GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
UREJA OTON ŽUPANtlt
SEZONA 1927/28 1. JAN. 1928
Številka
7
IZHAJA VSAKEGA 1. IN 15. V MESECU - - - - CENA DIN 4
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
DRAMA
SEZONA 1927/28 — 1. JANUARJA 1928 — ŠTEVILKA 7
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu	Cena	Din	4-
V to sezono pade stotetnica JBsenovega rojstva. Vis ate fja Borca, ki je imet ogromen vpfiv na razvoj evropske misefnosti in dramatike, Sodo prosfavfjafa vsa važnejša gfedafišča — med njimi praško Tlarodni divadfo — s cikfičnimi vprizoritvami njegovi!) det. Višek tet) prosfav 6o pač povsod "Peer §ynt, „nordijski Taust“, ki ga mi nimamo prevedenega. Ta i6senska revija 6o tudi nekaka odrska revizija pesnikovega deta, ki Bo pokazata, kotiko njegovifj vstvaritev je čas pokrit s prafjom, kofiko jifj je še živi/} za sedanjost in Bodočnost. Det stovenske gtedatiške kritike je v svoji nepočakanosti prefjitet svet in vrget, ko smo vprizarjati Tiosmersfjotm, JBsena med staro šaro. 'Ptemenitnik Tiosmer ji je 6it staBič, ki ne zastuži našega zanimanja in sočutja; njen mož je prevejani 77lortensqard, ki je tako močan, da mu je mata reč, živeti živtjenje Brez ideata, in ima zato seveda uspefj. 7?espodo6neje se ta kritika ne Bi Bita mogta raz-gatiti, ektatantneje ne dokazati, kako je stepa v vsem, kar se tiče etike in estetike, to je tam, kjer si tasti modro sodBo. On ta fjtadna 6rezdušnost je širita teta in teta mraz okoti stoven-skega gtedatišča, puBtika pa se ni ves ta čas zavedeta, kako se da voditi po megti. Voda o tem ktavrnem pogtavju stovenske kutture Bo treBa govoriti kedaj drugič, zakaj škoda Bi Bito, da Bi što z dnevnimi tisti vred v pozaBo.
Tlaše gtedatišče se Bo spomnito JBsena z „T)ivjo raco“.
V a drama je pomemBna v OBsenovem notranjem živtjenju: — nekak pomištjaj med njegovo dotedanjo 6orBo in nadatjnim naporom za udejstvovanje pesnikovitj ideatnifj zafjtev do druž6e in do samega seBe. „Va novi komad zavzema v moji dramatski produkciji, dejat Bi, mesto zase, način, kako je pisan, se v mnogem oziru rzztikuje od moje prejšnje metode. 'Kritiki, upam, Bodo že iztakniti točke; vsekakor Bodo našti marsikaj, o čemer se Bodo tatjko prepirati, marsikaj, kar Bodo po svoje raztagati.
97
'Poteg tega, mistim, da Bo „Divja raca" nemara zvaBita nekatere našit) mtajšifj dramatikov na nova pota, kar 6i 6ifo jako ieteti".
Sfovenca Bo gotovo mikafo, primerjati recimo JBsenovega fanatika resnice, §regersa, afi cinika Tiettinga s parafetnimi Cankarjevimi oseBami: z TFlaksom iz „ Kralja na 'Betajnovi", ati s ščuko iz [komedije „Za narodov Btagor". Ozkazato se Bo, o tem sem prepričan, da sta Cankarjev TJlaks in ščuka kon-sekventneje očrtana, da sta oBdarjena z večjo Bistrovidnostjo, energičnejšo BorBenostjo in ravnejšo duševno vzrastjo. TTlogoče Baš zato, ker OBsen, ko je pisat „T>ivjo raco", ni Bit v popotnem ravnovesju.
Heiijo »Divje race" je prevzet TRitan Skr6inšek.
Ciril Debevec :
Calderon: Sodnik Zalamejski
(K vprizoritvi v ljubljanski drami.)
Kadar mi je prišel Calderonov »Sodnik« pod roke, sem vedno pomislil: kje neki tiči vzrok, da to izborno dramo tako redko srečujemo na svetovnemu repertoarju. Pravega odgovora si pravzaprav še niti danes ne najdem, mislim pa, da bo morda le precejšen razlog v tem, da manjka za predstavitelja glavne vloge igralca. Mogoče je, da se motim, toda meni se vse tako zdi, kakor da so te zdrave, krepke in sočne igralske nature, ki so za oživitev Crespa potrebne, potegoma že v izumiranju. Berem o pokojnem Baumeistru, o starem Reimersu in o našem Verovšku, pa iščem in brskam v duhu po vsem svojem, precej obsežnem seznamu današnjih svetovnih igralcev, pa se mi zdi, da tem koreninam ne najdem nobene primere. Današnji čas hoče biti na vsak način kompliciran. Za to naravno, crespovsko preprostost mu je žalibog zmanjkalo sape. —
>Sodnik zalamejski« je bil napisan leta 1651. Precej dolgo je ležalo delo za Evropo neznano. Šele kale ih 120 let pozneje ga je prvi igral in vprizoril slavni nemški igralec Friedrich Lud\vig Schroder. Za nas Slovence pa ga je odkril in pripravil Oton Zupančič leta 1912., ko je bil prvo leto dramaturg slovenskega gledališča. S tem je naš dramski repertoar za eno najboljših del svetovne dramatične literature v izredni meri obogatel.
Vsebina te drame je nadvse enostavna. Povedati bi jo mogli na kratko tako-le: Stotnik flandrijske čete Don Alvaro zasleduje lepo hčerko bogatega kmeta Crespa ter jo s pomočjo vojakov ugrabi in oskruni. Kmetovo prošnjo, da mu vrne ugrabljeno čast in dobro ime, stotnik s prezirom odbije, Crespo pa. ki je bil med tem izvoljen za občinskega sodnika, obsodi zločinca brezobzirno na smrt. Kralj Filip sodbo potrdi, kmeta pa imenuje do konca življenja za sodnika v Zalameji.
98
To je — vsaj v glavnem — vse. Enostavno in pri prosto, jasno in pravično. V bistvu ne gre za nič drugega, kakor za stari boj med obema principoma: med dobrim in zlom. Vse drugo, kakor n. pr. pojmovanje časti, želja po maščevanju itd. se mi zdijo manj važni in le nekakšni časovno in pa narodnostno omejeni priveski. Za pravico gre, za zdravo pamet in za pošteno razmerje med stanovi in med ljudmi. Nobenih privilegirancev — zaradi stanovske časti; enaka pravica za vse — in čast velja le osebna. To načelo razvija pisatelj tako jasno in s tako neprikrito samoumevnostjo, kakor da bi drugače dejansko sploh biti ne moglo. In tako dejansko tudi misli in čuti zdravo in nepokvarjeno ljudstvo.
