega z nemškim duhom.
(Osebna vest) Pravni praktikant v Mariboru, g. Roman Trstenjak, je imenovan avskul-tantom.
(Učiteljske premembe.) Stalne podučite-ljice oziroma podučitelji so postali na svojih do-sedajnih mestih gospice Josipina Jošt v Hajdinu in Josipina Koderman v Tepini pri Konjicah'ter gg. Miha Germovšek na Pilštanju, Ignacij Šija-nec v Gornjemgradu ter Friderik Zinauer pri Zgor. Sv. Kunigundi. S službama sta menjala
torej znaj sama ter vsakemu povej in še vnukom zapusti v pismu sveto resnico, da sreče ne princa bogastvo, marveč čista vest."
»Ne boš jedla, ne pila, ne spala ter ne uživala veselja, ako te vznemirja huda vest. Zlo se z malim začne in ako ga ne potlačiš, te umori."
Po prečitanju tega pisma je nastala v sobi tišina, kajti Matijčeva in Janko sta se zamislila, ker nista čutila veselja do razgovora. To tišino je pretrgala skokoma pridirjajoča Marica.
BJanko! Oče so naročili, da urno prideš v pisarno."
Janko je zdirjal v pisarno, kjer mu je oče pokazal pismo, katero je bila poslala iz Amerike Jožefova, v katerem je pisala, da je že prejela od Španjolca denar, da se pa doslej še ni mogla vrniti radi raznih sitnostij, ki so jo doletele. Pisala je, da čez par dnij odide, toda vrne se sama, kajti moža je pičila neka strupena kača, katerih je tam mnogo po polju in gozdih in da je revni Jožek pred nedavnim umrl.
»Revež", rekel je Janko, prečitavši pismo, nisi učakal v življenju, da bi bil zadel kako temo; dobro, da se vrne vsaj Jožefova."
»Radoveden sem, ali se naseli tu v vasi, ali mar pojde v mesto služit?" omeni Matija.
»Prišlo mi je na misel že poprej", reče Janko, »če bi mar ne bilo mogoče Jožefove na staniti v občinski krčmi, za katero še občina nima krščanskega krčmarja? Toda sedaj, ko je Jožek umrl, bi občina nemara ne dala ženski krčme?"
»Počakaj", odvrne na to Matija, »to je dobra misel in vredno je, jo nekoliko prerešetati
ter spregovoriti o tem z odborniki."
* *
*
Svatba Janka in Marice imela bi se vršiti čez jeden teden, toda sedaj so sklenili počakati na Jožefovo. Marici to odlašanje res ni bilo po volji, toda ni se dolgo vznemirjala, kajti dva tedna po dohodu onega pisma bila je Jožefova že med njimi. Sedaj se je še le pričelo pravo •veselje in pripovedovanje, h kateremu Jožefove ni bilo treba spodbujati.
Ko je bila svatba končana ter so se gostje dovolj naradovali in nagovorili, jela se je Jožefova zahvaljevati Janku za pomoč za vrnitev, pri čemur mu je nudila denar, ki ji je bil še ostal na potovanju Janko pa ga ni hotel vzeti, ker mu je oče to zabranil, a Matija prijevši Jo žefovo za roko, je dejal:
»Spravite, Jožefova, sedaj ta denar ter nam poznej vse skupaj vrnete. Sedaj boste potrebo
vali za gospodarstvo, kjer vam tudi ta betvica prav pride."
»Moj dragi", odvrne Jožefova. »jaz ne mislim gospodariti, ker nimam s čem. V službo pojdem delat pokoro za grehe svojega moža. Bog mu odpusti. Ne pojde mi slabo, ker sem navajena dela in tudi zdravje mi služi."
Tako je govorila Jožefova, ker ni vedela, da ji hoče Matija skazati novo dobroto. Ko pa je izvedela, da jo hoče imeti občina za krčma-rico, ni od veselja vedela, kako se za to zahvaliti Matijčevim. Od istega dne jela je biti tudi kaj dobre volje, kajti noben drugi opravek ni bil za njo bolj primeren, nego ta, pri katerem se je mogla dovolj nagovoriti ter izvedeti novic.
Janko se je po ženitvi nastanil na očetovem zemljišču, radi česar se je Matija lahko počil od dela, kar je bil že davno zaslužil. Posvetil se je torej ves županstvu, kajti po Antonu ostale so občinske stvari v takem neredu, da je bilo kaj težavno spraviti jih na pravi tir. Toda čez pol leta bilo je že mogoče zapaziti, da tu ne županuje več Anton, marveč Matija. Krčma je bila pravilno ob devetih zvečer zaprta, pijancev, kričačev in ponočnjakov ni bilo, pota so bila posuta z gramozom, z jedno besedo: vsa vas ie bila kakor prerojena in ljudje so jeli poj-
podučiteljica gdč. Eleonora Kremžar v Trbovljah-Vcde in podučitelj g. Karol Unger v Brežicah. V pokoj je šla gdč. Marica Cimperšek, podučiteljica v Št. Pavlu v Sav. dolini ter se ji je izplačala postavna odpravnina.
(Volitve v okrajne zastope) se bodo pri nas kmalu vršile. Slovencem bo treba storiti vse ter se vztrajno pripraviti, da ostanejo dose-dajni slovenski zastopi tudi v bodoče v naših rokah ter da preidejo vsi oni, kjer imajo Slo venci večino, iz nemškutarske vlade v naš tabor. Nemci delajo v tem oziru že več časa sem tajno, toda vztrajno.
(K družbi sv. Mohorja) je zadnji čas, da se vsakdo vpiše pri svojem poverjeniku. Premnogo je še slovenskih hiš. ki še niso vpisane v družbo. Ker pa je le malo takih rodbin, ki bi ne zmogle skupno jeden gld. na leto, storijo naj to vsaj letos, da bo dosegla naša škofija pomnoženo število udov.
(V Št. Jurju ob juž. žel.) ustanovili so si »Kmetijsko zadrugo". Ustanovni shod se je vršil dne 12. t m. pri jako veliki udeležbi. — Pri ob činski volitvi izbacnili so vse tržane iz odbora. Tržani se bodo baje pritožili proti volitvi.
(Iz Št. Jurja ob juž žel.) V nedeljo, dne 5. svečana t. 1. priredilo je »Bralno in politično društvo za Št. Jur in okolico" svoj koncert, ka teri se je kaj dobro obnesel. Zalo okinčani prostori pri gosp. Nendl-nu so bili napolnjeni odličnih gostov. Počastili so nas dragi gostje iz Celja, Šmarij, Ponikve, Št. Vida itd. Vse pevske točke, posebno še one čveterospeva so zelo ugajale. Najbolj pa se je prikupil slavni kvartet celjskega godbenega kluba. (Gg Munda, Pertl, Schmoran-zer in dr. Šuklje). Da je bil uspeh tega sviranja i tako sijajen, zahvaliti se imamo v prvi vrsti j vrlemu mlademu kapelniku g. A. Mundi. Ne pretiravamo, ako smelo trdimo, da n«.s je kvartet iznenadil! Kakor sta gospoda Munda in Pertl umetnika na goslih, istotako sta mojstra na svojih instrumentih gospoda Schmoranzer (viola) in dr. Šuklje (cello). Živahno odobravanje pri vsaki točki je bila najlepša kritika. — Jako ognjevito se je pela Hajdrihova »Hercegovska". Oktet je sijajno storil svojo dolžnost, in s tem je bsl oficijelni del pri kraju. Vsem sodelovate Ijem bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Za tem je sledila živahna prosta zabava — nazadnje še ples, kateri nas je skupaj obdržal do rane zore.
(Narodna čitalnica na Vranskem) priredila je na pustno nedeljo veselico s plesom in gledališko igro »Šolski nadzornik". Zbralo se je polno odličnega občinstva v krasno ozaljšanih čitalniških prostorih. Igra je vzeta iz onih preteklih časov, ki so bili učitelji še mnogo sla-bejše plačani nego danes. Kak utis je napravila ta igra pri našem občinstvu, svedoči najbolj to, da prihonje dni nisi slišal skoro druge govorice nego o njej. Pri plesu občudovali smo krasne kostume lepih mask. »Kraljica iz Novega Sada", »otroka", »poletje", »pomlad", »šotlandka" ter drugi, želi so občno priznanje.
miti, da pri modrem in pravičnem županu se vsi skupaj počutijo dobro.
Ljudje po okolici so občudovali to Matij-čevo vlado in Jožefova ga nikdar dovolj prehva-liti ni mogla.
