Politični ogled. Avstrijske dežele. Najvažnejši dogodek je eijajni shod nemških konservativcev v Linci; 10.000 Ijudij bilo je navzočih, izvrstno govorili so: knez Alojzij Licbtenstein, ki je zmagonosno pobil ropotanje liberalcev ,,nemstvo je v nevarnosti"; njegov govor je zlata vreden; potem kmetski poslanec Dobelbammer, ki je povedal velevažno novico, da centralna komisija za ncvo uravnavo zemljilčnega davka (v komisiji sedijo zraven 33 liberalcev samo 3 konservativci) boče ve6 nego drugim deželam naložiti: Spod. Avstriji 800.000 fl. gornji Avstriji 600.000, Štajerski pa blizu 500.000 fl., ter opominjal, naj se ove dežele postavno branijo tolikemu preoblaganju; naposled pa navdušeno znani tirolski dubovnik in poslanec Greuter. 0 tem shodu bodo še marsikaj govorili in pisali. — Koroški c. k. namestnik postal je pleni. Šmid-Zabirov. V Primorskem zaukazujejo v Ijudskih šolab, naj se otroci nemščine ueijo, zlasti dela na to baron Pretis, bivši liberalui minister financ, a sedaj c k. namestuik v Tratu; državni poslauci se ho6ejo zoper tako postopanje pritožiti. V Milanu bo drugo leto obrtnijska razstava; naša vlada je v Primorskem, Goriškem in Tirolskem prepovedala udeležiti se. — Na Kranjskem itnajo okolo Ljubljane silno povodenj, zimine so jako pokon6ane. — Državni zbor je sklican 30. novembra. — V ogerskem državnem zboru Bta poslanca grof Senuyey in Bitto hudo karala ministerstvo Tiszajevo, 6eš, da Ogersko spravlja na nič. — Nesre6ni Zagreb še nima miru ; skoro vsaki den zatrepe6e ve6 ali men,e budo zemlja, 10.000 ljudij je zbežalo; vendar vlada krepko podpira popravljanje in milodarov dohaja in delavcev od vaeb strani. Ban Pejačevic je pa prav storil, da ni pustil v zajem vzeti 100.000 fl. ali 1 milijon goldinarjev, ker bi dolg mesto preobložil. Vkljub tomu, da judovskonemški liberalci in jihovi listi bujskajo : ,,den Kroboten nix geben" so veudar mesta in posameznikj uže precej denarjev darovali n. pr. Sarajevo 1000 fl., Varaždin 2000 fl., Budapest 5000 fl., Praga 2000 fl., cesarjevič 1000 fl. Ban Peja6evi6 dobil je iz deželne in državne blagajnice 100.000 fl. na razpolago. Artileristi so iz Zagreba prestavljeni 7 Belovar, ker se je kosavna prodrla. Po Zagorji so v 20 vasnicab porušeue ali poikodovane cerkve, farovži in aole; v Stubici odprl se je nov vrelec, ki V2 sežuja na debelo lije iz sebe 27° R. vročo žvepleno vodo. Cerkev Matere božje v Bistrici pa je uepoškodovana. Škoda je na Hrvatskem povsod velika, vendar z Božjo pomočjo bo v nekolikih letib vsc popravljeno. Najbolj drago bo cerkve popraviti. Kardinal se je preselil iz Zagreba v giadi6 nadškofovski Gradec blitu Križevca. Vnanje države. Papež Leon XIII. vedno prijaznim očesom gledajo na kristijane v jutrovib deželah; nedavno so Slavjanom pokazali avojo apostolsko skrb, sedaj pa Armencem, ki bo številen narod v Mali Aziji. Imenovali so namreč armenskcga nadškofa in patrijarba Ha3iina za kardinala rimske cerkve. — Italijanska vlada bo6e baukovce odpraviti in v to svrho 600 milijonov na pisodo vzeti, Judom pa za zlato zastaviti premoženje nstanov za siromake; to bo Italijane strmoglavilo v še večjo revščiuo. — V Genfu na Švicarskem so pri volitvab zmagali socijalisti; tudi na Francoskem dvigajo se socijalisti; jibov vodja B!anqui začel je v Parizi izdajati list: nNi Dieu ni maitre", t. j. ,.Ne Boga, ne Gospoda". Strašno! Do sedaj je bilo po postavi prepovedano sodnike preganjati in odstavljati, sedaj so poslanci francoski postavo za pol ieta zatrli; kmalu bodo sami freimaurerji in socijalisti eodniki. — Nemcem prevzetni Judje presedajo. Za6eli so podpisati prožnjo do Bismarka : naj ge priseljevanje tujib Jodov zabrani, sodnijske in druge važne službe prepoved6 itd. Na to ao prijatelji Judov, uamre6 liberalci, zagnali strasen kri6, 6eš, da se Judom kr6ijo državljanske pravici in tisti liberalci, ki so 7 državnem zboru zoper katoličane snovali izjemnih posta7, zag07arjajo goreče Jnda. Bismark in cesar Viljelm sta zbolela. — Na južnem Nemškem so ogerski posestniki zgubili kup8ijo z zrnjem: Amerikanci so jo pre^zeli. — Srbija odpošlje 3 poslanike, da sklenejo z A^strijo kuu8ijsko nagodbo. — Črnogorci ie 7edno nimajo UI6inja. Grki pa delajo urno 7ojne pripra\7e ter sta^ijo torpede 7 morje, da zabranijo turikim ladijam pot. — V Irlandiji pa utegne ae do kr^avega punta priti, ker angleški grajš8aki 7 ničem ne odjenjajo ter 7ojake na pomo8 kliSejo zoper n?sre8ne najemnike zemljišč. Angleiki ministri ne ved6, kaj bi storili; drža^ni zbor bi imeli sklicati 2. decembra t. 1. pa 80 ga zopet odložili. — Ruska 7lada namera^a no^inam in uradnikom 7e8 87ohode privoščiti. Tudi dela pripra^e, da bodo posestva grajšSiuska delili nied kmete, kateri imajo premalo zemljišSa. Ruski car boleba^a 7 Livadiji. Njeg07 ain cesarjevi6 Aleksander 7odi 7že 7eliko poslo7 carje^anja.