Ako slišimo tudi v tej drami — kakor v vsaki španski — neizmerno veliko govoriti o časti, se ne smemo zmotiti in si predstavljati, da gre tu za kakšne narejene in zunanje častne zadeve.
V	pomenkih sem naletel na opazke, ki naj bi govorile proti vrednosti drame, češ: anahronistična je, kdo se pa danes zaradi takega dogodka sploh še razburja itd.! Toda pomisliti je treba, da v bistvu ni toliko važen opisani dogodek sam,	marveč da je	važnejši nazor
o pravicah plemskega stanu in	pa	kmetov upor in	odgovor!
Mogoče je tudi, da bi nam marsikakšen današnji sodnijsko učeni mož dokazoval in razlagal, da	je	vsa zadeva	sploh	rešena
slabo, na nekorekten način, in	da	bi bilo treba	po	pravici«
tudi sodnika malo obesiti, ker ni ravnal »po predpisih«. Ampak — tale igra ni spisana za tistih par dolgočasnih pedantov, ki so se nagulili pravice iz knjig in zakonikov, marveč je pisana vse bolj v srce poštenjakov, ki pri vsej modernosti in družabnemu napredku vendarle še vedo, da kraja časti in oskrunjevanje deklet ni samo kratkočasna in vabljiva malenkost, ki naj bo dovoljena le nekaterim vzvišenim slojem in ki se da poravnati v najhujšem primeru z mošnjičkom denarja ali kakršnokoli drugo materijelno dobrino! Ti ljudje še vedo, da je to tudi danes nesramno lopovstvo, ki brezobzirno zahteva svoje zaslužene kazni in potrebnega plačila! Tukaj —- spet enkrat — ima človek priložnost, da doživi in uživa, kako odločuje in zmaga zdrava človeška pravica, ne pa suhoparna in iz mrtvih črk na kup znesena prazna slama paragrafskih piškurjev.
Če mislimo že na čast, potem ne smemo obenem pozabiti, da je to čast poštenega in s prirojeno moralo čutečega kmeta, ki to svojo »dušno last« samo zagovarja in brani pred napadi in žalitvami moralno degeneriranega plemiča. V nazorih morale predstavnika ljudstva in predstavnika plemstva, ter v borbi med tema dvema, v uporu »nižjega stanu proti >višjemu« v imenu človeške pravice — v tem je iskati glavni pomen igre in to je — vsaj po mojem mnenju — tudi tisto, kar ji daje ceno za prejšnje, sedanje in tudi za bodoče čase. In v glavnem zaradi tega je tudi razumljivo, zakaj si dramaturgi in kritiki nikakor niso mogli razlagati nenavadne vsebinske razlike med Sodnikom zalamejskim in pa med Calde-ronovimi ostalimi deli. Kdor pozna namreč druge Calderonove drame in je z veseljem ali s težavo prebiral njegova katoliška raz-mišljevanja, mistične zamaknjenosti, lirične gostobesednosti, ple-
99
miške lažičastne deklamacije in razne, povsem nedramatične dolgo-veznosti, ta se bo prav gotovo in upravičeno čudil, kako je prišel ta Bogu in kralju vdani klerik in vitez reda sv. Jaga, dvorni poet in čistokrvni aristokrat visoke španske grandezze na lepem do tako kipeče, življenjske dramatičnosti, do krepkega in predvsem do tako samozavestnega in upornega duha nenadoma tudi pri kmetih in ne, kakor sicer, samo pri vitezih in žlahtnih, boljših gospodih. Leta 1901, ko je izdal Menendez y Pelayo celotno zbirko Lopejevih dram in komedij, pa se je resnično izkazalo, da je spisal enako dramo z istim naslovom Lope že približno 20 let prej, da jo je Calderon prav gotovo tudi poznal in da je vso vsebino in snov prevzel in po svoje predelal. Že Schack je v svoji »Geschichte der spanischen Dramatik« ugotovil, da si ie Calderon iz Lopejevega Sodnika zalamejskega izposodil »vso dispozicijo dejanja, karakteristiko oseb in podlago za najpretresljivejše prizore, tako, da je ostala njegova samo jezikovna izvedba. Podrobnejša primerjava obeh del pa bi pokazala, da Calderonova slava zaradi te ugotovitve ne bo prav nič trpela, kajti 011 je bil vendarle tisti, ki je znal tej vsebini dati tisto umetniško obliko, ki stavlja danes delo mirno ob stran najboljšim Shakespearovim dramam. V vsej dramatični zgradbi dela, v razvoju dejanja, v razporedbi prizorov, slikanju okolja in občutja, karakterizaciji nastopajočih oseb se jasno razodeva v tehničnem pogledu uprav mojstrovska Calderonova roka. —
Kar je bilo v originalu še nedostatkov, ki bi se mogli protiviti današnjemu okusu, je naš prireditelj na najlepši način odstranil in popravil. Prvotnih 13 slik je skrčil na 8, vse prizore, ki so odveč, ne važne razlage in presentimentalne lamentacije je omejil na jedro, ne da bi pri tem le količkaj delal silo vsebini. Med vsemi prireditvami, kar jih doslej poznam, je naša najboljša in delo je z njo v vsakem, posebno pa v gledališkem oziru, znatno pridobilo.
Prevod spada med zgodnejše proizvode Župančičeve prevajalne umetnosti. Vendar kaže že takrat vse prednosti poznejših njegovih umotvorov. Pesnitev teče gladko kakor ulita, zdi se, kakor da je bila v enem dnevu ne zložena, ampak kar gotova na mizo položena. Vem, da ni tako, toda vtis imam, kakor da bi bil prevod na pamet spisan in uglašen, tako ubrano pojejo, božajo, tožijo, krešejo in grozijo besede po naše! V takem jeziku je obsežena vsa priroda, so obsežene vse strasti in vsi značaji, in človek se v takem materijalu od trenotka do trenotka duševno preraja! Take jezikovne krasote so kakor pravljične dežele za slovenskega igralca, ki ves vesel in omamljen, pa vendar z otroško pobožnostjo in tihim občudovanjem tava po bajnih potih te neskončne lepe, prijazne in mogočne domače besede! Za igralca ni treba, da bi znal ta jezik opisovati in ocenjevati, dovolj je, da ga zna uživati in vsaj približno kulturno reproducirati! Kdor čuti ta jezili, se bo vedno zavedal sebe, svojega poklica in svojih dolžnosti! V Župančičevem prevodu tega vsebinsko in oblikovno tako dragocenega dela smo pridobili spet dramo, ki z vso pravico zasluži, da preide v železno zalogo repertoarja slovenskega gledališča.