»Jaz vam rečem", je dejala enkrat svojim gostom v krčmi, »da še ni bilo in ne bo takega župana, kakor je Matija. Bog mu daj še dolgo živeti in županovati, kajti glejte, koliko je storil ta človek v tem kratkem času, da se temu ljudje načuditi ne morejo. Nu, pa tudi on je dokaj pretrpel radi onega . . . nočem imenovati njegovega imena, ki je Matijca imenoval bedaka ter mu prerokoval, da revno pogine. Med tem pa Matija, kot gospodar in župan lahko služi v vzgled vsej občini, oni pa je zgubil spoštovanje, odšel po svetu ter nemara nima kaj deti v usta, nima strehe nad glavo, ter nekje za plotom sklene življenje. Pa še na onem svetu ne najde miru, ker je tolikim ljudem delal krivico in jih odri. Tako, dragi moji, se godi vsem lakom-nežem! . . ."
(»Savinjski Sokol"), dasi prvo sokolsko društvo na Štajarskem, zadremal je bil nekako zadnja leta, oziroma se preobrazil v požarno brambo, kar pa se ne strinja s poklicem društva »Sokol". — Pri letošnjem občnem zboru m. m. v Mozirju pa se je sklenilo postaviti to priljub ljeno in za narodno zavest prepotrebno društvo zopet na trdne noge. Nov odbor pa se je sestavil sledeče: starosta Marko Lipold, podstarosta Ivan Lipoid, oba v Mozirju. Odborniki pa so: J. Bukšek, uradnik v Mozirju. Ivan Časi, učitelj na Gorici, Fran Goričar, posestnik v Mozirju. Fran Kocbek, nadučitelj ter 0. Šijanec, učitelj v Gornjemgradu. Naj bi k »Savinjskemu Sokolu" pristopalo vedno več slovenskih mož in mla-deničev.
(Pri Novi cerkvi blizu Celja) so priredili na pustno nedeljo po večerni cah šolski otroci s pomočjo učiteljev nedolžno veselico. Vdeležilo se je iste tudi mnogo mladinoljubov in prijateljev šole. Igrali sta se dve veseli, za mladino pod-učni igri. Vse se je izteklo jako povoljno ter se je dosegla lepa svota, ki se bo porabila za vezanje in nakup knjig šolske knjižnice. Pa še lepši vspeh bi se bil lahko dosegel, da so tudi prišli vsi, ki so v prvi vrsti poklicani delovati za šole in nje napredek.
(Bralno društvo na Frankolovem) priredi v nedeljo dne 26. februvarja t. 1 po večernicah v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri katerem bo govoril potovalni učitelj gosp. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, uljudno vabi tem potom društvenike in prijatelje društva predsednik.
(Iz Vitanja) »Katoliško delavsko podporno društvo v Vitanji" obhaja v nedeljo, dne 26. svečana t. 1. ob 9. uri zjutraj v prostorih bralnega društva svoj redni občni zbor. Predložil se bo račun v dohodkih in troških leta 1898: Preostanek leta 1897 je znašal 93 gld. 64 kr. Dohodki leta 1898: Redni udje so vplačali 68 gld. 30 kr. Podporni ud 1 gld. Darilo vitanjske posojilnice 30 gld Obresti naloženega denarja 6 gld. 88 kr. Vsi dohodki 1898. leta 106 gld. 18. kr. Troški leta 1898: Redna podpora bolanemu udu 22 gld. Izredna podpora dvema udoma 8 gld. Vsi troški 1898. leta 30 gld. Preostanek 76 gld. 18 kr. Skupno imetje konec 1898. 1. 169. gld. 82 kr.
(Konjiški Slovenci) so priredili na pustni torek jako lepo veselico z igrokazom »Mutec", umetno muzikalično produkcijo ter plesom. V igri »Mutec" odlikovali sta se posebno gospici i Furmanova in Pospišilova. Gospa Kokotova, g. Kokot in Beno Serajnik prednašali so z veliko spretnostjo zelo težke klasične koncertne točke. Za šaljivo pošto delovali sta z idejalno požrtvovalnostjo gospici Vidmajerjeva in Rozino va. Sploh pa ima skoraj glavne zasluge za prireditev veselic in utrjenje narodne zavesti v našem trgu narodno učiteljstvo iz okolice
(Volitev v sevniški okrajni zastop) je bila pretečeni teden. Narodni kandidatje so zmagali v vseh skupinah. Nasprotnikov še blizu ni bilo, niti v skupini veleposestnikov niso skušali sreče. Menda pa v »nemški" Sevnici vendar ni toliko Nemcev, kakor jih šteje Tomič v predalih celjske »vahtarce".
(Planinski župan), nad kojega rodoljubjem smo že od nekdaj dvomili, vkljub temu da nam je svojedobno zaupal, da je že 14 let — čital ničar (samo Bog znaj kje?) razjezil se je v svoji germanski razburjenosti, ko se mu je poslalo lepake in vabilo za shod v Jurkloštru. Ve;s to-goten je raztrgal oboje z besedami: »Zdaj še imam jaz zapovedovati tukaj!" To je bil menda tudi vzrok, da Planincev sploh ni bilo na shodu, ker ali zanj prav vedeli niso, ali jih ima Sche-scherko še vedno na tako kratkih vajetih, da se proti njegovi volji niti ganiti ne smejo. Toda vse je minljivo, tudi sedajni planinski župan ni večen.
(Iz Št. Lenarta nad Laškim trgom) Naše kmetijsko bralno društvo »Narodna knjižnica", ustanovljena na proslavo 501etnega vladanja' cesarja Franca Jožefa I. je priredilo dne 5. svečana v šolskem poslopju javen poduk o izboljšanju naših propadlih vinogradov. Podučeval je kmetijski potovalni učitelj g. Ivan Bele iz Maribora. Poslušalci so slušali z zanimanjem in z napeto.
pozornostjo njegovo prednašanje o trtah in o umetnih gnojilih. Korist tega poduka tiči za sedaj v tem, da se je v poslušalcih vzbudilo zanimanje za razumno izboljšanje naših slabih vinogradov in so nekateri posestniki že začeli cepiti amerikansko trto. V prihodnjem takem javnem podučevanju se bodo udeleženci z različnimi vprašanji vdeležili. Ko se je predsednik društva zahvalil g. Bele tu za lep poduk, so vsi pričujoči v znamenje hvaležnosti in navdušenosti klicali gospodu učitelju s ponavljanjem krepke »živio"! Zastava raz šolskega poslopja je omenjenega dne tolmačila g. Bele tu pozdrav prebivalstva ter mu naznanjala, da hočejo tudi tukajšni posestniki zboljšati svoje gospodarstvo.
(V Št. Lenartu nad Laškim trgom) ustanavlja ondotni nadučitelj Radoslav Knaflič, poštno nabiralno postajo. Po njegovem prizadevanju je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu dalo zagotovilo, da se imenovana poštna postaja v kratkem otvori, s čim se bode prebivalstvo obvarovalo marsikatere škode, ki se mu je doslej z izgubo pisem pogosto dogajala. Ta poštna nabiralna postaja bode v zvezi s c. kr. poštnim uradom v Laškem trgu.
(Za zvišanje učiteljskih plač) sta poslala krajni šolski svet in občinski zastop v Trbovljah prošnjo štaj. deželnemu odboru. V teh pe ticijah se izraža nujnost, naj se regulacija učiteljskih plač takoj vzame v razpravo, naj se odpravi krajevni zistem plačilnih razredov ter se uvede osebni zistem. Prihodnje učiteljske plače naj se uredijo tako, da jim bodo podlaga 11., 10. in 9. činovni red državnih uradnikov. — Take prošnje sklepajo in odpošiljajo okrajni in občinski zastopi Srednjega in Gornjega Štajarja že par mesecev sem, na Slovenskem Štajarskem je menda trboveljska občina prva z jed-nako prošnjo.
(Pevsko in tamburaško društvo »Zvon" v Trbovljah) je priredilo dne 12. t. m. jako lep zabavni večer pod spretnim vodstvom gosp. R. Plavšaka. Ta večer je društvo z nova pokazalo, da lepo napreduje ter je v rokah veščaka.
(Shod v Laporji.) »Delavsko podporno društvo v Celji" skliče v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoludne v Laporji ustanovni shod povodom ustanovitve podružnice. Govoril bode tudi nam znani govornik č. g. J. Kržišnik, dr. J. Karlovšek ter Iv. Rebek o delavskih in gospodarskih stvareh.
(Občina Sv. Miklavž pri Ormožu) nam je posiala prošnji na ministerstvo za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.
(Izpod Huma.) Občinske volitve. Prihodnji četrtek, dne 2. marcija t. 1 bodo pri nas občinske volitve. Možje, pridite polnoštevilno in pokažite, da vam je korist občine bolj pri srcu, kakor pa obljube nekaterih srečolovcev. Posvetujte se prej z izskušenimi možmi, kateri verujejo v Boga, čislajo cesarja in ljub jo domovino, da volite vsi edino. Obljubam, katerih občina z dosedajnimi procenti ne more nositi, ne verja-mite, ker so pretirane in se ravnajo po nemšku-tarskem kopitu. Možje, ohranite si svojo čast in občini krščansko slovensko lice. Tu se ne gre za osebo, temveč za reč, ter bode potrebno imena omahljivcev in bojazljivcev svetu naznaniti.