H. Ibsen: Divja raca
Ta velika Ibsenova igra je vzor realistične simbolike in spada med njegova najučinkovitejša in najbolj igrana dela. Hjalmar in Gina, stari Ekdal in Hedica so tako resnični in pristni ljudje, da morajo globoko vplivati na vsakega, ki ne mara na odru samo idej, papirnatih figur in neresničnih človeških skrpucal. Simbolike je v »Divji raci« toliko, da skoro noben stavek nima zgolj prvotnega in navadnega pomena, temveč odpira tudi perspektivo v duševno stanje in življenske probleme nastopajočih. Simbol je že naslov sam, ld je obenem tudi motiv dejanja.
Divja raca je nekoč svobodno letala nad morjem. Industrijalec Werle jo obstreli in podari obstreljeno ptico mali Hedici, navidezni hčerki fotografa Hjalmarja Ekdala. Ta Hedica pa je po vsej podobi Werlejeva hči. Deklica spravi divjo račko pod streho med kokoši, zajce in razno ropotijo. Neguje jo in hrani in tako se nekoč svobodna divja raca sčasoma popolnoma udomači med podstrešno ropotijo in živi v miru med izsušenimi božičnimi drevesci.
Ta divja raca je simbol za večino oseb v igri. Predvsem za starega Ekdala. Bivši ponosni lovec in oficir, ki je živel v svobodi in lovil medvede, je po prestani jetniščnici popolnoma strt mož in živi na podstrešju, kjer prireja love na peteline, golobe in zajce, ki so mu nadomestilo za divje peteline, jerebe in medvede.
Tudi njegov sin Hjalmar je nekoč ljubil svobodo in si ob njej skoro osmodil peroti. Toda Werle, ki je spravil njegovega očeta v trdnjavsko ječo, ga je lepo oženil s svojo bivšo oskrbnico Gino, s katero je poprej sam živel. Ta Hjalmar Ekdal se v podstrešju redi in hrani prav kakor divja raca. Frazari in sanjari, misli pa zraven na kruh z maslom. Ljubi ženo Gino in »hčerko« Hedico, toda ta »oče«, ki sanja o velikem izumu, je v svoji domačnosti, samoljubju in frazerstvu že tako daleč, da je skoro vsak njegov stavek blizu smešnosti, če ne groteske.
Hedica je tudi prava divja račka. Tudi njo je podaril Werle Hjalmarjevi družini. To dekletce je med najljubkejšimi, kar so jih pesniki postavili na oder. Zato ni čuda, da so vlogo igrale z veseljem vse dobre igralke. Med Nemci in Rusi so jo še zadnje čase igrale tragedke, ki so bile že v 40 letih in čez. Moderni oder razumeva to stvar seveda drugače. Heda je v prehodni dobi.« Kaj vse se godi v njenem srcu! V najnežnejših letih je okusila in spoznala življenje bolj kot marsikatera ženska ni morda niti v zrelih letih. Za vse grehe drugih trpi ona sama. In sama si naloži pokoro. Ustreli se v momentu, ko »oče« dvomi o njeni ljubezni in požrtvovalnosti in ko čuje grozno resnico, da ni Hjalmarjeva hči.
Usoda divje race je simbol tudi za Gino, preprosto in praktično žensko. Tisto malce svobode, kar je je uživala, in greh, ki ga je storila, mora poplačati z molkom, življensko skrbjo in delom. Ta Gina je bolj tragična v prvem delu, ko se gledalec še ne zaveda njenega greha. Njeno opravičevanje proti koncu bi izzvenelo skoro smešno, če bi Gina ne bila tip zdrave in življenja sposobne ženske.
101
Simbolske v tem smislu pa niso ostale osebe. To velja predvsem za mračnega in trpkega Gregersa, sina Welerjevega. Tudi on nosi v sebi tragiko svoje matere in očeta. On in Retling tvorita dva nasprotna svetova, samo s to razliko, da je dični Relling vso svojo vero v lepoto in resnico že davno zapil in zabil ter se ogrnil z udobnim plaščem cinizma, medtem ko skuša pretirani Gregers mrzlično prinašati v vse temne kote svoje okolice luč in resnico. Dva svetova, dve vprašanji: ali je dobro, da ljudje spoznajo resnico —• ali pa je najboljše, da živi vsak v svoji »življenski laži«? Ibsen ti dve vprašanji samo stavi, odgovora nanji pa ne da.
Ibsen je napisal >Divjo raco« 1. 1884., ko je imel 56 let. Pisal jo je nad eno leto. Sam pravi, da je živel delj časa med junaki svoje igre, in da mu je bilo občevanje z njimi zelo prijetno, dasi so imeli vseh vrst napake. Gotovo pa je, da se je začela z »Divjo raco« zanj nova stvariteljska doba. Sam piše o tem tako-le:
Ta moja igra je v nekem oziru nekaj čisto posebnega za moje dramatsko vstvarjanje; izpeljava je večjidel popolnoma drugačna nego je bila pri dosedanjih mojih metodah. Kritiki bodo dotična mesta že našli, kakor upam; na vsak način pa bodo našli marsikaj, ob čemer se bodo obregali, marsikaj, kar bodo razlagali. Poleg tega pa sem prepričan, da bodo šli mogoče nekateri naši mladi dramatiki za »Divjo raco« na nova pota, in to bi si tudi želel.«
Znamenit Ibsenov poznavalec pravi o »Divji raci«:
»V prejšnjih delih se je Ibsen v svojem svetovnem nazoru priznaval za apostola čiste resnice. Nanjo je zidal ljubezen in srečo. Kako je tega apostola resnice strla sila laži, nam je povedal v »Sovražniku ljudstva«. V Divji raci pa bi nam pesnik rad povedal, da je resnica za marsikoga, mogoče celo za večino ljudi predragocena, nevarna in uničujoča dobrota.	C. H.
Jos. Jeras:
Cankar med Francozi in Angleži
Novembra 1926. 1. je izšel v književni zbirki Les Oeuvres libres« prvi francoski prevod slovenske knjige, Cankarjev >Hlapec Jernej in njegova pravica«. Pariška kritika ni omenila tega prevoda, ker založništvo ni posebe opozorilo časopisja na ta prevod in ker je »Les Oeuvres libres« tako razširjena v Franciji, da ne potrebuje reklame.
Cankarjevo mojstrsko delo vendar ni ostalo neopaženo v Franciji, o čemer pričajo nekatera spontana mnenja, ki izvirajo sicer iz nepooblaščene kritike, pa zato vendar nimajo manjše veljave.
Po prvem čitanju rokopisa sporoča g. Phileas Lebesgue ves navdušen, da hoče napisati uvod; izjavlja, da je knjiga resnično mojstrsko delo, ki zasluži, da prekorači slovenske in jugoslovanske meje in stopi v svetovno literaturo. Istočasno opozarja prevajalca, da bo knjigi težko dobiti založnika, kot vselej — kadar gre za knjigo
102
visoke literature. Phileas Lebesgue piše v uvodu k Hlapcu Jerneju, da postaja Cankar velika evropska osebnost. Tako mnenje je vredno gotovo več. kot pa podrobna kritika o delu.
Hlapec Jernej je bil najprej na ponudbo jako znanemu pariškemu založniku Plon-Nourit, ki pa ni mogel izdati dela iz edinega razloga, ker je bilo prekratko za knjigo navadnega formata; Plon je pisal prevajalcema: »Prav iskreno obžalujemo, da ne moremo objaviti knjige »Le Valet Barthelemy et son droit«, ki nas je jako zanimala, katere visoko socijalno in moralno vrednost umemo ceniti, in ki prinaša, zdi se nam, nekaj novega v literaturo. Izročili jo bomo, če se strinjate, založništvu zbirke Les Oeuvres libres« i. t. d....«
Naj mi bo dovoljeno omeniti še nekaj mnenj posameznikov o knjigi.
Profesorica literature G. iz Cahorsa je poslala prevajalcema tole pismo: »Le Valet Barthelemy et son droit« je napravil name po svoji preprosti veličini in dostojni sili tako globok vtis, da sem ga dala čitati svojim dijakinjam. Če slovi vaša literatura po delih kot je Le Valet Barthelemy<. in ima pisatelje kot je Ivan Cankar, tedaj ne sme ostati neznana, in jaz iskreno želim, da nadaljujete započeto delo. kajti Francozi le pridobe s spoznavanjem takih knjig«.
Več izobraženih oseb, resnih in z dobrim smislom, ki po nazi-ranju najmodernejših nimajo prav, če ne soglašajo v vsem z »dnevnim okusom«, je pohvalilo knjigo kot jak« lepo. plemenito, zdravo, zdravo predvsem in pomirjujočo, ki je nekaj čisto nasprotnega produkciji francoskega modernizma. To je knjiga, ki da misliti...
V	provincijonalnem listu >Le journal du Lot« je napisal g. Gran-gie, jako cenjen pisatelj, o knjigi sledečo oceno: » ... To je nekaj novega za nas, ki nismo ničesar vedeli o slovenski literaturi. Cankarjev »Le Valet Bartheleiny« je čisto mojstrsko delo po svoji preprostosti, sili, dostojanstvu in globini. Občuti se. da je prevod ohranil svojstva izvirnika in mi bi radi čitali še druga dela tega originalnega genija kot je Ivan Cankar.«
Tako je bila sprejeta prva Cankarjeva knjiga na Francoskem. Francoski prevod farse Pohujšanje v dolini Št. Florjanski je pre-čital naprej g. Lebesgue, ki se je izrazil o tem Cankarjevem delu tako-le: »... Corruption dans la Vallee St. Florian« me je osvojilo po svoji ostroumnosti, izrazu, globini. Če uspemo, da pride na oder kakega pariškega gledališča, bo to velik dogodek.« Že v naslednjem pismu sta dobila prevajalca od Lebesguea sporočilo: »Po posredovanju g. Paula Gsella je zdaj rokopis farse v rokah g. Gemierja. ki je gledališki strokovnjak svetovnega slovesa in najbolj kvalificiran, da podvzame vprizoritev. Iskreno želim, da pride slovenski igralec (g. Šest), o katerem mi pišete, čimprej v Pariz, da bo na licu mesta koval železo, dokler je vroče — kot pravi stari francoski pregovor.«
Iz Cankarjevih knjig »Moje življe*1'«« in »Podobe iz sanj je sprejela nekaj najlepših stvari ugledna pariška revija »La Revue Bleue.« Če se bo našel za »Podobe iz sanj« v Parizu založnik, bo ta knjiga za Francoze razodetje vsega najlepšega in najčistejšega o Cankarjevem geniju.
103
Končno naj še omenim, da je »Hlapec Jernej« v angleškem prevodu pri založniku Rodker v Londonu, ki je sporočil, da je pripravljen izdati knjigo z uvodom o Cankarju, ki ga bo napisal g. Janko Lavrin, univerzitetni profesor v Nottinghamu.
Matija Bravničar:	Josip Križaj
Slovenci se ponašamo z dobrimi pevci. Večina teh sijajnih opernih moči se je izpelo v tujini, na svetovnih odrih, ker naša materialna sredstva niso zmogla konkurence velikih inostranskih gledališč. Redki so ostali doma ali prišli spet domov, da bi poklonili svoje zmožnosti domači umetnosti. Vendar tudi njih odsotnost in delovanje drugod ni ostalo brez uspeha in dobička naši umetnosti. Utrjevali in raznašali so po svetu ugled naroda in njegove kulture ter zmožnosti, obenem pa prinašali domov bogata teaterska izkustva velikih nacij.
Eden najboljših, ki je preživel večino časa na drugem odru, praznuje ta mesec '20 letni jubilej svoje odrske kariere — Josip Križaj. V Ljubljani pa je znan in popularen, kakor da je ves čas preživel med nami, ker je večkrat prišel gostovat na deske naše opere, da je nudil svojim rojakom večer umetniškega užitka. Pred nekaj tedni smo ga slišali v naši operi kot »Mefista v »Favstu« in v trojni nepozabni vlogi v »Hoffmanovih pripovedkah«, pred tremi leti pa kot »Borisa«, »Kecala«, in v njegovi najljubši vlogi, kot očeta v Luizi«. Naštudiranih ima okrog 90 partij, skoraj ves svetovni repertoar, in težko je odločiti, v kateri vlogi je boljši, zakaj Križaj je pevec in igralec najboljših kvalitet. On združuje v sebi vse vrline svetovnega pevca, ki ne samo briljantno poje in igra. temveč ustvarja iz svojih partij — velike reproduktivne umetnine. Njegov temno barvani dramatični bas je krepak, zdrav in zmagovit, ter razpolaga z vso tehniko, ki je potrebna pevcu večjega sloga.
Nastopati je pričel v koncertni dvorani že kot študent-realec. Takrat je študiral solopetje pri Mateju Hubadu. Že pri prvih nastopih je vzbujal pozornost, in kritika mu je prorokovala bodočnost in karijero. ki jo je tudi v primeroma kratkem času dosegel.