(Na Cvenu pri Ljutomeru) osnovala se je »Kmetijska zadruga" dne 19. svečana t. 1. Pristopilo je takoj 73 udov. Da jih bo več, ni dvomiti, ker se vse zanima zanjo. V načelstvo in nadzorstvo pa so se izvolili možje, ki so vsekakor vredni zaupanja. Čd vam tudi prve tedne ne kupijo zlatih gradov, vsaj sčasom boste spoznali nje dober namen in »če nas Bog ne zapusti" — tudi svojo lastno korist.
(Nova šola) V Pcberžu pri Mariboru je dovoljena trirazredna ljudska šola z H. plačilnim razredom. Dosedaj sta bili obe te vasi všolani v mestno šolo pri Sv. Magdaleni.
(V Ribnici na Pohorju) je umrl nenadoma dne 16. t. m. narodnjak, kakršnih treba našemu narodu, posestnik Jože Miklavec, po domače Kušnik. Zasluge blagega pokojnika so za slovensko narodno probujo v ondotnem okraju tako mnogovrstne, da je vredno, da se ga prihodnjič obširneje spomnimo.
(Prijetne nemške sanje!) V Gradcu obstoji neko nemško politično društvo, ki si je nadelo ime „Napredno društvo". Toda kakšni so napredni nazori graških politikov, beremo v programu, katerega je izdalo ravnokar to društvo. V tem se zahteva: 1. Povrnitev k nekdanjemu vladanju. 2. Strogo držanje nemščine kot armad-nega jezika. 3. Nemščini se mora postavno zagotoviti pripoznanje, da ostane zajedni jezik pri vseh državnih upravah (državni jezik). 4. Jezikovne naredbe je odpraviti ter rešiti jezikovno vprašanje tako, da se bn posebno vpoštevalo zgodovinski (!) in kulturni (!) pomen nemškega jezika." — Tako govori nemški napredni duh!
Shod pri Sv. Križu pri Rog. Slatini.
Slov. kat. polit, društvo v Slatini zborovalo je pri mnogobrojni vdeležbi v nedeljo, dne 12. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. Franca Ogrizek a pri Sv. Križu. K temu zboro vanju bil je povabljen tudi velezaslužni g. dr. Fr. Jurtela, kateri je imel sedanjemu položaju Slovencev primerni govor. V živi, jedrnati in vsakemu izmed poslušalcev globoko v srce segajoči besedi omenil je g. govornik avstrijskim Slovanom krivično ustavo iz leta 1861 in 1867, nadalje krivico, katera se godi Slovanom v Avstriji s tem, da je večina avstrijskega prebivalstva — Slovani — po krivičnem volilnem sistemu v drž. zboru v manjšini, nadalje, da je vsaka vlada Slovanom skozi in skozi posebno pa še Slovencem sovražna.
Nič boljše, a dostikrat še slabejše godi se Slovencem v štajarskem deželnem zboru. Tudi volilna pravica za š^aj. dež. slovenske poslance je silno krivična. V kljub temu, da je od vsega štaj. prebivalstva nad eno tretjino Slovencev, torej bi morali imeti tudi nad eno tretjino t. j. 17—18 dež. poslancev, imamo vsled krivične vo" lilne postave in sovražnega nam vladnega pritiska le osem dež. poslancev. In kako se tudi s temi postopa, znano je že itak vesoljnemu svetu.
V narodnem kakor tudi gospodarstvenem oziru štaj. Slovencev obnaša se nemško nacijo-nalna večina v štaj. dež. zboru kot najkrutejša - mačeha. Na nezaslišane, postavnim in pedago-gičmm načelom nasprotujoče načine vsiljujejo se nam nemške ljudske šole — mučilnice, — ali že, da iste vzdržujejo slov. občine, ali pa s pomočjo nemško-židovskega šulferajna. Nič boljše nam ne deli kruta nemška mačeha svoje milosti v gospodarstvenem oziru.
Za Nemce darovati ni isti nobena svota prevelika in množica prosilcev ni nikoli preobilna, da bi ne našla uslišanja, med tem ko se vsaka pomoč namenjena vsaj deloma slov. prebivalstvu dežele, na vse mogoče in nemogoče načine odbija.
Vkljub temu, da štaj. Slovenci nimamo ni nikakršne slov. srednje šole — nasprotno Nemci črez obilje — so za iste tudi gospodarske (poljedelske- vino- in sadjerejske ) šole z ozirom na popoVanma nemški poduk in nemške učitelje, le prav vaa,\hne vrednosti.
Uvaia,^ da imajo Nemci dež. kmet šolo v Grottenhofu pri Gradcu s prav primernim sadje- in vinorejskim podukom, bi bilo dosledno in pravično, da bi se enaka šola za Slovence v Mariboru ali v Celji osnovala. A nemška prenapeta krivičnost tega storiti ne more, temveč stopa od leta do leta v sovraštvu do Slovencev višje. Nemški nacijonalni večini štaj. dež zbora namreč ni bilo dovolj, da je poduk na štaj. dež. vinorejski šoli v Mariboru popolnoma nemški, ter da je bilo razven ravnateja vse učiteljstvo slovenščine nevešče, namestila je še na izpraz njeno mesto ravnatelja vkljub temu, da je bilo dovolj slovenščine zmožnih prosilcev, slovenščine nezmožnega, iz Pruskega došlega J. Zweifler ja, kateri bi naj slovenske ukaželjne učence po pruskem kopitu podučeval.
Istotako se je namestil isti dan kakor ravnatelj vinorejske šole za dež vinor. komisarja slovenščine popolnoma nezmožni bivši učitelj na vinor. šoli v Mariboru g. Anton Stiegler, kateri bi naj vinor. slov. ljudstvu potrebne poduke dajal. Kakšen uspeh bode tak strokovnjak pri slov. vinogradnikih dosegel, lahko si pač predstavlja vsak, kateri naše razmere količkaj pozna.
Z ozirom na zgoraj navedene kakor še druge premnoge krivice, katere imamo štajarski Slovenci od nemško nacijonalne večine štaj. dež. odbora in zbora prenašati, ni pač čuda, da so zborovalci zahtevali „proč cd Gradca!" in da ni bilo niti jednega, ki bi ne bil tej zahtevi volil-cev pritrdil. In izrekla se je enoglasna želja, da štaj. slov. dež. in drž. poslanci vse moči na to zastavijo, da se klicu vsega slov. štaj. prebivalstva „proč od Gradca!" prej ko prej vstreže, da dobimo svojo lastno gospodarstveno kakor polit, upravo.
Poročevalcu, kateri je ljudstvo opominjal, da naj poleg narodne zavednosti tudi gospodarstveno napreduje, ker le na ta način je obsta nek in napredek zagotovljen, — izrekla se je ednoglasna zahvala za njegovo na vse strani trudapolno in požrtvovalno delovanje za narodni in gospodarstveni blagor ljudstva, kakor se mu je tudi podala brezmejna zaupnica.
Zborovanje se je zaključilo z ogromnim trikratnim „živio" na presv. cesarja in ces hišo.
V novi odbor so bili ednoglasno izvoljeni čč. gg. Franc Korošec, nadžupnik in Franc Višnar, kapelan, oba pri Sv. Križu, Martin Debelak, Janez Žurman, Miha Plemenitaš, Matevž Košak, Matija Fiihrer, Martin Drofenik in Oroslav Kušec, kateri so si izvolili za predsednika č. g. Franca Korošec.
Po zborovanju sledila je v isti gostilni prosta zabava, katere se je vdeležilo lepo število slov. dam in gospodov iz bližnjega Šmarja, Pod plata, Kostrivnice, Slatine, Rogatca in sosednje | Hrvatske, katere goste je v prelepej besedi po-| zdravil č. g. Franc Korošec in sprejel nasprotno : tudi od gostov laskavo zahvalo.
Pri tej priprosti zabavi smo se do dobra J prepričali, kako se lahko pri eni in taisti mizi i oziroma veselici združeni vsi za blagor slov. naroda vneti rodoljubi vsacega stanu.
Druge slovenske novice.
(Osebna nest) Vladnima komisarjema za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem sta imenovana za dobo dveh let gg. profesor in okr. šol. nadzornik Frančišek Leveč ter strokovni učitelj na ljubljanski obrtni šoli Jos. Vesel.
(Ljubljansko gasilno društvo) je imelo preteklo nedeljo na starem strelišči izreden občni zbor, na katerem se je narodna večina njegovih članov izrekla za vpeljavo slovenskega povelje vanja in tako prisilila dosedanji oholi nemški, ozir. nemškutarski odbor k odpovedi. Gasilno društvo ljubljansko se bo zdaj pod županom g. Hribarjem primerno preustrojilo, imelo narodno lica in život, Nemci ljubljanski pa bodo za on nauk bogatejši: da smo Slovenci oslovsko pohlevne duše, da pa mora tudi slovenske potrpežljivosti enkrat konec biti. Vivat slovensko ga silno društvo!