Najprvo so ga angažirali kot igralca, pozneje pa kot basista v naši operi, kjer je ostal, dokler je niso razpustili (1. 1913.) Povabljen je bil na gostovanje v Zagreb. V vlogi Mefista« je imel tako velik uspeh, da so ga takoj angažirali za prvega basista. Kot tali je deloval do lanske sezone, do redukcije plač, na katero pa ni hotel pristati. Rajši je zapustil zavod, na katerem je delal polnih 15 let, kakor da bi pristal na zmanjšanje svojih dohodkov, ko nekaterim mlajšim članom tega ni bilo treba.
Iste uspehe kakor doma in v Zagrebu je doživljal tudi kot gost v tujini. V Draždanih je pel Gašperja v »Čarostrelcu« z velikim uspehom in v Bratislavi na Nedbalovo povabilo v >Prodani nevesti« »Kecala tako. da so ga češki kritiki imenovali drugega Heša.
104
Prehodno je deloval tudi v Osijeku (v sezoni 1920/21) in kot stalen gost beograjske opere.
Težko je presoditi, kateri karakter vlog Križaju bolj pristoji, v katerem stilu je močnejši, kje je bolj doma. Njegov Wotan je ravno tako verjeten in mogočen, kot je njegov Boris, njegov oče v Luizi je tako naraven in pretresljiv kot je njegov Figaro hudomušen, njegov Kecal je ravno tako drastičen kot je njegov Gurnemanz v Parsifalu. Že ta kratki pregled nekaterih njegovih, sicer velikih partij, zadostuje za karakteristiko raznovrstnosti njegovega repertoarja, v katerem je zastopan menda vsak stil in vsi markantnejši komponisti vseh časov. S svojimi kreacijami ni postal zaslužen samo za zagrebško opero, na kateri je največ deloval, marveč je zvezano z njegovo osebnostjo skoraj najvažnejše razdobje razvoja naše jugoslovanske opere sploh.
Danes pa. ko praznuje svoj 201etni jubilej, je brez stalnega angažmaja. Gostovat hodi od hiše do hiše.
Ob njegovi 20 lelnici se ga spominjajo tudi njegovi rojaki in mu želijo, da bi še dolgo vrsto let blestela na odru njegova umetnost, kot je do sedaj.
Položaj Narodnega gledališča v Ljubljani z nastopom novega budžeta v letu 1928-29
Finančno stanje Narodnega gledališča v Ljubljani ni bilo nikdar rožnato. To stanje pa se bode v novem proračunskem letu 1928/29 še znatno poslabšalo, ako ne bodo merodajni faktorji spoznali kritične situacije in zadnji moment popravili krivice, ki se godi od vsega početka naši važni kulturni instituciji pri odmeri državne dotacije. Proračun za Narodno gledališče v Ljubljani za leto 1928/29 daleko ne zadošča niti za vzdrževanje gledališča na sedanji višini, še manj pa daje upanja na njegov razvoj in napredek. Ako ne uspe našim poslancem, izposlovati v finančnem odboru in narodni skupščini zvišanje proračunske dotacije, je računati z neizbežnim nazadovanjem, če ne popolnim zastojem našega gledališča. Uprava je storila pravočasno vse korake, in opozorila gospoda ministra prosvete in naše poslance na kritično stanje in neizbežne posledice. Smatra pa za potrebno, da informira celokupno javnost o faktičnem stanju in težkočah, s katerimi se mora boriti. Zahteve našega občinstva, posebno pa naše kritike niso in ne morejo biti v skladu s sredstvi, ki jih ima uprava na razpolago.
Na podlagi spodaj navedenih številčnih -tabel je jasno razvidno, da zaradi vsakoletnih redukcij proračunov ni mogoče tudi z najracionalnejšim in še tako ekonomskim upravljanjem doseči večjega razvoja in napredka, kajti tudi umetnost je odvisna od denarja in to pred vsem gledališka, ki je navezana na velik, kompliciran in drag aparat.
105
I.	tabela: Redukcija proračunov Beograda. Zagreba in Ljubljane v letih 1926/27, 1927/28 in 1928/29.
Centralna gledališča v mestih:	v 1. 1926,27	v 1. 1927/28	v 1. 1928/29
Beograd Zagreb Ljubljana	15,113.656 16,411.449 7,457.721	12,317.843 11,717.874 5,908.586	11.830.000 10.500.000 5,240.000
Zavedajoč se važnosti finančnega vprašanja je letos uprava javnost točno informirala o vsakokratnem stanju in pravočasno opozorila na krizo, ki je često grozila onemogočiti poslovanje te naše k uliti me 'institucije. Po intervencijah upravnika samega, naših narodnih poslancev, umetniškega odelenja in ministra prosvete se je posrečilo v zadnjem momentu odvrniti krizo.
V	izdatni meri sta priskočila na pomoč tudi mestna občina ljubljanska in pa oblastni odbor v Ljubljani, ki sta skoro v celoti krila izdatke za popravo in vzdrževanje zgradb in modernizacijo električne naprave v operi.
Ali te večne urgence, intervencije, potovanja v Beograd i. t. d. absorbirajo toliko časa, energije in živcev, da je nemogoče posvetiti pažnjo številnim drugim, nad vse važnim vprašanjem repertoarja, zasedbe, administracije, materijalnim nabavam i. t. d.
Za koliko je bila v proračunu postavljena državna dotacija za leto 1927 28 prenizka, je razvidno iz navedene tabele:
II.	tabela:
Pregled dohodkov za leto 1927/28.
Drž. dotacija	Naknad.kred.	Višek prihoda	Subvenc. obe.	Subvnc. oblasti	Skupaj
5,908.586 -	250.000	300.000	500.000	420.000	7,378.586
Ali kljub vsem tem dohodkom za kritje izdatkov je moralo gledališče poslovati s skrajno reduciranim osobjem, pa naj si bo to umetniškim ali tehniškim.
Razume se, da imajo te skrajne redukcije posledice, katerim se ni mogoče izogniti niti z najstrožjo disciplino in skrajno delavnostjo. Posledice teh redukcij so:
1. Odpovedi že naznanjenih premijer. a) Tehnično delo se ni moglo izvršiti v nameravanem času (n. pr. izvedba kulis, kostumov
i.	t. d.) Prenaporno, forsirano delo izmuči tehniški personal, da oboli. Obolelih članov ni mogoče nadomestiti z novimi, ker ni za to proračunskega kritja. Ostali morajo delati še naporneje, da nado-meste bolne.
106
b) Umetniška (igralska in pevska) zasedba je mogoča le enojna. Z obolenjem enega člana dotične zasedbe je opera nemogoča. Običajno pa je eden in isti igralec zaposlen v več delih, kar onemogoča vprizoritev vseh dotičnih del (n. pr. ga. Danilova, ki si je zlomila nogo, je zaposlena v Medeji«, Dveh bregovih«, »Večnem mladeniču«
i.	t. d.). V nekaterih primerih, posebno v operi, si pomaga uprava z gosti, a če član zboli zadnji moment, je tudi to nemogoče.