(Zgradba nove justične palače v Ljnb-ljani.) To poslopje se prične graditi, kakor je čuti, tekom letošnjega leta v kolodvorskem delu mesta na obširnem prostoru in zračnem kraju. Obsegalo bode deželno in okrajno sodišče ter državno pravdništvo ; razun tega pa vse zapore in ječe, ki sta jih dosedaj obe sodišči imeli. Zgradba bo stala okolu 800 000 gld. bo velikan sko poslopje, ki bode poleg svojega namena služilo tudi ljubljanskemu mestu v kras.
(Podiranje hiš), ki so odkupljene ali sicer poškodovane, pričelo se je pretekle dni v Ljubljani. Prihodnji mesec prične se več ali manj tudi že stavbena sezona.
(Osuševanje barja.) Ljubljansko barje prično v kratkem osuševati. V to svrho je dala država nad 500.000 gld. Čas bi že bil, da se kaj prida stori, s tem bo tudi za ljubljansko mesto važen korak storjen.
(Vrhniška železnica) bo otvorjena letošnjo leto meseca julija ali avgusta.
(Utopljenka.) Iz Save so potegnil blizu Litije truplo utopljenke Manje Kimovec iz Vač. Ze dlje časa so jo pogrešali.
(Kmetijsko podružnico) so ustanovili na Primskem pri Kranju.
(Častnim občanom) je izvolila občina Vel. Poljane prezv. knezonadškofa ljubljanskega An-
tona Bonaventuro v hvaležni spomin, da jim je isti pridobil samostojno župnijo.
(Iz Radeč.) Občinski odbor je izvolil v osebi g. Vilj. Braunschmieda, posestnika valič-nega mlina, novega župana. — Posojilnica je imela lani blizo 90.000 gld. prometa in čez 300 gld. čistega dobička.
(„Centralna posojilnica slovenska") ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 23. aprila t. 1. popoludne ob 4. uri v Rajhenburgu pri gosp. G. Unschuldu. Dnevni red: 1. račun za 1. 1898;
2.	volitev načelništva in nadzorstva; 3. nasveti.
(Železnica Gorica-Vipava) Tra^iranje te proge se prične letos.
(V Borovljah) je dobila občina 3000 gld. od šulferajna za zidanje šole. Pa tudi druge šole na Koroškem dobivajo dokaj podpor od tega društva in „Siidmarke".
(Utonila sta) blizu Vrbe na Koroškem dva 10 in 11 letna dečka pri drsanju na ledu.
(Krški samostan na Koroškem) so kupile benediktinke od celovških kanonikov ter se tam nasele Ta samostan je menda najstarejša priča slovenske zgodovine v Korotanu ter je bil prvo središče za razširjanje krščanske vere med Slovence.
(Lastno sestro ustrelil.) V Dolih nad Celovcem kupil si je 161etni sin lovca Rautnika zoper očetovo voljo samokres, katerega je hotel dne 12 t. m. pokazati svoji 191etni sestri. Prijel pa ga je tako nerodno, da se isti sproži in krogla prodere sestri prsi.
i V Trstu) je umrl dne 17. t. m. svetnik pri ondotnem višjem deželnem sodišču, Jož-f baron Fluck.
(Tržaški slovenski poslanci) so predložili te dni ministerskemu predsedniku spomenico z naslednjimi zahtevami: 1. zahtevajo ustanovitev okr. glavarstva za vseh 6 volilnih okrajev v tržaški okclici, 2 da se razširi delovanje državne policije na te okraje, 3. da se ustanovi zanje c. kr. davčni urad, in 4 da se spremeni volilni red za državnozborske volitve v mestu in okolici. — Potreba je varovati Slovence v okolici pred lopovščinami v mestu, s katerimi so Italijani doslej dosegali vse, kar so hoteli.
(Dopolnilna deželnozborska volitev v Gorici.) Namesto grofa Coroninija kandidovalo je italijansko politično društvo Žida Luzzatta. Ker pa se je pokazalo, da ne uživa mož dovolj naklonjenosti, vkljub temu, da je bil pripravljen odložiti vero svojih očetov, postavili so za kandidata dr. Eggerja.
(Hrvatska zmaga ) V občini Veprinac blizu Opatije so imeli dosedaj Italijani občino v rokah. Pri zadnjih volitvah prodrli so vendar Hrvatje.
(Idejalne italijanske občine v Istri.) Že enkrat se je pisalo o neki občini, katero so si sicer Slovenci, ozir. Hrvatje lansko leto priborili, a ž njo pa tudi jako veliko tisočakov občinskega dolga. Nedavno se je pokazalo tudi v občini v Miljah, da so italijanski upravitelji občine napravili 12 000 gld. dolga. Glavno krivdo ima deželni odbor, ker nikdar občin ne kontrolira, a tega pa ne stori, ker se bojijo občinskim mogotcem se zameriti, ki bi jih potem pri vsakojakih volitvah ne slušali več.
Jubilejne številke naših župnij.
Številka nam jasno vse pove, ni je mogoče zavijati v pajčevino. Številka je edini odkritosrčen diplomat, edino ogledalo, katerega ne zmrči in otemni nobena sapa. Koliko imaš denarja? Povej številko! Koliko si dolžan? Povej številko! Hočemo vedeti, koliko je kje Slovencev, koliko nemškutarjev, koliko narodnih volilcev, koliko Efijaltov in Judežev, koliko naročnikov, koliko udov tega in onega društva, poizvedeti nam je treba številko, in dobro vemo, kako je! Sledeče številke vseh župnij lavantinske škofije vam po vedo, kdo je postal prvi, kdo zadnji pri družbi sv. Mohorja v jubilejnem letu 1898. Vsaka župnija ima spredaj svojo jubilejno številko, kakršno si je zaslužila, in ta številka je njena najboljša razglednica. Številke na destli strani nam povedo, koliko udov pride na 100 ljudi. Številke za piko kažejo, da je še nekaj več kakor če bi kdo dal obresti nekaj goldinarjev in nekaj vinarjev. 1. Solčava 19 26, 2. Sv. Miklavž nad Laškem 1715,
3.	Šmihelj nad Mozirjem 12 9. 4. Št. Andraž nnd Polzelo 11-9, 5. Sv. Bolfenk v Slov. gor. 110,
6	Braslovče 10 8, 7. Negova 10 34, 8. Kapela pri Radgoni 10'31, 9. Dev. Marija v Puščavi 101, 10. Črešnjice 10 0, 11. Jarenina 9 39. 12. Črna gora pri Ptuju 9 35, 13. Polzela 9 1, 14. Sv. Trojica v Slov. gor. 8'5, 15. Sv. Til pri Gradiču 8 39, 16 Žalec 8 35, 17. Brežice 8 29, 18. Šmartin na Paki 8 23, 19. Sv. Pavel v Savinjski dolini 8"22, 20. Gomilsko 81. 21. Sv. Andraž v Slov. gor. 8 08, 22 Sv. Vid nad Valdekom 8 06, 23. Skomre 8 04, 24 Sv. Križ pri Mariboru 8, 25. Kozje 7 9, 26 Za vodnje 7 776, 27. Sv. Frančišek na Stražah 7 773, 28. Sv Peter pri Radgoni 7 76, 29. Razbor pri Slov. Gradcu 7 53, 30 Gornjigrad 7 519, 31. Tinje