2.	Številne spremembe repertoarja so vedno posledica ali obolenj ali drugih tehničnih ovir (n. pr. za obe gledališči je na razpolago le en fundus zastorov, kar povzroča često kolizijo del, danih z zastori. Kolizija se pojavlja zaradi vporabljanja dramskih članov v operi in opereti (n. pr. Medvedova, Drenovec, Peček, Povhe, Sancin, Balatkova i. t. d.). Obolenje enega teh članov prevrne ves repertoar.
Kdor pozna to interno delo, se ne more čuditi in razburjati kljub vsem neljubim in skrajno kvarljivim posledicam številnih odpovedi predstav in spremembam repertoarja.
Lahko je delo, kjer je povsem ločen dramski, operni, operetni in baletni personal, ločen scenični in kostumni fundus.
Naše Narodno gledališče pa žal vsega tega nima, in zato so vse te kolizije in ž njimi zvezane posledice često neizogibne tudi pri najvestnejšem delu.
Z ozirom na nameravano znižano dotacijo za leto 1928/29 pa groze nadaljne redukcije in ž njimi v zvezi številne nove težkoče. Ako se pravočasno, to je pred sprejetjem državnega budžeta v skupščini, ne doseže potrebno povišanje gledališkega proračuna, je katastrofa za naše gledališče neizogibna.
Momentana razlika proračunov letošnjega leta 1727/28 in 1928/29 je razvidna iz
III.	tabele:
Dohodki 1. 1927/28	Predvidena	budž.	dotacija	1.	1928/29
Tek. št.	Vrsta dotacije	Vsota	Tek. št.	Vrsta dotacije	Vsota
1.	Drž. budž. dotacija	5,908.586	1.	Dotacija po budž.	4,740.000
2.	Še potreben kredit	250000	2.	Prihod	500.000
3.	Višek prihoda	300.000			
4.	Subvencija mestne				
	občine za osene				
	izdatke	200.000			
	Skupna vsota,			Skupaj predvide-	
	stavljena upravi na			nih dohodkov za	
	razpolago za krit-			kritje rednih iz-	
	je rednih izdatkov	6,658.586		datkov	5,240.000
Razlika . . . 1,418.586,— Din.
107
Poleg dohodkov za kritje rednih izdatkov pa je votirala mestna občina še enkratno vsoto v iznosu 300.000 Din za novo električno opremo v operi.
Dalje je prispevala oblastna skupščina za novo električno opremo ter za popravila obeh zgradb ca 420.000 Din. Skupna vsota izrednih subvencij znaša ca. 720.000 Din.
S tem se zviša vsota za kritje rednih in izrednih izdatkov na 7,578.586.— Din. S to vsoto moramo kot minimalno računati tudi v bodočem proračunskem letu 1928/29, in izkaže se kot skupni primanjkljaj 2,138.58(5.— Din.
Ta vsota je minimalna, za katero so mora zvišati budžet za Narodno gledališče v Ljubljani v novem budžetnem letu 1928/29.
Zvišanje se da doseči na ta način:
1. Izposluje naj se dovoljenje, da se sme trošiti tudi višek prihoda, ca. 800.000 Din.
2. Vsota ca. 500.000 Din naj se zviša potom amandmajev za osebne izdatke.
3. Povišajo naj se v proračunu za Narodno gledališče v Ljubljani sledeče subpozicije:
Prepis in materijal za dela ...	od	50.000	na	80.000
Pisarniški stroški....................od	15.000	na	25.000
Nabavka, tiskanje knjig	....	od	10.(XX)	na	30.000
Razsvetljava..........................od	100.000	na	180.000
Garderoba in dekoracije	....	od	200.000	na	400.000
Dnevni stroški predstav	....	od	30.000	na	200.000
Skupaj	od	405.000	na	915.000
lorej za ca. 500.000 Din.
Ostali primanjkljaj pa bi morala kriti s prispevki mestna občina in oblastni odbor.
Nič ne ovira bolj dela kot nejasnost položaja, nesigurnost kreditov za predvidena prekoračenja, posebno z ozirom na neizprosni finančni zakon in zakon o državnem računovodstvu. Da se uprava izogne vsem očitkom in neljubim posledicam, to je finančnim krizam. redukcijam, odgovornosti z ozirom na predpise finančnega zakona i. t. d., informira pravočasno vse faktorje in javnst o stanju, v katerem se nahaja, oziroma se bo nahajalo naše gledališče, in o korakih, ki jih je storiti, da se reši gledališče sigurnega propada.
Zakaj resnica je še dandanašnji: „Q.ui 6ene tafuif, 6ene vixit — do6ro je živef, kdor je živet doBro skrit". Kdor sfoji dan na dan na odru pred vsem svetom, 6o težko ostat pokojen in srečen, ne oškropljen in umazan po sfrupu čtoveške zto6e in zavisti	Meško.
Domovina — to je jezik, druge definicije ne poznam.
Peladan.
108
DRAMSKI REPERTOAR DEŽELNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
od otvoritve 1. 16*92 do zalvorilve I. 1914
(Priobčuje: Ciril Debevec)	Sezona	1910/11
Dan p redstave	Pisatelj	Prevajalec	Delo
1. X.	A. Medved	.	Kacijamar
-	Kadelburg	♦ * *	V oivilu
	M. Lengyel	M. Skrbinšek	Taifun
11. X.	A. Bisson	* * *	Neznajika
18. X.	B. Vikova-Kunetička	* * *	Punčka
	L. Thoma	Fir. K.	Lokalna železnica
25. X.	L. Birinski	E. Kristan	Moloh
5. XI.	A. Schnitzler	M. Skrbinšek	Ljubimkanje
12. XI.	Hennequ]in-Veber	V. Levstik	Zakonske metode
13. XI.	Engel-Horst	* * *	Svet brez .moških
19. X.	I. Vojnovič	11. Nučič	Ekvinokcij
26. XI.	Croisset-Leblanc	Fr. Kobal	Tat vseh tatov
6. XII.	H. Ibsen	F. Goestl	Stebri družbe
1 25. XII.	Golten-Baeccers	M. Pugelj	Trnjulčica
1. I.	Engel-Horst	F. Kobal	Mišnica
7. I.	D. Nicodemi	Minka Govekar-jeva	Zavetje
14. I.	R. Hawel	* * *	Mati Skrb
21. I.	Jerome Jerome	F. Kobal	Tujec
11. 11.	F. Herczeg	E. Kristan	Na dolovskem gradu
18. II.	G. Hauptmann	* * *	Voznik Henšel
25. II.	J. Vrchlicky	F. Kobal	Noč na Karlštejnu
11. III.	J. Vojnovič	H. Nučič	Psyche
19. III.	Smehoslav Veselko -(Govekar)	* * *	šarivari
25. III.	E. Kristan			Samosvoj
Sezona 1911/12
			
16. IX.	V. liugo	H. Nučič	Ruy Blas
23. IX.	K. Schonherr	M. Skrbinšek	Zemlja
28. IX.	G. Giacosa	* * *	Grešna ljubezen
1. X.	J. Nestroy	A. Benkovič	Talisman
7. X.	J. Hilbeat	A. Funtek	Krivda
8. X.	K. Carro	* * *	Orjaška, igrača
15. X.	R. Strauss	* * *	Zlata skleda
2. XI.	H. Lavedan	* * *	Kralj
12. XI.	J. Špicar			Kralj Matjaž
14. XI.	L. Thoma	* * *	Morala '
19. XI.	J. Horst	* * *	Nebesa na zemlji
2. XII.	M. Halbe	* * *	Reka
' 3. XII.	A. Pesek			Slepa ljubezen
10. XII.	V. Jelenc			Vaška romantika
16. XII.	W. Christmas	* * *	Miljonar
2. I.	F. Finžgar	—	Naša kri
9. I.	Sophokles	C. Golar	Antigona
14. I.	Engel-Horst	Šr-f.	Vražji Rudi-
20. I.	F. Molnar	* * *	Gardist
27. I.	I. Cankar	* * *	Lepa Vida
4. II.	H. Bahr	S. Naglič	Koncert *
109
Dan predstave	Pisatelj	Prevajalec	Delo
10. 11.	H. Ibsen	* * *	Zveza mladine
17. II.	Berr-Guillemaud	* * *	Milijon
27. 11.	J. Echegary	V. Zupan	Blaznik ali svetnik
2. 111.	A. Funtek	—	Tekma
10. III.	M. Hoffe	* * *	Mala harfenistka
16. III.	E. Kristan	* * *	Tovarna
31. III.	L. Tolstoj	V. Borštnik	Živi mrtvec
Sezona 1912,13			
1. X.	Calderon	O. 'Župančič	Sodnik zala,mejski
10. X.	Magnussen-Sara,u\v	V. Levstik	Veliki mrtvec
12. X.	G. Courteline	V. Levstik	Boubouroche
17. X.	R. Skowronek	V. Levstik	Štev. 17
19. X.	H. Sudermann	V. Levstik	Tiha sreča
29. X.	F. Molnar	M. Skrbinšek	Vrag
2. XI.	F. Milčinski	—	Kjer ljubezen, tam Bog
1 9. XI.	M. Rouvier	A. Cerar	Nočno delo
14. XI.	G. Dregely	V. Vizjak	Če frak dohro pristoja
24. XI.	Oswald-Philipp	F. K.	Baskervilski pes
1. XII.	H. Drinkler	* * *	Pogumni krojaček
17. XII.	Shakespeare	0. Župančič	Komedija zmešnjav
22. XII.	A. Čehov	P. Miklavec	Snubač
29. XII.	Busnach-Gasti- neau	J. P. Pretnar	Ubijač
6. I.	M. Thiede	C. Golar	Zimska pravljica
11. 1.	A. Strindberg	V. Levstik	Upnik
19. I.	»Obluški (J.	* * «	RoSlin in Verjanko
	Abram)		
1. II.	P. GavlRill	* * *	Mala čokolad a rica
11. II.	L. Birinski	Melik	Vrtoglavci
25. II.	M. Jae0tey	M. Skrbinšek	Greh iz mladosti
t>. III.	S. Benelli	A. Gradnik	Ljubezen ‘rt>h kraljev.
15. 111.	Walther-Stein	Sr.	Pred p r
			Se2x.ru 1913/14
4. XII.	B. Nušič	Gol^r-Kobal	Svet
26. XII.	Blum-Foche	* * *	Nervozne ženske
28. XII.	Zumpe-Krieg	Kobal	Navihanci
15. I.	P. Czinner	Kobal	Maska satana
25. I.	B. Buchbinder	J. Šest	Tretji eskadron
15. II.	Laufs-Jacobi	F. Kobal	Velika repatica
26. II.	G. Wied	Fr. in M. Govekar	Stari paviljon
15. III.	Blumenthal-Ka-	M. Govekarjeva	Čez leto dni
	delburg		
29. III|	M. Praga	* * *	Aleluja
5. IV.	Neal-Ferner	F. Kobal	Nezdramljivl Izidor
7. IV.	D. Nicodemi	M. Skrbinšek	Perjanica
110
Drobiž
Leon Bakst. Panika božična Illustiatipn, natisnjena v 228.000 izvodih s 601.850 franki primanjkljaja (21.60 Fr je lastna za eno številko, ki pa se prodaja doma po 2.90 Fr), prinaša celo vrsto razkošnih slik, vmes precej gledaliških. Te je ustvaril L. Balkst, za ruski balet, kakor piše v člajtiku J. E. Blanche. Diagilev je namreč prišel 1. 1907. v Pariz s svojo plesalsko četo ter v svojih nastopili dosledno izvajal načelo, da mora k uspehu prispevati sleherna podrobnost. V istem času, ko so nemški ali angleški režiserji zasledovali slične smotre, je Diagilev najel najboljše mojstre kista, dasi dotlej še nikdar niso delovali za sceno. Tako so Aleksij Benois, Leoni Bakst, Korovin silno pripomogli1 do učinkovitosti baletov Še h e ra zada, Tamara, Kleopatra, Karneval, Narcis, Dafnis in Hloe, itd. V prvi vrsti vsekakor batjuška Bakst. Ali ob Favnovem pojpoldnevtf, pri katerem je Nižinski gol, oziroma kosmat i*n kuštrav, posnemal favnovo skakljanje, je občinstvo žvižgalo, nakar je redarstvo izpraznilo dvorapo — medtem ko danes dopušča še hujšo nagoto po music-hallih. Baksta pa je prav tedaj obhajala mistična kriza, poln moralnih pomislekov je skrbel za dušo, um mu je bil v ‘nevarnosti.
Bakslovo ime se šteje med 5 ali 6 najslavnejšimi v evropskem slikarstvu na pričetku 20. stoletja. Mož je nekaj ustvaril. A pozoriški umotvori žal, niso trajni. Osnutki — pa bodi si še tako izvrstni — ne morejo pred-očiti izvršenih dekoracij.	Nerad.