7	517, 32. Ljutomer 7 48, 33. Sv. Peter v Savin. dolini 7 41, 34. Sv. Benedikt v Slov. gor. 7 39, 35. Sv. Jurij v Slov. gor. 7 24, 36 Šmartin v Rožni dolini 7 22 37. Podgorje 7 19, 38 Sv. Anton v olov. gor. 7 18, 39. Buče 7 17, 40. Zreče 7.13. 41. Marija Nazaret 7 10 42 Šmartin za Dreto 7 09, 43. Podčetrtek 7 03, 44 Središče 6 97, 45. Št. Janž na Peči 6.92, 46. Ponikva ob juž. žel. 6 91, 47. Št. Jurij ob Taboru 6 89, 48. Gornja Polskava 6 86, 49. Studonice 6 79. 50. Sv. Štefan 6 779 51. Sv. Lovrenc na Dravskem polji 6 770 52 Marija Reka 6 76, 53 Laporje 6 755, 54. Gotovlje 6 753, 55. Sv. Križ pri Ljutomeru, 6-45, 56. Ljubno 6-40, 57. Ruše 6 38, 58. Sv. Miklavž pn Slov. Gradcu 6 36, 59. Videm 6"33, 60, Sv Lovrenc v Slov. gor. 6 30, 61. Mozirje 6 28, 62. Sv. Miklavž pri Ormožu 6 26, 63. Sv. Marjeta Dri Mariboru 6 25. 64. Loče 6 20, 65. Galicija 617, 66. Vržei 6"17 67. Makole 6 14, 68. Št. Jurij ob juž žel. 613, 69 Cirkovce 6 11, 70. Sv. Jakob v Slov. gor. 610. 71. Sv. To maž pri Velikinedelji 6 05, 72 Rečica 604, 73 Koprivnica 6 02, 74. Spodnja Polskava 5.99, 75. Šmartin pri Velenji 5 93, 76 Svetinje 5.87 77. Zdole 5'84, 78. Gornja Sv. Kungota 5 83, 79. Zavrče 5 81, 80. Sv. Marjeta niže Ptuja 5 80, 81 Slivnica pri Mariboru 5'79. 82 Stoprce 5 76, 83. Sv. Jurij na Ščavnici 5'73, 84. Sv Peter in Pavel v Ptuju 5 66 85. Sv. Ruperfc nad Laškem 5 62, 86. Pameče 5 61, 87. Sromlje 5 56, 88 Pil-štsnj 5 50, 89 Sv. Ožbalt 5 49, 90, Sv. Ilj v Slov. gor. 5-46, 91. Prevorje 5 38 92 Olimnje 5-32, 93. Sv. Marko pri Ptuju 5 295 94. Malanedelja 5 294, 95. Sv. Marjeta pri Laškem 5 292, 96 Pri-hova 5 23, 97. Sv. Rupert v Slov gor 5 22, 98. Sv. Florjan na Boču 5 158 99. Luče 5 153 100 Polje 5 099 101. Sv. Urban nad Ptujem 5 097, 102 Sv. Jernej pri Konjicah 5 04, 103. Ormož 5 03 104 Vr«nsko 5.01, 105. Št. Lenart v Siov. gor. 5, 106. Sevnica 4 997, 107. Dobrna 4 994. 108 Pišece 4.98, 109. Žiče 4.93, 110. Teharje 4.91, 111. Slov. Bistrica 4 90, 112. Novaštifta 4 869 113. Nova-cerkev 4"867, 114. Planina 4 866, 115. Sv. Ana na Krembergu 4 862. 116 Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu 4 819, 117. Pesnce 4 814, 118. Vur-berg 4 77, 119. Poljčane 4 76. 120. Sv. Martin pn Vurbergu 4 70. 121. Vojmk 4 69, 122 Dol 4 67, 123. Brezno 4"65, 124. Sv. Kumgunda 4 64. 125. Sv. B^lfenk pri Središču 4 61, 126 Trbovlje 4 5437, 127. Žetale 4 5426, 128 Dobova 4 53, 129. Škale 450, 130. Širje 4 49, 131. Sv. Jedert nad Laškem 4 43, 132 Dramlje 4 42. 133 Rogatec, 4 40, 134 H<.če 435, 135. Fram 4*32 136 Sv. Peter v Medvedovem selu 4 28, 137. Ribnica 4'213, 138. Konjice 4 211, 139 Staritrg 41, 140. Sv. Peter pod Sv. gorami 4 09, 141. Loka pri Zid. mostu 4 05, 142. Sv. Peter pri Mariboru 4 04, 143 Čadram 4 02, 144 Kamnica 4, 145 Sv. Barbara pri Vur hergu 4 146. Artiče 3.96, 147. Zagorje 3 93, 148. Žusem 3-92, 149. Kebelj 3'89, 150 Celje 3 86, 151 Griže 3 81. 152. Slivnica pri Celju ^3"78, 153. Sv. Lenart pri Velikinedelji 3 773, 154 Črešnjevec 3 772. 155. B:zeljsko 3 629, 156. Polenšak 3 626, 157. Vehkanedelia 3 621, 158 Dobje 3 61, 159. Sv. Venčesl 3 60, 160 Hajdinja 3 57, 161. Gornja Ponikva 3 567, 162. Sele 3 561. 136. Št. Janž na Dravskem polji 3 555, 164. Sv. Lovrenc v Puščavi 3-52, 165 Šmihelj pri Šoštanji 3 550, 166. Muta 3 5, 167 Bflevode 3 47. 168. Št Lenart nad Laškem 3'42, 169 Sv. Trojica v Halozah 3 419, 170. Spodnja Kungota 3 416, 171 Sv. Anton na Pohorji 3 40, 172. Št, Peter pri Spodnjem Dravogradu 3 38, 173 Šmartin pri Slovenjt-mgradcu 335, 174 Sv. Jo št na Kozjaku 3 31, 175 Pod sreda 3 27. 176. Kostrivn ca 3 25. 177. Dolič 3 24, 178 Razbor pri Zid mostu 3 19. 179. Raj henburg 3'17. 180. Sv. Barbara pri Borlu 310, 181. Zabukovje 3'09 182. Majšperg 3 066, 183 Sv. Vid pri Planini 3 065, 184 Kapele pri Brežicah 3 056. 185 Remšnik 3 055. 186. Marija Snežna na Velki 3.03, 187. Šmarje 3.01, 188. Jurklošter 2.97, 189. Stranice 2.96, 190 Vuhred 2.93 191. Trbonje 2 89, 192. Slovenjigradec 2 83. 193 Leskovtc 2 82, 194. Sv. Križ pri Slatmi 2*81, 195. Št Vid pri Šmarji 2 7, 196. Sladkagora 2 65 197. Sv. Jurij v Slov. gor. 2 61, 198. Svična 2 55 199. Zibika 2 51. 200. Sv. Etna 2 50. 201. Sv. Ilj nad Turjakom 2 4 202. Frankolovo 2 3, 203 Lembab 2 25 204. Selnica pri Dravi 2 22, 205 Sv. Vid pn Ptuiu 213, 206. Maribor (župnija in duhovšnica) 2.12, 207. Vitanje 2"06, 208. Ptujska nadžupnua 2 05, 209. Sv. Primož na Pohorji 2 210. Sv. Martin na Pohorji 194 211. Vuzenica 193 212. Slov. predm žup. v Mariboru 1 8, 113. Št. Jernej v Radvanji 1-64. 214. Kalob^ 128, 215. Sv. Magdalena v Mariboru 125, 216. Marenberg 10U7. — Najsla-
bejši med vsemi pa so: 217.:Špitalič pri Konjicah, 218. Sv. Rok za Sotlo, 219. Laško, 220. Sobota. Tukaj je težko s °/0 izreči primer.
Prve številke so zlate, zadnje črne. Prve povedo, kje so vrli domoljubi doma, poslednje, kje isti že čisto hirajo, pojemajo in umirajo. Šte vilke 1 do 10 so častna straža naše vladikovine, Solčava je nje biser in oko, zakaj v divnib Solčavskih planinah ponosno vihra mogočna jubilejna zastava napredka in zmage! Sv. Miklavž :nad Laškem, prej prvi bojevnik Lavantincev, in Šmihel nad Mozirjem blagrujeta svojo mogočno sestro kraljico. Z grozo nas navdajajo slovenske župnije, ki nimajo niti 5, 4, 3, 2, 1, celo nobenega uda na eno stotino ljudi.
Nekaterniki se žalibože premalo brigajo za čast svojega naroda, se valjajo v narodnem kožuhu, in treba jih iskati zraven Afrike leto za letom. Kdor prezirno govoriči o prvih častnih župnijah, podoben je razcapanemu beraču, ki se hoče siromače posmehovati človeku, ki ima lepo suknjo. Naj bo tudi on čeden, pa ga bomo radi imeli.
Dekanijski repi, ki so zadnji v svoji deka-niji in imajo najmanj udov, so ti:
1. Malanedelja 5 29. 2. Vransko 5'0, 3. Nova-štifta 4 8, 4. Griže 3*8, 5. Velikanedelja 3 6, 6 Št. Janž na Dravskem polji 3 5, 7. Belevode 3 4, 8. Kapele pri Brežicah 3 05, 9. Sv. Vid pri Planini 3-06. 10. Marija Snežna 3 0, 11. Svičina 2 5, 12. Sv. Ilj nad Turjakom 24, 13 Sv. Vid pri Ptuiu 21, 14. Vitanje 2'06, 15. Ptujska nadžupnija 2 05, 16 Sv. Martin na Pohorji 1.94, 17. Vuzenica 193, 18 Slov. predmestna župnija v Mariboru 18, 19. Kalobje — 20. Sv. Magdalena v Mariboru T25, 21. Špitalič 0 9, 22. Sv. Rok za Sotlo 0 8, 23. Laško 0'4 24 Sobota 0 2,
Četovodje, generali in častniki 24 dekanij so župnije:
1. Solčava 19 26, 2. Sv. Miklavž nad Laškem 1715, 3. Št Andraž nad Polzelo 1194, 4. Sv. Bol-fenk v Slov. gor. 1103, 5. Kepela pri Radgoni 10 3 6. Dev. Marija v Puščavi 1015, 7. Črešnjice 1003 8. Čmagora 9 4 9. Jarenina 9 3, 10. Polzela 91, 11. Sv. Til pri Gradiču 8.3, 12. Brežice 8'2. 13. Št. Andraž v Slov. gjr. 8 08, 14. Sv. Vid nad Valdekom 8 06, 15. Skomre 8'04, 16, Sv. Križ pn Mariboru 8, 17. Kozje 7 9, 18. Tinje 7 5, 19. Središče 6"97, 20. Ponikva ob juž žel. 6 91, 21. Zavrče 5 8, 22. Stoprce 5 7, 23. Sv. Ožbalt 5 4, 24 Ribnica 4 2.