Max Reinhardt o bodočnosti gledališča. Dailv Express prinaša razgovor z M. Reinhardtom. O bodočnosti gledališča je rekel tako-le: »Pred 30. leti so bili včliki igralci zvezde teatra, danes so to samo še veliki režiserji. Toda režiser kot središče gledališkega življenja je samo prehoden pojav. Ideal, za katerim naj bi stremeli, bi bil igralec-avtor, neglede na to, ali je to tako prisrčno zanič igralec, kot je bil Shakespeare, ali pa velJk strokovnjak, kot je bil Moliere. Toda oba sta znala svopi dela na odru in za teater med skušnjami vstvarjati in jih pil^i za igralca, jih uresničevati. Moderni avtorji sede v svojih sobah sami 3&ase in prepuščajo velikemu režiserju, da prestavi njihova dela v odrsk<4»ovorico in gledališki Jezik. Teli o dobro napisana dela naj bi bila ajmiiri za vprizoritev. Mladi avtorji r bi zopet poizkusili pisati za oder, kajti gledališče je dobil v zadnjih ti desetih letih čisto drugo obliko. Zastareli kulisni oder in pozorišča iz okvirov« izginja, pozorišče drame sili naravnost v središče občinstva.«	r
Hauptmannov »Hamlet«. V Draždanih so imeli te dni premijero »Hamleta« v predelavi! in režiji Gerharda Hauptmanna. Kakor vsem dosedanjim poizkusom od večno veljavnega Shakespearjevega Hamleta še nekaj novega, nfišemu času prikupnega izumetničiti in izsiliti, tako da se niti samemu Hauptmannu ni posrečilo, da bi z deloma novim tekstom in režijo vstvaril kaj velikega. Priznavajo mu sicer, da je dal kraljevemu duhu novo odrsko in efektno obliko. Vendar pa je šel tako daleč, da je pripesnil mnogo novega teksta, ustvaril nove osebe, kot starega Norvega, par ordonančnih Angležev in dr. Ustvaril je vojno razpoloženje, napravil Hamleta za vodjo ; upora, in ne Laerfa. Hamlet skoči1 v Ofelijin grob in ne Laert, Hamlet se zveže s Fortinbrasom in tako dalje. Marsikaj iz te predelave izzveni tako,
111
da je skoraj nasprotno vsem našim dosedanjim predstavam v Hamletu in kontrerno Hamletovemu bistvu po Shakespearovem tekstu. Stari Hamlet bo ostal, o tem ni dvom#- 'toda treba ga bo z režijo in igralci poglobiti1, kakor so to storili hudožestveniki.
CANDIDA.
Igra v treh dejajijih. Spisal Bernhard Shaws poslovenil Fran Albrecht.
Režija: Marija Vera. Osebe: Pastor Jakob Morell — Levar; Candida^ njegova žena — Marija Vera; Burgess, njen oče — Lipah; Aleksander Mili, podžupnik — Drenovec; Proserpina Garnett, tipkarica — Rakarjeva; Evgen Marchbanks, ijilad pesnik — Jan. — Godi se v Londonu.
MNOGO HRUPA ZA NIC.
Veseloigra v petih dejanjih. Spisal \V. Shakespeare. Prevel: O. Župančič. Muzika E. W. Korngold. Insceniral: arh. R. Ki'egar. Režiser: prof. O. Šest.
Osebe: Don Pedro, princ Aragonski — Gregorin; Don Juan, njegov bratranec — Rogoz; Claudio. florentinski grof — Jan;. Benedikt, plemič iz Padue —'Levar; Leonafo, guverner mesinski — Kralj; Antonio, njegov brat — Lipah; Borachio — Cesar, Konrad — Plut: Don Juanovi sprem-niki; Zimolez — Peček, Oemerika — Povhe: sodni sluge; Pater Frančišek — Jermanu Pisar — Med ven: Prvi stražar — Smerkolj; Drugi stražar — Kosič; Sel — Medven; Sluga — Sancin; Hero, Leonatova hči — M. Danilova; Beatrice, Leonatova nečakinja —■ Nablocka; Margareta, — Vida; Uršula — V. Balatkova. — Maske, straža. — Ccena: Mesina. 1. dejanje.
1. slika: Cesta pred Leonatovo hišo. 2. slika: Don Juanova soba. — 2. dejanje. 1. slika: Dvorana v Leonatovi hiši. 2. slikt: Don Juanova soba. 3. slika: Vrt. — 3. dejanje. 1. slika: Vrt. 2. slika,: Cesta v Mesini. 3. slika: Soba v Leonatovi hiši. 4. slika: Pred Leonatovo hi§o. 4. dejanje. 1. slika: Cerkev. 2. slika: Ječa. — 5. dejanje. 1. slika: Cesta, pred Leonatovo hišo.
2. slika: Vrt. 3. slika: Dvorana v Leonatovi hiši. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
PLES V MASKAH.
Opera v treh dejanjih (petih slikah). Napitsal Somma, uglasbil G. Verdi. Dirigent: N. Štritof.	Ražiser:	M. Polič.
Osebe: Rikard, grof Warwich, guverner Bostona — Kovač; Rene, kreol, njegov tajnik — Holodkov; Amelija, njegova soproga — Zikova; Ulrika, čarovnica — Thierryjeva; Oskar, paž — Ribičeva; Silvan, mornar — Janko; Samuel — Rumpel: Tom — Sekula: grofova sovražnika; Sodnik — Mohorič; Sluga Amelije: Rus J. — Zastopniki, častniki, mornarji, straže, ljudstvo, dvorski gospodje, somišljeniki Samuela in Toma, sluge maske. Godi se v Bostonu in okolici XVII. stoletja.
ZMAGOVALKA OCEANA.
Opereta v treh dejanjih. Spisala: Blanka Chudoba. — Uglasbil: Hirski. Dirigent: Niko Štritof.	Režiser:	Jos.	Povhe.
Osebe: Elinor Gokhvin, veleposestnica in lastnica tovarne za letala — Poličeva; John Goldwin, njen stric in drug — Povhe; Corinne, njegova žena — Rakarjeva; Lucien, marquis de la Motte — Drenovec; Lilly Dor-ville, predsednica društva francoskih krajank v Parizu — Balatkova; Cha,rlie, izprašan pilot — Peček; Frapart, ravnatelj etablissementa »Grand Pariš« v Parizu — Sancin; I. domino — Jerotnova; II. domino — Stemi-šova; Jean — Kosič; Sluga — Pahor; Bill, oskrbnik — Simončič; Jim, pilot — Jarc. — Piloti, delavci, družba, maske, plesalke, sluge. — I. dej. se godi v Ameriki, II. dej. v etablissementu »Grand Pariš« v Parizu in III. dej. v palači markija de la Motte pri Parizu. — Čas sedanjost. — Plesne točke je uvežbal baletni mojster V. Vlček.
Lastnik in izdajatelj:	Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
Urednik: Oton Zupančič. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
112
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
OPERA