Komentar je nepotreben. Število udov kaže vrednost župnije. Na delo torej, dragi rojaki in rodoljubi! Nekoliko dobre volje in truda treba, pa imamo koncem stoletja calo stotino tisočev.
Z M. Z
Druge avstrijske novice.
(f Nadvojvodinja Marija Imaculata.) Na
Dunaju je umrla udova po pokojnem nadvojvodi avstrijsko toskanskem Karolu Salvatorju, nadvojvodinja Marija Imaculata Klementina. Po kojna nadvojvodinja je bila mati nadvojvode Frana Salvatorja, kateri je soprog hčere našega cesarja, nadvojvodinje Marije Valerije.
(Hrvatski sabor preložen.) Dne 20. t. m je prebral predsednik cesarjev odlok, vsled katerega je zasedanje dež. zbora preloženo na nedoločen čas,
(Hrvaščina pri vojni mornarici.) Vojno ministerstvo je izdalo ukaz, da se mora častniški naraščaj pri mornarici popolnoma naučiti hrvaščine, ker je to jezik večine moštva pri vojni mornarici. Vsled tega uvrstijo v mornarskih kadetnih zavodih hrvaški jezik med glavne obvezne predmete.
(Banffy odstopil) Štiri leta se je zdržal na ministerskem sedežu proti volji večine prebivalstva. Preživel je več svojih tovarišev v du najskem ministerstvu ter si vedno in vedno znal zopet utrditi svoje stališče in cesarjevo zadovoljstvo. Končno pa ga je nezadovoljna opozicija vendar tako ugnala, da je postal njegov odstop edina rešitev državne jednote. Dne 20. t m. je bila na Dunaju sprejeta njegova odstavka in celega njegovega ministerstva. Naslednik mu je poslanec Koloman Szell, kateri je še isti dan dobil nalog od cesarja, sestaviti novo ministerstvo. Izmed sedanjih ministrov pridejo v njegovo ministerstvo baje le domobranski minister baron Fejervary. hrvatski minister Csech in minister & latere grof Szecheny. Novi mi-nisterski predsednik uživa zaupanje tudi pri opoziciji.__
Ogled po širnem svetu.
(f Predsednik francoske republike), Feliks Faure je umrl nenadoma po kapi zadet v noči 16. t, m. Pokojnik je bil sin priprostega obrtnika
(tapetarja) ter se je izučil usnjarije. Delal je nekaj časa kot usnjarski pomočnik, začel z malim kapitalom tovarniško podjetje ter dosegel vsled svoje energije in bistroumnja veliko bogastvo ter najvišjo častno mesto v državi. Faure je bil sedmi predsednik francoske republike, a prvi, ki je umrl naravne smrti. Vsi njegovi predniki so postali žrtve ljudske osvete. Kot odločen diplomat je bil pri vseh sovladarjih v Evropi zelo čislan. Njegova udova je tudi dobila so-žaljne brzojavke od vseh dvorov, tudi naš cesar ji je isto izrazil. Pogreb se je vršil včeraj, dne 23. t. m. in sicer na državne troške.
(Nov predsednik francoske republike.) Po republikanskem zakonu se mora vršiti volitev novega predsednika takoj po smrti predsednikovi. To je tudi sreča za republiko, sicer bi bile nastale baš sedaj najhujše homatije, ki bi lahko stale sedajno državno upravo; tako pa je bil skoraj brez vsakega nemira izvoljen predsednikom Loubet. Kandidiral je tudi Meline, ki pa je ostal v manjšini za več nego 200 glasov. Loubet je star 61 let ter so mu še živi stariši kmetje.
(Na Kreti) je otvoril dne 18. t. m. princ Jurij narodni zbor ter mu predložil načrt nove krečanske ustave. Koliko se da dosedaj sodit^ vpliva novi mirovni komisar povoljno na ondotne razmere in prebivalstvo. Mohamedanci, kateri so pred njegovim nastopom zapuščali trumoma otok, vračajo se neki sedaj zopet na svoja bivališča.
(Rusija v Aziji.) Nedavno je Rusija otvo-rila 220 angleških milj dolgo železnico od Mar\v v Kuschk, katera vodi skozi velike turkmenske stepe tik ob avghanski meji. To je Angleže zelo neprijetno dirnilo, še bolj pa vest, da je Rusija sklenila pogodbo z avghanistanskim emirjem, ki je bil dosedaj najboljši zaveznik Anglije. Na ta način prodira Rusija hitro, dasi povsem tiho proti Indiji. Mohamedanske samostojne državice v Aziji slutijo, da je Rusiji prisojena premoč ter se več ali manj rado volj no podvržejo. Bodočnost je Rusije!
(Amerikanci na Kubi.) Glavno ulogo pred in med špansko amerikansko vojno je igral na Kubi vodja ustašev, general Gomez. Bil je naj-gorši sovražnik Špancem, pa tudi Amerikanceia ni bil naklonjen, temveč cilj njegovemu bojevanju bi naj bila neodvisnost Kube. Najbolj verjetno pa je, da je zasledoval pri tem osebno korist, kar se je tudi sedaj pokazalo. Ker ima mož med kubanskim prebivalstvom velikanski vpliv, bali so se Amerikani opravičeno, da j itn bo britkih ur prizadjal. Toda Amerika ima zdravilo zoper tako upornost: denar. Poslala je poseb nega mešetarja na Kubo, kateri je ponudil Go-mezu tri milijone dolarjev, če razpusti kubansko armado. Gomez je stegnil roko — in rešen je patrijotizem!	_
Dopisi.
Iz Gornje savinjske doline, (Veselica v
Gornjemgradu.) Dne 5. svečana t. 1. priredila je »Narodna čitalnica" v Gornjemgradu svojo letošnjo predpustno veselico, Prostorna dvorana Mi-kuševe gostilne, kjer so čitalniški prostori, bila je napolnjena že ob določeni uri. Res lepo je bilo pogledati to ljudstvo. Vse združeno v slogi; videl si zraven duhovniške suknje, uniformo državnega uradnika, poleg navadno oblečenega obrtnika m kmetovalca sedela je v modernej obleki nežua dama. Posebno slikovita bila pa je skupina re-čiških tamburašic in tamburašev. Vsi so bili pokriti z temnordečimi jugoslovanskimi čepicami. In gospice — kako so bile krasne v raznobojni narodni obleki; katero so si lepo naredile same iz domačega platna! Kako okusna, kako slikovita je narodna ženska noša! In vendar — zakaj go spoduje nelep kroj tuje mode, zakaj se naše dame in ne le dame ampak tudi prosto ljudstvo ne oblači raje v obleko domačega dela? Toda pustimo to, morda o tej zadevi drugokrat.
Akoravno je bila sobana dubkom polna obiskovalcev, ki so prihiteli iz Mozirja, Rečice, Ljubnega, Šmartina, Bočne, Sv. Frančiška in Noveštifte, kakor tudi iz Gornjegagrada in bližnje okolice, vendar smo pogrešali marsikoga posebno iz trga samega. Lepo in častno gotovo ni za tiste, ki so raje doma čepeli za pečjo, na-
mesto da bi se prišli zabavat v pošteno družbo.
V Gornjemgradu so veselice redke in še istih redkih se nekateri ogibljejo.
Ako so nekaterniki več ur daleč prihiteli na veselico, bi tudi lahko izostali tržani to storili.
Veseli pojav pa je, da se je veselice udeležilo precejšnje število kmetskih posestnikov iz Zadrečke pa tudi Savinjske doline.
Veselica bila je prav živahna in je za naše razmere dobro uspela.
Domači diletantje uprizorili so igro .Kateri bo?" Ta prizor iz domačega življenja je v obče ugajal in pripravil mnogo smeha. Gledalci so nestrpljivo čakali, kateri bo — ženin. Končno je vendar Janez zmagal svoje tekmece in dobil je Marinko.
Premaganci so bili sicer žalostni, ker niso dobili zale Marinke, — a upati je, da so to žalost že pozabili. Saj Plavčkov Štefan, ki je iz .dobre hiše" bode gotovo kmalu druge neveste ženin. Pravijo, da jih lahko ima 5 na vsak prst. Miha in France sta pa dobra, pridna in vestna rokodelca — tudi ta dva bosta menda kmalu poročena — če že nista.
Smilil se nam je pa in se še nam sedaj smili dr. Bistroglav — ki si zbira dekleta križem sveta — pa oj usoda — .ah nobena noče ga" 1 .Ali ni to žalostno?" — Najbolj vesel bil je stari grbasti oče Gaber, ker je svojo zadolženo posestvo in hišo rešil — bobna in dobil pridnega zeta. Saj mu ga tudi privoščimo!
Omeniti je še šepetalke, ki je tudi dobro
rešila svojo ulogo.
Koncert tamburašev iz Rečice ugajal je vsem. Slišali smo le en glas: „to je res lepa godba". Vsa čast vrlim Rečičanom, ki so prihi teli v Gornjigrad in so nam priredili tako redek užitek. Dal Bog — da bi še večkrat slišali mile zvoke tamburašev iz Rečice!
Srečkanje naredilo je veliko veselja in pozornosti. Dobitkov, ki so bili vrednostni, a tudi nekateri šaljivi, bilo je zelo lepo število. Marsikateri si je mgl zadovoljen in radosten roke, do-
bivši primerno reč.
Pred srečkanjem zapelo je „Gornjegrajsko
^_jevsko druStvo" Aljaževo pesem ..Triglav". Tudi
pi\ prosti zabavi je omenjeno pevsko društvo še z marsikatero pesmijo nastopilo.
Ples in prosta zabava vršila sta se v po polno zadovoljnost občinstva.
Plesali in veseličili smo se do ranega jutra. Neplesalci zabavali so se na razne načine, po sebno s petjem. Omeniti je, da je bila v družbi gospa, rojena Hrvatica in nek Ceh, ki sta razveseljevala omizje s pesmimi v njih materinem jeziku t. j. v hrvaškem in češkem — kar je posebno navdušilo vse.
Res lepo in prijetno bilo je na tej veselici. Odbor „Narodne čitalnice" pa prosimo, naj nam še večkrat priredi kaj tako veselih uric. Prireditelje te veselice pa zagotavljamo, da gotovo ni bilo nobenega udeleženca, kateri bi ne bil zadovoljen a prireditvijo. A tisti, ki so doma spali, pa priho&ujič tudi pridejo — če niso že popolnoma odreveneli za družabno življenje.
Književnost.
(Osmi letopis (za 1. 1897) slovenskih posojilnic,) Na svetlo dala .Zveza slovenskih posojilnic v Celji" Celje 1898. Založilo omenjeno društvo, tiskal Drag. Hribar v Celji. 90 strank v veliki četvorki. Ta letnik slovenske posojil-niške Statistike, na katerega smo morali sicer precej dolgo čakati, nam kaže lep napredek: 1. napredek glede letopisa samega, 2. še večji napredek glede društva .Zveza slovenskih poso jilnic" in 3. velik napredek gledč posojilništva sploh. Ta osmi letopis prinaša: predgovor, uvod, nove posojilnice, imenik vseh posojilnic, nebroj Statističnih dat o vseh posojilnicah, katere so in katere niso član .Zveze slovenskih posojilnic", precej podučne tvarine o plačevanji rentnine, o uradni tajnosti hranilnih vlog, zapisnik o občnih zborih .Zveze", o nadzorovanji posojilnic itd. Iz tega .Letopisa" posnamemo, da je bilo pri »Zvezi slovenskih posojilnic" 19 koroških, 24 kranjskih, 10 primorskih in 28 štajarskih, skupaj 81 posojilnic. Nerazumno nam je, da veliko kranjskih posojilnic ni pri .Zvezi", in da se tudi
nekaj primorskih odteguje, ko vendar .Zveza" tako izborno deluje, ko se osobito štajarske posojilnice žrtvujejo, n. pr. celjska, ki da na leto 240 gld. prispevka, da ima .Zveza" svojega stalnega tajnika in revizorja, da izdaja redno .Letopis", kar vse naklada .Zvezi" ogromne troške. Taka in enaka prizadevanja vrle .Zveze" mo ramo torej na glas in pred celim svetom hvaliti. Kar pa ne odobrujemo je to, da se piše o .Centralni posojilnici" v Krškem, da ista pošilja med svet marsikakošen spis, katerega ona (.Zveza") ne more odobravati. Zakaj tako splošno obdol-žujete? Povejte, kateri spis ima napačne nazore ali druge pomanjkljivosti? Sicer ste pa povabljeni, da sodelujete pri mesečnem glasilu slovenskih posojilnic in da v tem listu ali v kakšnem drugem ovržete m razjasnite, kar se je po Vašem mntnju napačnega pisalo. Saj smo pripravljeni tudi mi kakor Vi delati le za dobro stvar, in za nič druzega ne
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: č. g. Ivan Brence, župnik v Preski, 6 gld. G. dr. Fr. Papež, odvetnik in dež. poslanec v Ljubljani, 5 gld. G. Stanonik, posestnik v Horjulu, 1 gld. Slavno upravništvo „Slov. Lista" v Ljubljani, 1 gld. Podružnica v Radovljici po g blagajniku Fiirsagerju 32 gld 30 kr. udnine in 50 gld. kot prvi del pokroviteljnine. C. g. Matej Mežnarič, kape-lan v Trbovljah, 13 gld. kot zbirko jubilejnih darov. C. g. Matija Eferl, kapelan pri Sv. Rupertu nad Laškim, 1 gld. Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku, 5 gld. Slavna Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju 25 gld. Iz Krašnje čč gg župnika Fran Kadunec in Valentin Bernik po 3 gld. jubilnega daru. C. g. Vil. Venedig, župnik v Ormožu, 2 gld. 48 kr. kot darilo Mohorjanov. G. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Postojni, 10 gld. namesto venca na krsto pok. Ernesta Širca. Ženska podružnica v Ajdovščini 60 gld. Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. G. Andrej Jurtela v Stawropolu 3 gld. 32 kr. „Vandrovčki" pri veselem večeru v Mariboru nabrali 6 gld. 10 kr. Mohorjani v Logatcu po č. g. Jos. Lavriču 1 gld. 60 kr. Iskrena hvala vsem darovalcem. Živeli nasledniki!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Zahvala.
O- dr. Jos- Semec, odvetnik v Celju daroval je v spomin cesarjeve 501etnice ter svojega odlikovanja z redom železne krone III. vrste dijaški kuhinji v Celju hranilno knjižico štev. 7310 posoj. celjske po 500 gld z željo, da se glavnica porabi kot začetek fonda za osnovanje slov. »Dijaškega doma" v Celju. Podpisani odbor dijaške kuhinje v Celju izreka g. darovatelju za ta velikodušni dar v imenu učeče se slovenske mladine iskreno zahvalo.
V Celju, dne 21. februarja 1899 Za odbor
Fran Lončar s. r.
Dr. Ivan Dečko s. r.
„lNraša straža."
Udje: Fr. Reš, trgovec v Gorenčah pri Rudi, 2 K, Sim. Greiner, župnik pri Sv. Jakobu ob Celovcu, 2 K, J. Kovačič, nadučitelj pri Sv. Jakobu v Rožu, 2 K, Matej Štiker, tam 1 K. 40 v., Jan. Flašberger, posestnik v Ve-likivasi v Ziljski dolini, 1 K, Stanko Peharc kaplan v Stariloki, 2 K, Jakob Kumar, kaplan v Konjicah 2 K, Janez Jančič, kaplan tam, 2 K, Matija Eferl, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškem, 2 K, Lavrencij Petovar, poštarja sin v Ivankovcih, udnina za leto 1899 1 K, Andr. Stritar, duh. v pokoju v Mostah, 4 K, Jan. Tavčar, župnik v Lešah, 2 K.	(Dalje prih.)
Vabilo
na
redni občni zbor
^PaaojlMffii T? Vojniku-s«
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil v nedeljo, dne 5. sušca ob 3. uri popoldan
v zadružni pisarni v Vojniku. Dnevni red.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov in razdelitev dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Razni nasveti.	IsTaoelstvo-
Oklic slovenskemu občinstvu.
Daleč od domovine, v tujih mestih je primorana naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo po višji dušni izobrazbi — naša mladina „naša nada in naš ponos" — naša bodočnost. S kolikimi vsestranskimi težavami se mora boriti slovenski dijak v tujini, ve popolnoma samo oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odviran, preziran od kolegov gospodujočega naroda kot vsiljivec, brez moralne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morali nuditi, je slovenski visokošolec tudi gmotno v veliki večini navezan sam nase in na dobro srečo. Koliko dragega časa, zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih načrtov mora pasti samo vsled nuterijalnega pomankanja! In koliko mladih duš plače za temi prekrižanimi načrti!
Slovenci, ne pozabite svoje mladine, ki sedaj še nima v domovini ognjišča prosvete, ob katerem bi se zbirala z navdušenjem in katerega hrepene pričakuje. Ne pozabite te naše sadike na tujem, gojite jo s požrtvovalno ljubeznijo — njen sad bo trgal narod!
Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju ima lepi namen, lajšati bedo naših dijakov, študirajočih na dunajskih visokih šolah Z veliko vnemo je deloval odbor s pomočjo občinstva vedno v dosego te svrhe. Letos pa se je število prosilcev izdatno pomnožilo, in pokazalo se je, da dosedanji zneski več ne ustrezajo potrebam podpiranih dijakov. Podpisani odbor se zato obrača do vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte .«e naše vedeželjne visokošolske mladine, spominjajte se podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru do vresničenja!
Odbor podpornega, društva za slovenske velikošolce na Dunaju.
Listnica uredništva.
„Slovan". Davorin Hostnik, c. kr. profesor Rylsko, Rusija. Božidar Štiftar, c. profesor, Kaluga, Rusija. Ta dva gospoda Vam lahko navedeta vse druge adrese in pojasnita vse potrebno.
Koledar.
Petek (24.) f Kvatre; Matija, apostol; Modest, škof. — Sobota (25.) f Kvatre; Valburga, opatinja. — Nedelja (26.) 2. postna. Porfirij, škof; Nestor, škof. — Pondelj. (27.) Leander, škof; 13aldomir. — Torek (28.) Roman, škof; Ožbolt, škof. — Mesec sušeč ali marcij. — Sreda (1.) Albin, škof; Hadrijan, muč. — Četrtek (2.) Simplicij, papež; BI. Karol. — Ščip 25. ob 3. uri 21 minut po noči.
Sejmi.
Dne 27. februvarja v Poljčanah. Dne 1. marcija v Cirkovcih, Marnbergu, Pilštanju in Planini. Dne 3. v Lu-čanah. Oplotnici, Račjem in na Vranskem.
Javna zahvala.
„Bralno in pol. društvo za Št. Jurij in okolico" si usoja izreči javno zahvalo slavni „Slov. Matici" in družbi sv Mohorja za poslane knjige, ter se priporoča še na-daljni naklonjenosti teh veleimenitmh slovenskih zavodov
(65)	o d. "bor.
Zelo velik pes
rumeno-belo progast, ušel je pred 9 tedni iz Braslovč. Omenjeni pes zadržuje se v okolicah Vitanje-Vojnik-Laški trg Planina-Poljčane. Kdor ga pripelje nazaj, (61) 2-1	dobi nagrade 20 gld.
VABILO
na
IV. REDNI OBČNI ZBOR
,,Posojilnice v Brežicah"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se vrši v nedeljo, dne 5 sušca 1899
ob polu 4. uri popoldne v lastni pisarni (ali dvorani „Narodnega doma".)
1.	Poročilo načelstva za upravno leto 1898.
2.	Potrjenje računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelništva in računskih pregledovalcev.
5.	Razni nasveti.
Naoelništvo.
Y najem se odda hiša
v kateri je prodajalnica, krčma in mlin s tremi tečaji pri okraini cesti in sicer brez konkurenca
Več se izve pri lastniku	(58) 1
Jožef Cerjaku, Maršivelošče, Rajhenburg. Vabilo
Loterijske številke.
Gradec 18. febr. 1899:	81, 2, 49. 31, 20
Dunaj „	„	31, 37, 20, 73, 83.
.Posojilnice v Slov. Bistrici"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo dne 8 sušca 1899
popoldne ob 2. uri v uradni pisarni.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Odobrenje letnega računa. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Predlogi m slučajnosti.
TSTačelst-vo.
TT
Celju na prodaj
je hiša s 3000 kvadratnih metrov velikim vrtom, v najugodnejšem kraju mesta. Posebno pripraven je za stav-bališče. — Več pove upravništvo ,,Domovine". 3-1
MsitomoaiSCTsiMOCT
Išče se
slovenski t r g o "v e o
ki bi imel svojo prodajalnico v lepi veliki, ob državni cesti ležeči vasi na vznožji Pohorja, 1. uro od železniške postaje. Pogoji so jako ugodni. — Več pove upravništvo ..Domovine".

KAROL GREGORIČ
posestnik vinogradov in vinotržec Celje o Graška cesta št. 22 q Celje
v nekdanjem Konviktnem poslopju uljudno naznanjam, da sem zopet pričel trgovino z vinom, ter priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih pristnih vin od 18 do 30 kr. liter.
Z velespoštovanjem
Karol Grreg-orič-
I _
Dva biljarda
dobro ohranjena, posebno pripravna za manjše čitalnice, sta prav po ceni na prodaj. — Več se izve pri gospej
Roza Till
(48) 3-3	Ljubljana.
rmrarm,
Prostovoljna prodaja.
Prodam svojo posestvo, ki leži v vasi Mulenca občine Sv. Krištof nad Laškim trgom, z vsemi poslopji in živino ter gospodarskim orodjem vred Posestvo meri 24 oralov in je vse v prav dobrem stanu. Več pove
Jakob Sipek:
(47) 3—3	lastnik posestva.
Več tisoč		
	sadnih drevesc	
po jako nizki ceni za pomladanski nasad, fine vrste z lepimi ravnimi debli, z visokimi kronami, pa tudi pri-tlikovce priporoča	(51) 2—2
Alojzij Goričar, posestnik v Mozirji.
Kralj, belgijski poštni parnik
	so.ooo	
	i«!	
0 1 0	iipjiiil lit	O) O
1 0	vsake vrste proda po nizki ceni	
\ ©	Jože Janežič	O O
j (D	na Bizeljske m	O
	pri Brežicah. (15) 8—7	
	eo.ooo	
V pivovarni:
Kukec v Žalcu vzamejo se trije pridni delavci v službo, najrajše fantje, ki so bili vojaki.
Vabilo
na
občni zbor
,,Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v četrtek, dne 9. marc- 1899
ob 10. uri dopoludne v zadružnih prostorih.
VZPORED: Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1898.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Nadomestilna volitev v načelstvo.
6.	Slučajnosti.
Ako bi bil občni zbor ob 10. uri nesklepčen, vrši se isti ob 11. uri v smislu § 40. zadružnih pravil.
(63)	Hrta-vnateljstvo-
S >.5
Kovač
pošten, in izurjen v svoji stroki, posebno za pluge in vozove, ' sprejme se takoj, kjer ga posebno veliko dela čaka. Dobi tudi lahko na več letkovačnico -v najem. Poleg je lepo stanovanje, kuhinja in klet. Več pove
Davorin Pleterski
posestnik na Zdolah pri V dmu (59) 2-1
mru
inri
*a*
rnr
V
dajem podpisani trgovino z železjem v svojih prostorih v Ojsterški vasi, kjer je tudi pripravni prostor za drugo trgovino z domačimi pridelki. — Kdor to želi, naj ne oglasi pri	(64) 2 — 1
Val. Južna v Št. Ju']u <;b Taboru.
Dr Franj o Rosiiia
odvetnik v Ljutomeru j
naznanja, da bode imel od 1. marca 1899 naprej, svojo pisarno v poslopju „Okrajne posojilnice v Ljutomeru1' v pritličju.
Kv>
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr, avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck

katerega sam žge, prodaja ali v steklenicah ali v malih sodčekih, bter po 1 gld. 30 kr.
Franc ZPojkiar (50) 3-2
v Stariloki št. 19, pošta Škofjaloka.
Prodaja zaloge blaga.
m
Po sklepu odbora upnikov proda se iz konkurzne mase Ludovika Hudovernik pri Sv. Duhu v Ločah
cela zaloga manufakturnega blaga za ali nad so.lnifsko označeno svoto po 1246 09 gld. proti takojšnemu plačili. Inventarski in cenilni zapisnik je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase na vpogled, na katerega se tudi naj ponudbe vpošljejo do 25. svečana t. 1. __ Konjice, dne H), svečana 1899.	'(55) 2-2
Dr. Ivan Rudolf.
je- in vinoreja je naša bodočnost!
Vsak posestnik in vrtnar naj bi si naročifmoj cenik o velikanskih izbirah izvrstne kakovosti, za katerih pristnost se jamči!	slne
Jablane, hruške, črešnje, češplje. marile, breskve itd. Visokostebeljna in pritlična drevesa. Nadalje sadne divjake, vrtnice in jagodičevje.
100-000 zelo lepih, cepljenih amerikanskih trt v najboljših namiznih vrstah na nai boljšo podlago. - Nadalje uajžlahtnejSa namizna jabelka uložena v košareJ faC vse po najnižjih cenah. Več hektolitrov belega m rudečega vina, rizlinga itd L letf'i
V. VERŠEC, lastnik trtnih in sadnih nasadov na Bizeljskem pri Brežicah.
Ceniki brezplačno. ""fJSl	(49) 3—3
Večkrat odlikovan s svetinjami in častnimi diplomi.
3 j
O
Spoštovani gospod!
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan, V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz m nje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k. Zrinjskomu.
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance Se poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
"Vid. Zanič
Modruš, dne 26. maia 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz mojejekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Subida Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše ,.mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvamednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol I^isičlsi-
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898
Mazilo proti kostoboli (Fiuid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo kiepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vs;<ka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subica Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.


'"■V
•ittr	««
if. ,y >5. >
•	*T+ <%r
tf -y 4 v
v v > *